Forum » Loža » Avto obstal v pomrznjenem snegu na parkirišču
Avto obstal v pomrznjenem snegu na parkirišču
fikus_ ::
To so dodatni faktorji, ki opisujejo "the behaviour of tyres under load".
To pa zato, ker v realnosti kolo ni okroglo, ampak se nekoliko splošči na mesti stika s tlemi in pravokotna sila na tla ni na celi površini enaka, zaradi vrtenja se pnevmatika različno deformira tangencialno v smeri vožnje, kar povzroči da na nekaterih mestih zdrsava,.... ....
To ti trobim že nekaj postov s temi dodatnimi faktorji.
Enostavno je lepiti YT posnetke, razumeti težje. Ko boš razumel trenje, boš iz tega lahko naredil doktorat.
To pa zato, ker v realnosti kolo ni okroglo, ampak se nekoliko splošči na mesti stika s tlemi in pravokotna sila na tla ni na celi površini enaka, zaradi vrtenja se pnevmatika različno deformira tangencialno v smeri vožnje, kar povzroči da na nekaterih mestih zdrsava,.... ....
To ti trobim že nekaj postov s temi dodatnimi faktorji.
Enostavno je lepiti YT posnetke, razumeti težje. Ko boš razumel trenje, boš iz tega lahko naredil doktorat.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: fikus_ ()
SqlXL ::
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
Rok Woot ::
Kakorkoli so ozke gume za večino terenov v Sloveniji bolj primerne, sploh ko je sneg, dež, slaba cesta. Če bi bile širše gume boljše, bi imeli na rally-ju široke gume. Eni uporabljajo celo 160.
gruntfürmich ::
kaj pa Formula 1?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
SqlXL ::
Kakorkoli so ozke gume za večino terenov v Sloveniji bolj primerne, sploh ko je sneg, dež, slaba cesta. Če bi bile širše gume boljše, bi imeli na rally-ju široke gume. Eni uporabljajo celo 160.
Načeloma velja da so širše gume boljše na suhem asfaltu, ožje pa na mokrem in v snegu. Načeloma in do neke točke seveda.
Vsekakor pa velikost stične površine gume s tlemi močno vpliva, pa ne glede na to kaj en nevedni fikus reče.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
SqlXL ::
gruntfürmich je izjavil:
Preveč ga gre če ne znaš. Čisto malo ga špricneš v kotek krpe, a je tok težko al kaj? Silikonski sprej je za tisto gumo na vratih dosti bolj blagodejen kot kakršnekoli politure za pohištvo. Zakaj bi delal nekaj na pol, če pa lahko ornk narediš?
ker imam staro polituro in kakšne stare kreme, silikonskega spreja pa ne
Lol.
Sej ne da silikonski sprej v Lidlu stane manj kot 2 €. Pa je za kar nekaj časa (več let če ga imaš samo za to). Rok Woot ::
Kakorkoli so ozke gume za večino terenov v Sloveniji bolj primerne, sploh ko je sneg, dež, slaba cesta. Če bi bile širše gume boljše, bi imeli na rally-ju široke gume. Eni uporabljajo celo 160.
Načeloma velja da so širše gume boljše na suhem asfaltu, ožje pa na mokrem in v snegu. Načeloma in do neke točke seveda.
Vsekakor pa velikost stične površine gume s tlemi močno vpliva, pa ne glede na to kaj en nevedni fikus reče.
Ja vpliva ja, samo na lepem suhem asfaltu je samo malo boljša širša guma in ja vpliva stična površina, na mokrem in snegu pa je lahko občutno slabša.
SqlXL ::
Točno tako, vpliva ja. Fikus pa je trdil, da površina ne vpliva. Zakaj ljudje kar neke gluposti trdijo, preden se pozanimajo, a je to tok težko al kaj? Zakaj se en folk pretvarja, da še vedno živi v letu 1850, a pri njih ne dela internet a kaj? Al je problem bolj nesposobnost iskanja imformacij? Morda lenoba?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
Rok Woot ::
gruntfürmich je izjavil:
kaj pa Formula 1?
A tebi se zdi track od formule 1 bolj podoben našim cestam napram rally progi? Da ne govorim, da bi tako neobstojne gume bile drage in primerne le za track. Potem je tu še downforce deformacija ... Plus udobnost polom.
fikus_ ::
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
To je iz nekega testiranja, kjer niso upoštevali marsikaj! So poenostavili in dali graf ven.
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
To je iz nekega testiranja, kjer niso upoštevali marsikaj! So poenostavili in dali graf ven.
V grafu se vidi, da so povečevali silo pravokotno na površino, čemur sledi sprememba koeficienta trenja pri rezultatih, zanemarili pa spremembe v materialu.
V glavnem študija, ki je pokazala, kar je hotela pokazati.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: fikus_ ()
Rok Woot ::
Mah to so filozofske debate, kaj sploh je površina gume? A to se gleda na molekularnem nivoju al tko na palc itd, pa še pol bi bil približek. Pa temperatura.
Kot vse pri fizki, dokler ni realen primer, se da zračunat :)
Kot vse pri fizki, dokler ni realen primer, se da zračunat :)
SqlXL ::
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
To je iz nekega testiranja, kjer niso upoštevali marsikaj! So poenostavili in dali graf ven.
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
To je iz nekega testiranja, kjer niso upoštevali marsikaj! So poenostavili in dali graf ven.
V grafu se vidi, da so povečevali silo pravokotno na površino, čemur sledi sprememba koeficienta trenja pri rezultatih, zanemarili pa spremembe v materialu.
V glavnem študija, ki je pokazala, kar je hotela pokazati.
Ma lej pojma nimaš no, vse je upoštevano, ne da se mi več ti razlagat, razišči sam. Al pa živi v zmoti, vseeno mi je.
Velikost stične površine pnevmatike ima velik vpliv na oprijem /korficient trenja, lahko se pozanimaš v kateremkoli relevantnem znanstvem viru, kdor trdi drugače pač pojma nima, zelo enostavno povedano.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
SqlXL ::
Širše pnevmatike, boljši lap časi na suhem asfaltu, čudeš a?
Na snegu pa takole:
Dejatvo pa je da širina pnevmatike vpliva na oprijem, kdor trdi drugače je idiot (fikus recimo je že en tak primer).
Na snegu pa takole:
Dejatvo pa je da širina pnevmatike vpliva na oprijem, kdor trdi drugače je idiot (fikus recimo je že en tak primer).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
fikus_ ::
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
To je iz nekega testiranja, kjer niso upoštevali marsikaj! So poenostavili in dali graf ven.
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
To je iz nekega testiranja, kjer niso upoštevali marsikaj! So poenostavili in dali graf ven.
V grafu se vidi, da so povečevali silo pravokotno na površino, čemur sledi sprememba koeficienta trenja pri rezultatih, zanemarili pa spremembe v materialu.
V glavnem študija, ki je pokazala, kar je hotela pokazati.
Ma lej pojma nimaš no, vse je upoštevano, ne da se mi več ti razlagat, razišči sam. Al pa živi v zmoti, vseeno mi je.
Velikost stične površine pnevmatike ima velik vpliv na oprijem /korficient trenja, lahko se pozanimaš v kateremkoli relevantnem znanstvem viru, kdor trdi drugače pač pojma nima, zelo enostavno povedano.
Ti še grafov/slikic ne znaš brati. Površina je omenjena v vezi s tlakom, pritiskom v lbs/in2, tako da nima veze s tvojo trditvijo, da je koeficient trenja odvisen od površine.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
SqlXL ::
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
To je iz nekega testiranja, kjer niso upoštevali marsikaj! So poenostavili in dali graf ven.
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
To je iz nekega testiranja, kjer niso upoštevali marsikaj! So poenostavili in dali graf ven.
V grafu se vidi, da so povečevali silo pravokotno na površino, čemur sledi sprememba koeficienta trenja pri rezultatih, zanemarili pa spremembe v materialu.
V glavnem študija, ki je pokazala, kar je hotela pokazati.
Ma lej pojma nimaš no, vse je upoštevano, ne da se mi več ti razlagat, razišči sam. Al pa živi v zmoti, vseeno mi je.
Velikost stične površine pnevmatike ima velik vpliv na oprijem /korficient trenja, lahko se pozanimaš v kateremkoli relevantnem znanstvem viru, kdor trdi drugače pač pojma nima, zelo enostavno povedano.
Ti še grafov/slikic ne znaš brati. Površina je omenjena v vezi s tlakom, pritiskom v lbs/in2, tako da nima veze s tvojo trditvijo, da je koeficient trenja odvisen od površine.
Ker faking idiot si ti, točno to sem jaz napisal! Večja stična površina pnevmatike s tlemi pri enaki teži avtomobila zmanjša silo na površino, torej tlak in obratno. Zadevi sta neločljivo povezani, česa ne razumeš?!
Ma ti si tisti, ki ne razume. Dej ne pametuj kar nekaj v tri krasne, sploh nisi zastopil kaj sem napisal. Pojma nimaš. Na, vsaj tole zastopiš?
Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!
Še enkrat, če si dokončal fiziko v osnovno šoli nisi zato pojedu vso znanje tega sveta. Trenje pnevmatik NI ENAKO enostavno trenje, ki ste se ga učili v osnovni šoli, zapomni si to!
Česa točno v zgornjem citiranem sestavku nisi zastopil?!
Napisal sem, pa ti bedak tud brat ne znaš, natančno TOLE! :
"Kot ti ZELO JASNO prikazuje zgornji graf se ti vrednost koeficienta trenja v praksi spreminja s tem kolikšna je sila na enoto površine. In pri enako težkem avtu bo sila na enoto površine manjša, če bo imel sirše gume. Ti pa trdiš da velikost površine stične ploskve s tlemi nima veze. Seveda ima vezo in to veliko!"
Še enkrat: imaš nek avto z neko težo. Če mu daš gor ozke gume bo teža/sila na enoto površino neke vrednosti, če mu daš pa široke gume, bo pa manjše vrednosti. In od teže/sile na enoto površine se ti spreminja koeficient trenja!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
SqlXL ::
Napisal si: "Sila trenja je odvisna od sile pravokotno na podlago in koeficienta trenja, površina nima tu nič. "
In to je OBVIOUSLY narobe, zdej pa jokej zarad mene!
In to je OBVIOUSLY narobe, zdej pa jokej zarad mene!
SqlXL ::
Se ti tud strinjaš s fikusom? Sam vprašam, da te dodam na seznam idiotov.
Fikus je napisal tudi tole, kar je spet narobe!
Fikus: " Stanje stičnih površin opisuje faktor trenja! Tako da površina nima nič!"
Pri neki teži večja površina daje manjši tlak, manjša pa večji tlak. In od tega tlaka je odvisen koeficient trenja oziroma oprijem. Tako da velikost površine stika pnevmatike s tlemi ima zelo veliko s faktorjem trenja, ne pa nič, tako kot trdi debilni fikus!
Fikus je napisal tudi tole, kar je spet narobe!
Fikus: " Stanje stičnih površin opisuje faktor trenja! Tako da površina nima nič!"
Pri neki teži večja površina daje manjši tlak, manjša pa večji tlak. In od tega tlaka je odvisen koeficient trenja oziroma oprijem. Tako da velikost površine stika pnevmatike s tlemi ima zelo veliko s faktorjem trenja, ne pa nič, tako kot trdi debilni fikus!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
SqlXL ::
Se ti tud strinjaš s fikusom? Sam vprašam, da vem če te naj dodam na seznam idiotov.
Fikus je napisal tudi tole, kar je spet narobe!
Fikus: " Stanje stičnih površin opisuje faktor trenja! Tako da površina nima nič!"
Pri neki teži večja površina daje manjši tlak, manjša pa večji tlak. In od tega tlaka je odvisen koeficient trenja oziroma oprijem. Tako da velikost površine stika pnevmatike s tlemi ima zelo veliko z faktorjem trenja, ne pa nič tako kot trdi debilni fikus!
PluribusUnum ::
Mah to so filozofske debate, kaj sploh je površina gume? A to se gleda na molekularnem nivoju al tko na palc itd, pa še pol bi bil približek. Pa temperatura.
Kot vse pri fizki, dokler ni realen primer, se da zračunat :)
Naključen majstr to zDreja v doglednem Roku če so ketne zravn ;)
fikus_ ::
To pravi wikipedija:
"Amontons' second law: The force of friction is independent of the apparent area of contact."
Vir:
Friction @ Wikipedia
Jaz sem zakljucil s tem.
"Amontons' second law: The force of friction is independent of the apparent area of contact."
Vir:
Friction @ Wikipedia
Jaz sem zakljucil s tem.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
mtošev ::
Ne ne, nikakor nisi zaključil. Ne moreš citirat kar nekega fizikalnega zakona iz 17. stoletja in pričakovati, da te bo inžinirček pustil na miru. On ima svoj graf in youtube video z lastno interpretacijo in se ne more motiti.
SqlXL ::
To pravi wikipedija:
"Amontons' second law: The force of friction is independent of the apparent area of contact."
Vir:
Friction @ Wikipedia
Jaz sem zakljucil s tem.
To velja za enostavno trenje, ne za pnevmatike.
Priznaj pač da pojma nimaš.Ne ne, nikakor nisi zaključil. Ne moreš citirat kar nekega fizikalnega zakona iz 17. stoletja in pričakovati, da te bo inžinirček pustil na miru. On ima svoj graf in youtube video z lastno interpretacijo in se ne more motiti.
Kaj pa teb ni jasn, bedak! A se boš že pozanimal al boš raj debilnemu g
fikusu verjel?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
mtošev ::
Inžinirček, a se boš že vsedel v svojega Leafa ter odpeljal skidat sneg z mamičine fotovoltaike? Sila trenja je neodvisna od površine.
SqlXL ::
Tole prav chat gpt:
Vprašanje: "Amontons' second law: The force of friction is independent of the apparent area of contact." Ali to drži pri avtomobilskih pnevmatikah?
Kratek odgovor: ne, pri avtomobilskih pnevmatikah to ne drži (vsaj ne v klasičnem smislu Amontonsovih zakonov).
Zakaj Amontonsov 2. zakon tu odpove
Amontonsov zakon velja približno za suho drsno trenje med togimi, trdimi telesi (npr. kovina-kovina), kjer:
Avtomobilska pnevmatika pa ni tog material, temveč:
-viskoelastična guma,
-na hrapavi, deformabilni podlagi (asfalt),
-z velikim prispevkom adhezije in histereznih izgub.
Kaj se pri pnevmatikah dejansko dogaja
Pri pnevmatikah trenje ni "klasično" Coulombovo trenje, ampak kombinacija:
1. Adhezijsko trenje
-molekularne sile med gumo in asfaltom,
-sorazmerno realni kontaktni površini (ne navidezni).
2.Histerezno trenje
-energijske izgube zaradi periodične deformacije gume ob mikroravninah asfalta,
-močno odvisno od tlaka, frekvence in sestave gume.
Posledica za širino pnevmatike
Če imaš:
enako obremenitev (N),
enako zmes gume,
enako podlago,
potem:
širša pnevmatika -> večja realna kontaktna površina
-manjši lokalni pritiski
-boljša izraba adhezije
-pogosto večji maksimalni koeficient trenja
Zato v praksi:
širše pnevmatike lahko ustvarijo več oprijema, predvsem pri bočnih silah in zaviranju,
kar je v nasprotju z Amontonsovim 2. zakonom.
Zdej pa fikus in mtšev lepo javno priznajta, da sta navadna idiota! Ker točno to sta!
Vprašanje: "Amontons' second law: The force of friction is independent of the apparent area of contact." Ali to drži pri avtomobilskih pnevmatikah?
Kratek odgovor: ne, pri avtomobilskih pnevmatikah to ne drži (vsaj ne v klasičnem smislu Amontonsovih zakonov).
Zakaj Amontonsov 2. zakon tu odpove
Amontonsov zakon velja približno za suho drsno trenje med togimi, trdimi telesi (npr. kovina-kovina), kjer:
Avtomobilska pnevmatika pa ni tog material, temveč:
-viskoelastična guma,
-na hrapavi, deformabilni podlagi (asfalt),
-z velikim prispevkom adhezije in histereznih izgub.
Kaj se pri pnevmatikah dejansko dogaja
Pri pnevmatikah trenje ni "klasično" Coulombovo trenje, ampak kombinacija:
1. Adhezijsko trenje
-molekularne sile med gumo in asfaltom,
-sorazmerno realni kontaktni površini (ne navidezni).
2.Histerezno trenje
-energijske izgube zaradi periodične deformacije gume ob mikroravninah asfalta,
-močno odvisno od tlaka, frekvence in sestave gume.
Posledica za širino pnevmatike
Če imaš:
enako obremenitev (N),
enako zmes gume,
enako podlago,
potem:
širša pnevmatika -> večja realna kontaktna površina
-manjši lokalni pritiski
-boljša izraba adhezije
-pogosto večji maksimalni koeficient trenja
Zato v praksi:
širše pnevmatike lahko ustvarijo več oprijema, predvsem pri bočnih silah in zaviranju,
kar je v nasprotju z Amontonsovim 2. zakonom.
Zdej pa fikus in mtšev lepo javno priznajta, da sta navadna idiota! Ker točno to sta!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
mtošev ::
Nikakor. Mešaš oprijem in trenje. Trenje je neodvisno od površine, prav tako pa so bolj ozke pnevmatike boljše v snegu, ker je pritisk v tem primeru večji.
mtošev ::
Plus, prosim pridi še v tole temo, izgleda nam manjka inžinirske razlage:
https://slo-tech.com/novice/t849331/kon...
https://slo-tech.com/novice/t849331/kon...
SqlXL ::
Nikakor. Mešaš oprijem in trenje. Trenje je neodvisno od površine, prav tako pa so bolj ozke pnevmatike boljše v snegu, ker je pritisk v tem primeru večji.
Ma glup si ko noč, narobe maš.
Skratka bolj se ne bi mogel motit.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
SqlXL ::
Aja še tale screenshot je vmes. Sicer pa pizda jebote ej, dej sam. Zakaj d fak se pretvarjaš da ti internet ne dela, kako pa pol uspeš pisat tele svoje bedarije gor na forum?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SqlXL ()
SqlXL ::
Zanimiv članek, ki na tisočere načinov pojasni, zakaj se fikus in mtšev motita:
https://www.cycleworld.com/blogs/ask-ke...
https://www.cycleworld.com/blogs/ask-ke...
fikus_ ::
Ko sezes po AI da bi ti pomagala iz dreka, v katerega si se zakopal, potem vem, da pojma nimaš.
Pri pnevmatikah je se dosti drugih faktorjev, zelo pomemben deformacija materiala, katerega vplive je zelo tezko , ce ne že nemogoce matematično ekzaktno opisati. Ce predvidimo, da je kontra povsina asfalt, to pomeni, da je precej hrapav, sestavljen iz mletih ostrih kamenčkov, ki kar rezejo pnevmatiko in s tem navidezno povecujejo koeficient trenja, ne glede na povrsino.
Povrsina sodeluje samo pri povrsinskemu pritisku.
Tako da ohladi se.
Pri pnevmatikah je se dosti drugih faktorjev, zelo pomemben deformacija materiala, katerega vplive je zelo tezko , ce ne že nemogoce matematično ekzaktno opisati. Ce predvidimo, da je kontra povsina asfalt, to pomeni, da je precej hrapav, sestavljen iz mletih ostrih kamenčkov, ki kar rezejo pnevmatiko in s tem navidezno povecujejo koeficient trenja, ne glede na povrsino.
Povrsina sodeluje samo pri povrsinskemu pritisku.
Tako da ohladi se.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
delavec44 ::
Le zakaj mora inženir vsakič priti nazaj z novim uporabnikom nabijati v teme. Verjetno, ker so vsi drugi krivi in neumni.
Bi rekel, da se zmenita na ZS, pa vem da ne bo zaleglo. Še dobro, da obstaja skripta za ignore.
Bi rekel, da se zmenita na ZS, pa vem da ne bo zaleglo. Še dobro, da obstaja skripta za ignore.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: delavec44 ()
darkolord ::
V bistvu je oboje ... Nekako.
Sila trenja pri gumi je integral trenja in tlaka po površini:
V prvem delu je koeficient funkcija zavornega momenta - razmerje med strižno napetostjo in tlakom - v območju elastične deformacije.
V drugem delu je koeficient trenja v območju zdrsa.
Skupaj potem lahko poenostaviš kot
Samo tisti mu tukaj ni konstanta.
Edit: pozabu da latex ne dela, pa nej bojo slike
Sila trenja pri gumi je integral trenja in tlaka po površini:
V prvem delu je koeficient funkcija zavornega momenta - razmerje med strižno napetostjo in tlakom - v območju elastične deformacije.
V drugem delu je koeficient trenja v območju zdrsa.
Skupaj potem lahko poenostaviš kot
Samo tisti mu tukaj ni konstanta.
Edit: pozabu da latex ne dela, pa nej bojo slike
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
primoz4p ::
Pogledam
Napetostno deformacijsko polje v tribološkem kontaktu
in se zamislim ... Analizo kontaktnih napetosti kontakta dveh ukrivljenih površin je že leta 1882 predstavil Heinrich Hertz in predstavlja enega od najpomembnejših mejnikov v zgodovini analiz kontakta in tribologije
Pri gumi na avtu to ni tako enostavno, ker nimamo homogen material ampak kompozit sestavljen iz
- zraka v pnevmatiki pod tlako (vpliv tlaka)
- plaščev gume (membrana, ki drži tlak v gumi pod kontrolo)
- tekalna površina (različen dezen-profil in postavitev lamel ... tudi tekalna površina ni homogena na makro skali)
Kakorkoli zakonitosti veljajo; samo pri poenostavitvah je potrebno biti previden.
- Integral Hertzovega tlaka po kontaktni površini mora biti še vedno v ravnotežju z maso in pospeški (tudi gravitacijskem)
- dolžina kontaktne površine je še vedno odvisna od polmera kolesa; odvisna je pa tudi od togosti plaščev in njihovega prednapetja (tlak v pnevmatiki) in tudi dezena
- pri kotaljenju (samo gravitacijski pospešek) imamo območje brez zdrsa (trenje pri mirovanju) in območja zdrsa (nižje trenje). Kakšno je to območje je seveda odvisno tudi od dezena pnevmatike. Pri zaviranju z blokiranjem pa samo zdrs (in večjo spremembo temperaturnega profila, ki tudi vpliva na koeficient trenja).
- ...
Kakorkoli določene zakonitosti, kot je razlika oblike kontaktne površine med ozkimi in širokimi gumami, se da oceniti. Posledično razmerje kotalnega upora (odvisen od dolžine kontaktne površine) tudi. Seveda na grobo, ker še vedno imamo dezen (profil) na makro skali in sestavo le tega na nižji ...
Napetostno deformacijsko polje v tribološkem kontaktu
in se zamislim ... Analizo kontaktnih napetosti kontakta dveh ukrivljenih površin je že leta 1882 predstavil Heinrich Hertz in predstavlja enega od najpomembnejših mejnikov v zgodovini analiz kontakta in tribologije
Pri gumi na avtu to ni tako enostavno, ker nimamo homogen material ampak kompozit sestavljen iz
- zraka v pnevmatiki pod tlako (vpliv tlaka)
- plaščev gume (membrana, ki drži tlak v gumi pod kontrolo)
- tekalna površina (različen dezen-profil in postavitev lamel ... tudi tekalna površina ni homogena na makro skali)
Kakorkoli zakonitosti veljajo; samo pri poenostavitvah je potrebno biti previden.
- Integral Hertzovega tlaka po kontaktni površini mora biti še vedno v ravnotežju z maso in pospeški (tudi gravitacijskem)
- dolžina kontaktne površine je še vedno odvisna od polmera kolesa; odvisna je pa tudi od togosti plaščev in njihovega prednapetja (tlak v pnevmatiki) in tudi dezena
- pri kotaljenju (samo gravitacijski pospešek) imamo območje brez zdrsa (trenje pri mirovanju) in območja zdrsa (nižje trenje). Kakšno je to območje je seveda odvisno tudi od dezena pnevmatike. Pri zaviranju z blokiranjem pa samo zdrs (in večjo spremembo temperaturnega profila, ki tudi vpliva na koeficient trenja).
- ...
Kakorkoli določene zakonitosti, kot je razlika oblike kontaktne površine med ozkimi in širokimi gumami, se da oceniti. Posledično razmerje kotalnega upora (odvisen od dolžine kontaktne površine) tudi. Seveda na grobo, ker še vedno imamo dezen (profil) na makro skali in sestavo le tega na nižji ...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: primoz4p ()
primoz4p ::
Se mislil, da me bo @inženir skritiziral in mogoče pri tem, kaj pametnega omenil, da si bi razširil obzorja. Le-ta inženir je zelo pameten, škoda ker svojo modrost poredko deli.
Nazaj na temo široke:ozke gume.
Lepim sliko stika pnevmatike in ceste pri akvaplaningu
Seveda ima na akvaplaningu vpliv dezen (velikost in tudi oblika profila)
Ima pa vliv tudi širina gume. Namreč voda (plundra) mora odteči v smeri širine ...
Nazaj na temo široke:ozke gume.
Lepim sliko stika pnevmatike in ceste pri akvaplaningu
Seveda ima na akvaplaningu vpliv dezen (velikost in tudi oblika profila)
Ima pa vliv tudi širina gume. Namreč voda (plundra) mora odteči v smeri širine ...
WizzardOfOZ ::
Če jih še malo spustiš, je še več plašča na tleh
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
feryz ::
Tule pravijo, da ožje boljše pospešujejo, širše pa bolje bremzajo. Razlike so zanemarljive. Itak si pri širini vezan na avto, take imaš, kot morajo biti.
Mnogo večje so razlike glede na znamko ali premijski razred. Tu dejansko lahko človek naredi razliko.
https://m.youtube.com/watch?v=wf_mIlU82...
Mnogo večje so razlike glede na znamko ali premijski razred. Tu dejansko lahko človek naredi razliko.
https://m.youtube.com/watch?v=wf_mIlU82...
Bud_Bundy ::
Čisto enostavno je: pes v snegu ujame srno, ker ima široke tačke, kar pomeni, da se mu snega manj udira, kot srni. Za avto je bolje, da se sneg bolj udira, saj tako bolj razrije in pride do oprijema.
gruntfürmich ::
Se mislil, da me bo @inženir skritiziral in mogoče pri tem, kaj pametnega omenil, da si bi razširil obzorja. Le-ta inženir je zelo pameten, škoda ker svojo modrost poredko deli.
Nazaj na temo široke:ozke gume.
Lepim sliko stika pnevmatike in ceste pri akvaplaningu
Seveda ima na akvaplaningu vpliv dezen (velikost in tudi oblika profila)
Ima pa vliv tudi širina gume. Namreč voda (plundra) mora odteči v smeri širine ...
Tvoja slika ne vsebuje različnih širin.
WizzardOfOZ je izjavil:
Če jih še malo spustiš, je še več plašča na tleh
To s spuščanjem tlaka si že sam dolgo nazaj spoznal da ne drži, zakaj sedaj ponavljaš to zmoto?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: gruntfürmich ()
gruntfürmich ::
In kaj si praktičnega izvedel iz tega videa, razen deformacije pri različnem tlaku?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
WizzardOfOZ ::
Nobene zmote. Za All Terrain in Mud Terrain to še vedno velja. Ker imajo na bočnici tudi del profila, ki dodatno pomaga pri vožnji v snegu in blatu.
Vedno jih spustim pozimi v snegu in ledu. Ravno zaradi tega, ker imajo gume s tem veliko več oprijema in tudi čistijo se bolje. Poleti 2.4 bara, pozimi v snegu 1.8 bara. Pridem povsod po snegu in ledu.
Pa tudi za cestne gume. Sprobaj po snegu enkrat, pa boš videl, da pomaga. Že 0.4 bara pomaga dovolj, da v kak klanec prideš, kar drugače nebi. Seveda jih moraš pa potem nafilat, ko na cestah no več snega. Ker jih boš drugače uničil.
Koliko več površine je na tleh ob spuščeni gumi. To je dovolj. Ampak ti tega itak ne razumeš. Se voziš izključno po cestah, pa še to, ko ti jih splužijo.
Vedno jih spustim pozimi v snegu in ledu. Ravno zaradi tega, ker imajo gume s tem veliko več oprijema in tudi čistijo se bolje. Poleti 2.4 bara, pozimi v snegu 1.8 bara. Pridem povsod po snegu in ledu.
Pa tudi za cestne gume. Sprobaj po snegu enkrat, pa boš videl, da pomaga. Že 0.4 bara pomaga dovolj, da v kak klanec prideš, kar drugače nebi. Seveda jih moraš pa potem nafilat, ko na cestah no več snega. Ker jih boš drugače uničil.
gruntfürmich je izjavil:
In kaj si praktičnega izvedel iz tega videa, razen deformacije pri različnem tlaku?
Koliko več površine je na tleh ob spuščeni gumi. To je dovolj. Ampak ti tega itak ne razumeš. Se voziš izključno po cestah, pa še to, ko ti jih splužijo.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: WizzardOfOZ ()
Lonsarg ::
Jaz in najbrz 95% populacije vozim v povprecju po snegu 0.5 dni na leto. No letos sem dva dni nahbrz zdaj par let me bom :)
Tak da jaz komaj cakam da mal zadriftam ko je koncno sneg, zakaj bi imel gume ki optimizirajo teh 0.5 dni na leto :) Tokrat mi je sicer avtomatika od Toyote preprecila mal driftat, dejansko ti gas neha delat ce elektronika zazna zdrs.
Tak da jaz komaj cakam da mal zadriftam ko je koncno sneg, zakaj bi imel gume ki optimizirajo teh 0.5 dni na leto :) Tokrat mi je sicer avtomatika od Toyote preprecila mal driftat, dejansko ti gas neha delat ce elektronika zazna zdrs.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Lonsarg ()
WizzardOfOZ ::
Tokrat mi je sicer avtomatika od Toyote preprecila mal driftat, dejansko ti gas neha delat ce elektronika zazna zdrs.
Zakaj pa nisi izklopil tega?
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
primoz4p ::
gruntfürmich je izjavil:
Se mislil, da me bo @inženir skritiziral in mogoče pri tem, kaj pametnega omenil, da si bi razširil obzorja. Le-ta inženir je zelo pameten, škoda ker svojo modrost poredko deli.
Nazaj na temo široke:ozke gume.
Lepim sliko stika pnevmatike in ceste pri akvaplaningu
Seveda ima na akvaplaningu vpliv dezen (velikost in tudi oblika profila)
Ima pa vliv tudi širina gume. Namreč voda (plundra) mora odteči v smeri širine ...
Tvoja slika ne vsebuje različnih širin.
WizzardOfOZ je izjavil:
Če jih še malo spustiš, je še več plašča na tleh
To s spuščanjem tlaka si že sam dolgo nazaj spoznal da ne drži, zakaj sedaj ponavljaš to zmoto?
Moja slika res ne vsebuje različnih širin. Prikazuje pa manjšanje kontaktne površine pri akvaplaningu. Kontaktna površina se krajša in ne oža ter nazadnje zgubi stik s površino rob pnevmatike.
Spodaj si prilepil @WizzardOfOZ komentar z videom, v katerem je prikazano, da je kontaktna površina za ožjo in širšo gumo po velikosti enaka. Po obliki pa se razlikujeta; pri ožji gumi je daljša. Gre sicer za drugačen tip gume ampak določene zakonitosti (daljša kontaktna površina pri ožji gumi) še vedno veljajo. To zakonitost sem omenil v zapisu pred tem zapisom, ki si ga komentiral. Slike pa res ni sem lepil ... se posipam s pepelom...
Ker pa sem v svojih zapisih omenjal tudi dezen (profil), lepim sliko, ki prikazuje, da je drugače najslabša guma po AMZS testu, SYRON Everest 2, dejansko z naskokom najboljša na snegu in ledu
WizzardOfOZ ::
Dajte zračunat kaj je tega danes na strehi Supernove Lj zafrknilo. Preozke gume?
Ego.
Milčinski je napisal butalce kot prispodobo in ne kot priročnik!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Svuda u svijetu ima budala ali je izgleda kod nas centrala!!!
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Katere zimske gume? (strani: 1 2 3 4 … 66 67 68 69 )Oddelek: Na cesti | 664032 (4791) | gruntfürmich |
| » | Oznake razredov na gumah (oprijem)Oddelek: Na cesti | 1039 (591) | Smurf |
| » | Optimalne dimenzije zimskih pnevmatik (majhne-velike/tanke-debele) (strani: 1 2 )Oddelek: Na cesti | 23535 (19799) | GrimReaper |
| » | O pnevmatikah, zavorni razdalji in oprijemu (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 37583 (35689) | energetik |
| » | Dirkalni avtomobili in downforce (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7641 (6443) | dzinks63 |