Avto obstal v pomrznjenem snegu na parkirišču

SqlXL je 9. jan 2026 ob 13:23:14 izjavil:

Rok Woot je 9. jan 2026 ob 12:51:40 izjavil:

Kakorkoli so ozke gume za večino terenov v Sloveniji bolj primerne, sploh ko je sneg, dež, slaba cesta. Če bi bile širše gume boljše, bi imeli na rally-ju široke gume. Eni uporabljajo celo 160.

Načeloma velja da so širše gume boljše na suhem asfaltu, ožje pa na mokrem in v snegu. Načeloma in do neke točke seveda.

Vsekakor pa velikost stične površine gume s tlemi močno vpliva, pa ne glede na to kaj en nevedni fikus reče.

enačbe pravijo drugače. če bi to držalo, nož ne bi mogel prerezati hrane, ker bi se z manjšanjem površine enormno povečalo trenje. na suhi podlagi površina ne vpiva na trenje, le teža vpliva. na mehkih podalagah je drugače.

Med 2.4 in 1.8 bara je kar velika razlika v tem koliko gume je na tleh. Tudi na porabi se ze dobro pozna ta razlika.

225/60R17 99H je moja guma. Torej precej manjša in lažja, ter manj ojačana bočnice.
In če ima guma 2.4 bara, je od tal do blatnika 85cm, če spustim na 1.8 bara je od tal do blatnika 81cm, tok se guma posede.
Pozna se pa v klanec po snegu konkretna razlika, ker ima guma na boku profil. Ko jo spustiš, še del tega profila dela.

Imajo že kateri terenci/osebna v. možnost, da lahko iz kabine nastaviš tlak v gumah po želji (dol in gor) ?

Matejjjjj je 10. jan 2026 ob 23:32:29 izjavil:

SqlXL je 9. jan 2026 ob 13:23:14 izjavil:

Rok Woot je 9. jan 2026 ob 12:51:40 izjavil:

Kakorkoli so ozke gume za večino terenov v Sloveniji bolj primerne, sploh ko je sneg, dež, slaba cesta. Če bi bile širše gume boljše, bi imeli na rally-ju široke gume. Eni uporabljajo celo 160.

Načeloma velja da so širše gume boljše na suhem asfaltu, ožje pa na mokrem in v snegu. Načeloma in do neke točke seveda.

Vsekakor pa velikost stične površine gume s tlemi močno vpliva, pa ne glede na to kaj en nevedni fikus reče.

enačbe pravijo drugače. če bi to držalo, nož ne bi mogel prerezati hrane, ker bi se z manjšanjem površine enormno povečalo trenje. na suhi podlagi površina ne vpiva na trenje, le teža vpliva. na mehkih podalagah je drugače.

Govoriš totalne bedarije. Totalne. Ni res, niti podrazno ne. Pozanimaj se in boš ugotovil da ni res. Ali se pač še naprej veselo moti, your choice. :) Lp.

Sej bi ti razložil zakaj ni res, ampak itak nima smisla, ker ne boš verjel. Verjel boš samo, če se boš pozanimal sam. Tako pač delujete ignoranti tvojega kova. Tako da veselo na delo.

SqlXL je 15. jan 2026 ob 16:51:13 izjavil:

Matejjjjj je 10. jan 2026 ob 23:32:29 izjavil:

SqlXL je 9. jan 2026 ob 13:23:14 izjavil:

Rok Woot je 9. jan 2026 ob 12:51:40 izjavil:

Kakorkoli so ozke gume za večino terenov v Sloveniji bolj primerne, sploh ko je sneg, dež, slaba cesta. Če bi bile širše gume boljše, bi imeli na rally-ju široke gume. Eni uporabljajo celo 160.

Načeloma velja da so širše gume boljše na suhem asfaltu, ožje pa na mokrem in v snegu. Načeloma in do neke točke seveda.

Vsekakor pa velikost stične površine gume s tlemi močno vpliva, pa ne glede na to kaj en nevedni fikus reče.

enačbe pravijo drugače. če bi to držalo, nož ne bi mogel prerezati hrane, ker bi se z manjšanjem površine enormno povečalo trenje. na suhi podlagi površina ne vpiva na trenje, le teža vpliva. na mehkih podalagah je drugače.

Govoriš totalne bedarije. Totalne. Ni res, niti podrazno ne. Pozanimaj se in boš ugotovil da ni res. Ali se pač še naprej veselo moti, your choice. :) Lp.

Sej bi ti razložil zakaj ni res, ampak itak nima smisla, ker ne boš verjel. Verjel boš samo, če se boš pozanimal sam. Tako da veselo na delo.

Če misliš da enačbe in poenostavitve iz sedmega razreda osnovne šole veljajo v praksi pri pnevmatikah si še bolj zabit kot sem mislil. Realne enačbe so mnogo bolj kompleksne, kot tista tvoja enačbica iz sedmega razreda osnovne šole in govorijo točno to kar sem v tej temi že večkrat omenil. Za uporabnika fikus velja isto.

PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!

Fikus, nekako se ne držiš svojega podpisa. Inžinirček te vrti okrog mezinca.

fikus_ je 15. jan 2026 ob 19:42:50 izjavil:

Bos spet spraševal AI?!
Še diagramov, ki jih prilepiš ne znaš brati.

Kaj je narobe z AIjem? Popolnoma nič. V pravih rokah je izjemno učinkovito orodje, če ga znaš prav uporabljat seveda. Tudi več kot polovica zdravnikov ga uporablja za pomoč pri postavljanju diagnoz. Tisti ki ga ne boste uporabljali boste pač zaostali. No sej to ste že. Nekateri boste pač vedno na roke želi in mlatili pšenico, nekateri bomo pa uporabili kombajn in delo opravili 1000x hitreje, bolje in bolj učinkovito. Ista stvar je tukaj.


Najprej sem te poskusil prepričat brez AI-ja, z navadnimi znanstvenimi članki. Ni šlo. Nisi verjel in si še vedno trdil bedarije. Zato sem poskus te prepričat še z AIjem, ki je spet potrdil kako globoko motiš, kot tudi vsi znanstveni članki prej. Spet ni šlo, spet nisi verjel..

A ti povem zakaj? Zato ker si navaden DEBIL, ti dejstvom pač ne verjameš, pa lahko dejstva predstavim še na 1000 različnih načinov, ti boš pač še naprej trdil nemnosti, da velikost stične površine pnevmatike s tlemi ne vpliva na oprijem. Kar je OBVIOUSLY narobe.

Tudi prav, trolej še naprej. Sej se ti javno smešiš s tem ko trdis bedarije, sej se ne jaz.

fikus_ je 9. jan 2026 ob 11:19:32 izjavil:

Sila trenja je odvisna od sile pravokotno na podlago in koeficienta trenja, površina nima tu nič.

Narobe!

Na, mal poljudnoznanstvenega branja zate. No sej itak je džabe, ker itak al ne boš prebral al ne boš razumel, al ti pa tvoj ego ne bo dal, da bi priznal da si imel narobe.
https://csr200.blogspot.com/2013/04/doe...

Pa tole knjigo si preberi:
https://www.amazon.co.uk/dp/0768012414

Evo še boljši poljudno znanstveni članek zate. Folk k se s ten poklicno ukvarja te negira left and right ta ko da je kr veselo, ampak ne, ti se ne daš, ti si se pač odločil da boš ostal debil. Tudi prav.

https://occamsracers.com/tag/tires/

Let's start with some theoretical laws of friction.

Amonton's First Law: The force of friction is directly proportional to the applied load. If this law is true, then a 4000 lb car should stop in the same distance as a 2000 lb car. It weighs twice as much, but it also experiences twice as much friction, so theoretically, the weight of the car doesn't matter.

Amonton's Second Law: The force of friction is independent of the area of contact. This means that it doesn't matter how wide your tires are. Skinny or fat, they have the same amount of grip. And grooves wouldn't matter either.

Coulomb's Law of Friction: Friction is independent of velocity. Which means you should have the same amount of grip at all speeds.

Finally, static friction is always greater than kinetic friction.

You might not believe these laws, because you've experienced that tires don't really follow these laws of friction.

If weight doesn't matter, then why do lightweight cars like Miatas out-handle bigger cars?

If tire width doesn't matter, then why are wider tires faster? And by the same logic, given the same amount of rubber area, why are slicks faster than a tire with grooves?

If static friction is always greater than sliding friction, why is it faster to have slip angle through a corner?

Skratka, te zakoni velja za enostavno trenje trdnih teles, za avtomobilske pnevmatike NE VELJAJO. Nikoli niso veljali in nikoli ne bodo. Pika basta, pa se lahko na glavo postaviš bo ostalo tako in nič drugače.

Seveda ga znam prebrati, pd kje ti te bedarije? Ti kr neki nabijaš v prazno. Laž na laž, pa brezvezno nabijanje tja v 3 dni, drugega zgleda nisi sposoben. Rekel si da je sila trenja odvisna od sile pravokotno na podlago in koeficienta trenja, površina nima tu nič. Še vedno trdiš isto ali si se sedaj že izobrazil?

Poleg tega si trdil da pri avtomobilskih gumah velja amontonsov zakon. Še vedno trdiš isto ali te je že srečala pamet?

Jaz pravim, da si prilepil diagram, ker je bila podana enota lbs/in2 in ta in2 je vse kar je od površine.

Ja, točno to, površinski pritisk vplivaz posledično pa vpliva tudi velikost površine stika pnevmatike s tlemi, ker je vezana na njega.

Res, da sem dal link, vendar to izjavo pa podtikaš!

Ni res, nič ti ne podtikam, napisal si točno tole:

fikus_ je 9. jan 2026 ob 21:18:42 izjavil:

To pravi wikipedija:
"Amontons' second law: The force of friction is independent of the apparent area of contact."
Vir:
Friction @ Wikipedia

Jaz sem zakljucil s tem.

Zimske pnevmatike morajo biti čim ožje.

Po izkušnjah gredo bolje po snegu.

Zakaj potem po zimi na avtomobilih ne uporabljamo gum za bicikle? Zakaj v homologacijah niso posebej navedene širine zimskih in posebej poletnih gum?
Koliko ožje morajo biti zimske gume?

Matejjjjj je 10. jan 2026 ob 23:32:29 izjavil:

SqlXL je 9. jan 2026 ob 13:23:14 izjavil:

Rok Woot je 9. jan 2026 ob 12:51:40 izjavil:

Kakorkoli so ozke gume za večino terenov v Sloveniji bolj primerne, sploh ko je sneg, dež, slaba cesta. Če bi bile širše gume boljše, bi imeli na rally-ju široke gume. Eni uporabljajo celo 160.

Načeloma velja da so širše gume boljše na suhem asfaltu, ožje pa na mokrem in v snegu. Načeloma in do neke točke seveda.

Vsekakor pa velikost stične površine gume s tlemi močno vpliva, pa ne glede na to kaj en nevedni fikus reče.

enačbe pravijo drugače. če bi to držalo, nož ne bi mogel prerezati hrane, ker bi se z manjšanjem površine enormno povečalo trenje. na suhi podlagi površina ne vpiva na trenje, le teža vpliva. na mehkih podalagah je drugače.

Enačba ne pove nič, definicija ostrine ne obstaja.

David Novak je 16. jan 2026 ob 23:07:09 izjavil:

V moji šoferski karieri sem prevozil precej km po hribih okoli Idrije in okoli Polhovega Gradca, tudi po snegu. Ožje, kot so pnevmatike, kasneje bo treba natakniti verige.

PluribusUnum je 16. jan 2026 ob 22:27:05 izjavil:

Matejjjjj je 10. jan 2026 ob 23:32:29 izjavil:

SqlXL je 9. jan 2026 ob 13:23:14 izjavil:

Rok Woot je 9. jan 2026 ob 12:51:40 izjavil:

Kakorkoli so ozke gume za večino terenov v Sloveniji bolj primerne, sploh ko je sneg, dež, slaba cesta. Če bi bile širše gume boljše, bi imeli na rally-ju široke gume. Eni uporabljajo celo 160.

Načeloma velja da so širše gume boljše na suhem asfaltu, ožje pa na mokrem in v snegu. Načeloma in do neke točke seveda.

Vsekakor pa velikost stične površine gume s tlemi močno vpliva, pa ne glede na to kaj en nevedni fikus reče.

enačbe pravijo drugače. če bi to držalo, nož ne bi mogel prerezati hrane, ker bi se z manjšanjem površine enormno povečalo trenje. na suhi podlagi površina ne vpiva na trenje, le teža vpliva. na mehkih podalagah je drugače.

Enačba ne pove nič, definicija ostrine ne obstaja.

Tole me je spomnilo na izkušnje še starejših hribovskih šoferjev. Če pogledaš profil od blizu, zimske pnevmatike po enem letu izgubijo ostrino robov le na eni strani, in sicer na "vlečni". Se pravi prednji robovi na profilu so manj ostri od nasprotnih robov. Če le malo manjka, da prideš brez verig v določen hrib, lahko zamenjaš levo in desno kolo, da bodo spet ostrejši robovi profila "vlekli" in boš uspešno zlezel gor.

Dokler se kruh reže z budget skalpelom je vse uredu, ko gre za prave ostrine smo pa tam.

starfotr je 17. jan 2026 ob 15:32:47 izjavil:

c23po je 16. jan 2026 ob 21:24:56 izjavil:

Zakaj potem po zimi na avtomobilih ne uporabljamo gum za bicikle? Zakaj v homologacijah niso posebej navedene širine zimskih in posebej poletnih gum?
Koliko ožje morajo biti zimske gume?

Avtomobilski industriji je v interesu, da so gume čim večje in čim širše, saj so take gume in tudi platišča precej dražja od normalnih dimenzij, primernih za avte. To je vsa umetnost zakaj se forsira take neuporabne gume v današnje avte. Če bi želeli izboljšanje voznih lastnosti, ne bi nikoli imeli takih gum. Tako pa želijo samo denar, za vozne lastnosti in varnost jih ne briga.

Ampak formule z ozkimi gumami v zadnjih 30 letih ni bilo. Le zakaj?

WizzardOfOZ je 17. jan 2026 ob 19:08:57 izjavil:

starfotr je 17. jan 2026 ob 15:32:47 izjavil:

c23po je 16. jan 2026 ob 21:24:56 izjavil:

Zakaj potem po zimi na avtomobilih ne uporabljamo gum za bicikle? Zakaj v homologacijah niso posebej navedene širine zimskih in posebej poletnih gum?
Koliko ožje morajo biti zimske gume?

Avtomobilski industriji je v interesu, da so gume čim večje in čim širše, saj so take gume in tudi platišča precej dražja od normalnih dimenzij, primernih za avte. To je vsa umetnost zakaj se forsira take neuporabne gume v današnje avte. Če bi želeli izboljšanje voznih lastnosti, ne bi nikoli imeli takih gum. Tako pa želijo samo denar, za vozne lastnosti in varnost jih ne briga.

Ampak formule z ozkimi gumami v zadnjih 30 letih ni bilo. Le zakaj?

Ker formula ne vozi po snegu.

fikus_ je 16. jan 2026 ob 20:35:08 izjavil:

Še ena tvoja zabloda.
Npr površinski pritisk v N/mm2.
Enkrat imaš npr. 10 N/mm2 in drugič npr. 20 N/mm2; spremeni se sila, površina je enaka.

In seveda sem dal link in ne tvoje podtikanje "Poleg tega si trdil da pri avtomobilskih gumah velja amontonsov zakon. "

Ni nobene moje zablode, je samo tvoja zabloda. Bravo ugotovil si se površinski pritisk poveča, če se spremeni velikost sile, torej če se spremeni TEŽA AVTA.

Zdej pa ugotovi še da se površinski pritisk ravno tako spremeni, če teža avta ostane ista, spremeni pa se velikost stične površine pnevmatike s tlemi, bo šlo?

In če se spremeni velikost kontakt patcha gume avta s tlemi, se spremi tudi površinski pritisk in posledično oprijem.Ja? Boš že dojel al bova še par dni špilala tale pink ponk?

in seveda sem dal link in ne tvoje podtikanje "Poleg tega si trdil da pri avtomobilskih gumah velja amontonsov zakon.

Tako je, sredi debate v kateri si trdil da velikost stične površine pnevmatike s tlemi NIMA VPLIVA si dal link do Amontonsovega zakona in rekel da si ti s tem zaključil.

Kako zabit moraš bit da misliš, da s tem nisi posredno trdil da amontonsov zakon velja za pnevmatike?

Ker je dejstvo je da velikost stične površine s tlemi vpliva na oprijem, pa lahko ti magar še 1000x rečeš da ne, dejstvo je da se MOTIŠ.

Prav tako amontonsov zakon NE VELJA za pnevmatike. Kar sem ti že povedal, pa si se neki bunil. Ne VELJA za pnevmatike, ti je to jasno zdej al ti še narišem?

Sicer ne sledim na polno tej temi, oziroma žaljenju, pa me zanima, če je kdo pomislil, da je včasih bolje sneg in led razriti, za kar je boljša ožja guma?

Govori se samo o oprijemu, kar je samo del zgodbe...

Torej, če je recimo na cesti posipan pesek, povrhu 10cm snega, je boljša ožja guma, saj prideš do peska. Če je spodaj led, bolje, da voziš po snegu, s širokimi gumami?

Zdaj pa le nadaljujte z žaljenjem, ne se dati motiti.

fikus_ je 18. jan 2026 ob 12:00:00 izjavil:

SqlXL je 18. jan 2026 ob 06:19:35 izjavil:

Če izpustiš malo zraka ven iz gum, boš imel večjo stično površino pnevmatike s tlemi in s tem večji oprijem, to je dejstvo. Fikus sicer trdi da temu ni tako, ampak un je itak eno neizobraženo tele, tako da je treba njegove izjave preprosto ignorirat.

Podtikaš neumnosti!

Če zmanjšaš tlak v pnevmatiki, se bolje prilagodi površini, kar je pomembno v pesku in na snegu, ker imata oba precej manjšo "trdnost" proti npr. asfaltu.

Še enkrat, koeficient trenja opisuje lastnost kombinacije materialov in nima nobene veze z velikostjo nalezne površine.
Koeficient trenja se ne računa iz nekih lastnosti, ampak določi na podlagi meritev za dva materiala pri določenih razmerah, še vedno velikost površine ni pomembna.

Podtikaš neumnosti!

Ne jih ne, ti si točn te neumnosti napisal in wait for it: JIH BOŠ ŠE ENKRAT (sem ravnokar prebral tvoje zadnje sporočilo).

Če zmanjšaš tlak v pnevmatiki, se bolje prilagodi površini, kar je pomembno v pesku in na snegu, ker imata oba precej manjšo "trdnost" proti npr. asfaltu.

Sej je vseeno kje je, z zmanjšanjem tlaka v gumi povečaš velikost površine gume s tlemi in s tem oprijem. Velja povsod, tudi na asfaltu. Seveda imaš druge slabosti, večjo porabo goriva, slabšo bočno vodljivost in tako naprej, ampak oprijem je pa VEČJI. Tudi na asfaltu.

Še enkrat, koeficient trenja opisuje lastnost kombinacije materialov in nima nobene veze z velikostjo nalezne površine.

Popolna neumnost! Koeficient trenja v praksi ni konstanta, ampak je odvisen od velikosti površine stika gume s tlemi, hitrosti, temperature pnevmatik in tako naprej.

Če velikost površine ne bi imela nič veze z oprijemom, zakaj širše gume vefno prinešejo boljše lap čase? Zakaj so gume brez zarezic za odvajanje vode boljše na suhem asfaltu kot tiste z zarezicami? Ker imajo večjo naležno površino gume s tlemi!!

Torej na kratko: ni res da velikost naležne površine gume s tlemi nima nič veze z oprijemom. Ima vezo in to veliko.

Preden tega ne prebereš, nima smisla da nadaljujeva debato:
https://occamsracers.com/tag/tires/

Pa tole:
https://csr200.blogspot.com/2013/04/doe...

Ter tole:
https://www.cycleworld.com/blogs/ask-ke...



Dokler vsaj teh osnov ne prebereš je kakršnakoli nadaljna razprava o tem popolnoma brezpredmetna!

Koeficient trenja pri gumah je odvisen od marsičesa, tako od velikosti stične površine, kot temperature gume in podlage, kot tudi od hitrosti. Ni konstanta kot ti med vrsticami trdiš zgoraj.

Recimo za temperaturo: odvisnost koeficienta trenja gume v odvisnosti od hitrosti:
https://www.researchgate.net/figure/Fri...

In kaj sedaj?