Forum » Znanost in tehnologija » Toplotna črpalka + Parni generator = Zastoj Elektrika
Toplotna črpalka + Parni generator = Zastoj Elektrika
NSA Agent ::
Pozdravljeni, imamo kakega fizika tukaj?
Mi lahko en razloži zakaj tole nebi delovalo? - Direktna pretvorba toplote v elektriko.
Imaš visoko temperaturno toplotno črpalko zrak-voda 1 kw z COP 4.
(Kronoterm ima toplotno črpalko z faktorjem 5.2 COP)
In imaš generator ki je vsaj 33% učinkovit pri pretvorbi toplote v mehansko delo oziroma elektriko.
(Šoštanj blok 4 33% izkoristek - 1972
Šoštanj blok 5 33% izkoristek - 1977
Šoštanj blok 6 43% izkoristek - 2014
TETOL v Ljubljani do 58% izkoristek z Siemens SGT-800 plinsko turbino - 2021)
Matematika - vzamemo konzervativne vrednosti:
1 kw elektrike naredi 4kw toplote z toplotno črpalko.
4 kw toplote se pretvori v 1,3 kw elektrike - 33% izkoristek pretvorbe.
1 kw elektrike porabimo za toplotno črpalko in 0,3 kw elektrike imamo viška. :)
Zakaj nebi mogli na ta način narediti stroja ki bi proizvajal elektriko s tem da bi hladil zemljo? (Preprečimo segrevanje zemlje :D )
Če vzamem optimistične vrednosti ... 1 kw * COP 5.2-> 5.2 Kw * 58% -> 3 kW - 1 kW = 2 Kw proizvedene elektrike.
Opomba:
Ta stroj ni optimiziran, (imam ločen del toplotne črpalke in parnega generatorja) Obe napravi delujeta po klasičnih enačbah za toplotne stroje kot smo se jih učili na faksu.
Zdaj pa bi lahko to optimizirali saj ne potrebujemo 4 izmenjevalnikov toplote ... oziroma dveh ločenih toplotnih ciklov in bi lahko ta dva toplotna cikla od teh dveh toplotnih strojev združili v en cikel in posledično par komponent odstranili in poenostavili sistem - dvignili učinkovitost ... ampak pustimo to za enkrat in se kar skoncentrirajmo na konzervativen matematični model zgoraj z 4 COP in 33% izkoristkom pretvorbe toplote v električno moč.
Mi lahko en razloži zakaj tole nebi delovalo? - Direktna pretvorba toplote v elektriko.
Imaš visoko temperaturno toplotno črpalko zrak-voda 1 kw z COP 4.
(Kronoterm ima toplotno črpalko z faktorjem 5.2 COP)
In imaš generator ki je vsaj 33% učinkovit pri pretvorbi toplote v mehansko delo oziroma elektriko.
(Šoštanj blok 4 33% izkoristek - 1972
Šoštanj blok 5 33% izkoristek - 1977
Šoštanj blok 6 43% izkoristek - 2014
TETOL v Ljubljani do 58% izkoristek z Siemens SGT-800 plinsko turbino - 2021)
Matematika - vzamemo konzervativne vrednosti:
1 kw elektrike naredi 4kw toplote z toplotno črpalko.
4 kw toplote se pretvori v 1,3 kw elektrike - 33% izkoristek pretvorbe.
1 kw elektrike porabimo za toplotno črpalko in 0,3 kw elektrike imamo viška. :)
Zakaj nebi mogli na ta način narediti stroja ki bi proizvajal elektriko s tem da bi hladil zemljo? (Preprečimo segrevanje zemlje :D )
Če vzamem optimistične vrednosti ... 1 kw * COP 5.2-> 5.2 Kw * 58% -> 3 kW - 1 kW = 2 Kw proizvedene elektrike.
Opomba:
Ta stroj ni optimiziran, (imam ločen del toplotne črpalke in parnega generatorja) Obe napravi delujeta po klasičnih enačbah za toplotne stroje kot smo se jih učili na faksu.
Zdaj pa bi lahko to optimizirali saj ne potrebujemo 4 izmenjevalnikov toplote ... oziroma dveh ločenih toplotnih ciklov in bi lahko ta dva toplotna cikla od teh dveh toplotnih strojev združili v en cikel in posledično par komponent odstranili in poenostavili sistem - dvignili učinkovitost ... ampak pustimo to za enkrat in se kar skoncentrirajmo na konzervativen matematični model zgoraj z 4 COP in 33% izkoristkom pretvorbe toplote v električno moč.

mr_chai ::
Zgleda trol post, ampak tvoj problem je
"1kw elektrike naredi 1,3kw elektrike.."
Tole po zakonih fizike ni možno. Mogoče bo nekoč ko bomo pogruntal hladno fuzijo al neki v tej smeri.
Toplotna črpalka pa ne generira toplote, jo samo prestavlja iz enega mesta na drugo mesto, hence the name črpalka.
Good night.
"1kw elektrike naredi 1,3kw elektrike.."
Tole po zakonih fizike ni možno. Mogoče bo nekoč ko bomo pogruntal hladno fuzijo al neki v tej smeri.
Toplotna črpalka pa ne generira toplote, jo samo prestavlja iz enega mesta na drugo mesto, hence the name črpalka.
Good night.
DamijanD ::
mr_chai: saj mislim da je to upošteval v : "Zakaj nebi mogli na ta način narediti stroja ki bi proizvajal elektriko s tem da bi hladil zemljo?"
NSA agent: če ne drugega je praktični problem vsaj v tem, da temperatura DV, kjer ti TČ dela s COP 4+ (~40°C), ne bo ustrezna za parno (para tipično rabi blizu 100°C) da bi delala s 33% izkoristkom.
NSA agent: če ne drugega je praktični problem vsaj v tem, da temperatura DV, kjer ti TČ dela s COP 4+ (~40°C), ne bo ustrezna za parno (para tipično rabi blizu 100°C) da bi delala s 33% izkoristkom.
Magic1 ::
Točno tako. Toplotna črpalka "črpa" toploto in večjo razliko kot rabiš, manj je efektivna.
Magic
Magic1 ::
Sploh pa para generira pritisk, ki na koncu poganja turbino. In posledično se temperatura vrelišča poveča. V kotlih rabiš 300°C+.
Magic
DamijanD ::
Koliko je sploh maksimalna T, ki jo lahko dosežemo s TČ? Pa da je izkoristek večji od 1 ?
Utk ::
TČ lahko proizvede temperaturo par 100 stopinj, samo da COP takrat ni več 4, ampak gre proti ena.
Tu se zatakne. Morda bi šlo na kako odpadno toploto, iz jedrske ali termo, da ne štarta ravno iz nule.
Tu se zatakne. Morda bi šlo na kako odpadno toploto, iz jedrske ali termo, da ne štarta ravno iz nule.
Zgodovina sprememb…
- predlagalo izbris: Ales78 ()
NSA Agent ::
Zakaj mora biti "parna turbina" na paro, saj lahko imamo propan?
(Napisal sem "parna turbina", ker ljudje razumejo da s tem proizvajamo elektriko, ne vem kako bi bolj splošno poimenoval stroj ki iz razlike v temperaturi ustvarja mehansko mož oziroma elektriko.)
Propan izpari pri +1 stopinj Celzija, odvisno od tlaka lahko to vrelišče prestavljaš gor in dol za par stopinj.
Nove toplotne črpalke delujejo na propan, zakaj delovno sredstvo isto v generatorju nebi moral biti propan? Ali pa celo mešanica različnih tekočin?
Tukaj je en zanimiv patent iz Avstrije DE4244016A1 - Dr. Bernhard Schaffer, Albert Serogodski
Closed-cycle heat engine with moving chamber-wall - patent sprejet 1992 potekel v 2012.
https://patents.google.com/patent/DE424...
Patent je težko razumljiv, ampak potem pod citate najdemo tale patent, ki pa je bolj direkten ...
Process for the direct conversion of thermal energy into mechanical energy. - Werner Malewski - potekel 2018
https://patents.google.com/patent/DE198...
The invention relates to a method for the direct conversion of thermal energy into mechanical energy without releasing heat to the environment.
Tole pa se zanimivo sliši saj to pomeni da ima ta naprava visok izkoristek.
Izkoristek toplotnega stroja je razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo deljeno z najnižjo temperaturo
Torej če tukaj ne oddamo toplote v okolico, lahko predpostavimo da je najnižja temperatura nižja kot temperatura okolice ... naprimer 200 Kelvinov ali celo 0 Kelvina.
Visoko temperaturna toplotna črpalka 60C/333K ... temperatura zunaj 10C/273K
(333K-273K)/273K = 50/273 = 0,1831 = 18% :S
Zdaj pa če bi naj nižja temperatura bila 200K naprimer ... nižja kot je temperatura okolice ...
(333K-200K)/200K = 133/200 = 0,665 = 66% izkoristek. Kar pomeni da bi se matematika v originalnem postu izšla.
In če se malo igramo z matematiko ugotovim da če je max temperatura 60C/333K potem bi min morala biti -23C/250K da bi bil izkoristek 33%.
(Napisal sem "parna turbina", ker ljudje razumejo da s tem proizvajamo elektriko, ne vem kako bi bolj splošno poimenoval stroj ki iz razlike v temperaturi ustvarja mehansko mož oziroma elektriko.)
Propan izpari pri +1 stopinj Celzija, odvisno od tlaka lahko to vrelišče prestavljaš gor in dol za par stopinj.
Nove toplotne črpalke delujejo na propan, zakaj delovno sredstvo isto v generatorju nebi moral biti propan? Ali pa celo mešanica različnih tekočin?
Tukaj je en zanimiv patent iz Avstrije DE4244016A1 - Dr. Bernhard Schaffer, Albert Serogodski
Closed-cycle heat engine with moving chamber-wall - patent sprejet 1992 potekel v 2012.
https://patents.google.com/patent/DE424...
Patent je težko razumljiv, ampak potem pod citate najdemo tale patent, ki pa je bolj direkten ...
Process for the direct conversion of thermal energy into mechanical energy. - Werner Malewski - potekel 2018
https://patents.google.com/patent/DE198...
The invention relates to a method for the direct conversion of thermal energy into mechanical energy without releasing heat to the environment.
Tole pa se zanimivo sliši saj to pomeni da ima ta naprava visok izkoristek.
Izkoristek toplotnega stroja je razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo deljeno z najnižjo temperaturo
Torej če tukaj ne oddamo toplote v okolico, lahko predpostavimo da je najnižja temperatura nižja kot temperatura okolice ... naprimer 200 Kelvinov ali celo 0 Kelvina.
Visoko temperaturna toplotna črpalka 60C/333K ... temperatura zunaj 10C/273K
(333K-273K)/273K = 50/273 = 0,1831 = 18% :S
Zdaj pa če bi naj nižja temperatura bila 200K naprimer ... nižja kot je temperatura okolice ...
(333K-200K)/200K = 133/200 = 0,665 = 66% izkoristek. Kar pomeni da bi se matematika v originalnem postu izšla.
In če se malo igramo z matematiko ugotovim da če je max temperatura 60C/333K potem bi min morala biti -23C/250K da bi bil izkoristek 33%.
johnnyyy ::
Če se ne motim je teoretična limitacija v nekem izkoristku (ne vem po kom se imenuje). Bistvo pa je v tem, da višjo kot imaš diferenco temperature večji izkoristek lahko pričakuješ. Torej, če bi uporabil TČ ne moreš računati na tako velik izkoristek, kot pri TE, saj imaš manjšo temperaturo. Če bi pri TČ višal temperaturo pa ti njen izkoristek limitira proti 1.

iloveboobz ::
Še en razlog, zakaj je precej slaba ideja kombinirat kajenj slabega skunka z postanjem na slo-tech. Ker potem nastanejo tile izrodki.
Z razlogom uporabljamo parne turbine. In z razlogom je medij voda.
Kakorkoli obračas, energijo za vrtenje turbine mors nekje dobit. Zdej jo pač dobimo 100% iz gorljivega energenta (ali taksnega k oddaja toploto).
Če bi obstajala TČ, k lahko efikatno ustvarja vsaj 300C, v resnici potem sploh ne rabis kurilnega energenta (koln, plin itd) ampak samo elektriko, da poganjas TČ.
Ampak zal tč, k bi mela COP4+, da bi z njeno toploto vrtel turbino, k bi na koncu proizvedla več elektrike, kot je sama porabla, pač ne obstaja. Inče zakoni fizike stojijo, tudi nikol nebo.
Z razlogom uporabljamo parne turbine. In z razlogom je medij voda.
Kakorkoli obračas, energijo za vrtenje turbine mors nekje dobit. Zdej jo pač dobimo 100% iz gorljivega energenta (ali taksnega k oddaja toploto).
Če bi obstajala TČ, k lahko efikatno ustvarja vsaj 300C, v resnici potem sploh ne rabis kurilnega energenta (koln, plin itd) ampak samo elektriko, da poganjas TČ.
Ampak zal tč, k bi mela COP4+, da bi z njeno toploto vrtel turbino, k bi na koncu proizvedla več elektrike, kot je sama porabla, pač ne obstaja. Inče zakoni fizike stojijo, tudi nikol nebo.
smoki
Arey ::
iloveboobz je izjavil:
Ampak zal tč, k bi mela COP4+, da bi z njeno toploto vrtel turbino, k bi na koncu proizvedla več elektrike, kot je sama porabla, pač ne obstaja. Inče zakoni fizike stojijo, tudi nikol nebo.
To o zakonih fizike jz mislim da bolj sam ne razumes. V teoriji ki si jo op napacno predstavlja ne pride energija magicno v sistem. On bi elektriko porabil samo za premikanje toplote iz zunanjega zraka v segrevanje medija za poganjanje turbine. In tko kot kera koli druga toplotna crpalka bi tudi njegova brez problema premaknila vec energije kot bi je pri tem porabla.
Teoreticno obstaja moznost da bomo nekoc pogruntali TČ s COP vec kot 10, pa ne bi cisto nic lomili fizike pri tem.
Zdej, jasno je da njegovi “izracuni” z aktualnimi tc ne bi sli skozi, sam se vedno pa ne gre za nobeno lomljenje fizike ampak cist enostavno premikanje energije s pomocjo faznih sprememb plina.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Arey ()

iloveboobz ::
Očitno ti fizika ni preveč domača stvar. Tudi za tč obstajajo teoretične omejitve.
Coefficient of performance @ Wikipedia
Če mors dvignat temparaturo iz 15C (temp okolice) na 300C (da lahko zenes parno turbino efikatno) niti teoretična toplotna črpalka nebo mela dovolj izkoristka, da bi premagala izgube se najbolse parne turbine
https://www.omnicalculator.com/physics/...
/thread
Coefficient of performance @ Wikipedia
Če mors dvignat temparaturo iz 15C (temp okolice) na 300C (da lahko zenes parno turbino efikatno) niti teoretična toplotna črpalka nebo mela dovolj izkoristka, da bi premagala izgube se najbolse parne turbine
https://www.omnicalculator.com/physics/...
/thread
smoki
Zgodovina sprememb…
- spremenil: iloveboobz ()
fikus_ ::
Tukaj bi kvecjiemu prišla v postev večstopenjska TČ, za vsako stopnjo drug plin, ki ustreza nekemu temp. območju vode/vodne pare.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!

iloveboobz ::
ne pride, ker se še vedno boris proti fiziki. Enostavno, stroj k bi pobiral toploto iz okolice, kateri deluje s pomočjo elektrike, ven nebo dal več elektrike, kot jo dobi not. Razn če začnemo razbijat fiziko. Unlikely.
smoki
fikus_ ::
Kako pa potem delajo TČ?!
Je samo vprašanje izkoristkov in cene postaviti takšen sistem.
In večja kot je temperaturna razlika večji izkoristek postroja lahko dobimo ven, so pa pri tem druge tezave, da se nekje deltaT ustavi.
Je samo vprašanje izkoristkov in cene postaviti takšen sistem.
In večja kot je temperaturna razlika večji izkoristek postroja lahko dobimo ven, so pa pri tem druge tezave, da se nekje deltaT ustavi.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!

iloveboobz ::
imas teoretični maksimaln izkoristek tč.
in mas teoretičn maksimaln izkoristek parne turbine.
Če dvignes delto temparature prvemu, mu spustis izkoristek
če dvignes delto temparature drugemu, mu dvignes izkoristek
guys, to so osnove fizike. TČ za ogrevanje/hlajenje deluje, ker energije ne pretvajras nazaj in se boris z izkorsitki na tej strani. Ker za ogrevanje prostorov rabis relativno nizko delto T in mas posledično lahko net benefit.
Pri pretvorbi elektrika- tč tolota - turbina - elektrika pač ne. Lahko pa seveda nekdo z izračunom ovrze to trditev.
in mas teoretičn maksimaln izkoristek parne turbine.
Če dvignes delto temparature prvemu, mu spustis izkoristek
če dvignes delto temparature drugemu, mu dvignes izkoristek
guys, to so osnove fizike. TČ za ogrevanje/hlajenje deluje, ker energije ne pretvajras nazaj in se boris z izkorsitki na tej strani. Ker za ogrevanje prostorov rabis relativno nizko delto T in mas posledično lahko net benefit.
Pri pretvorbi elektrika- tč tolota - turbina - elektrika pač ne. Lahko pa seveda nekdo z izračunom ovrze to trditev.
smoki
Zgodovina sprememb…
- spremenil: iloveboobz ()
Ales78 ::
Pa saj ne rabimo izračuna, zadeva je osnovnošolska fizika.
Perpetum mobile ni možen, ne glede kaj skonstruiraš, vedno so izgube, ki ga naredijo nemogočega.
Edina možnost, da deluje v glavi pa je, ker glava nekaj spregleda ali pa nalašč eliminira :)
Sicer pa: Conservation of energy @ Wikipedia
Perpetum mobile ni možen, ne glede kaj skonstruiraš, vedno so izgube, ki ga naredijo nemogočega.
Edina možnost, da deluje v glavi pa je, ker glava nekaj spregleda ali pa nalašč eliminira :)
Sicer pa: Conservation of energy @ Wikipedia
SDS in ne-voljenje: https://slo-tech.com/forum/t835230/p8641476#p8641476
"Levi fašist" je skovanka ljudi brez izobrazbe, ki ne vedo kaj fašizem sploh
pomeni, uporablja pa se za poizkus relativiziranja/prikrivanja pravega fašizma.
"Levi fašist" je skovanka ljudi brez izobrazbe, ki ne vedo kaj fašizem sploh
pomeni, uporablja pa se za poizkus relativiziranja/prikrivanja pravega fašizma.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Ales78 ()
pegasus ::
iloveboobz je izjavil:
Z razlogom uporabljamo parne turbine. In z razlogom je medij voda.Poglej si še prednosti turbin, kjer je medij CO2. Zelo zanimiva in perspektivna smer razvoja :)
bemfa ::
Nesmisel, zakaj bi vlekel iz zraka 1,3kw štroma, če lahko vlečeš 4kw toplote. Za delat štrom iz zraka mamo pa veternice.
Unilseptij ::
izkoristek 33+ procentov se pri generaciji doseže zaradi visoke temperaturne razlike med sistemom in okolico. Večja je temparaturna razlika, večji je izkoristek pri generaciji, medtem ko je pri toplotni črpalki ravno obratno. Ponavadi imamo pri generaciji temp. razliko 1000+ stopinj med notranjostjo (=kotlom) in okolico, pri toplotni črpalki je ta razlika nekaj 10 stopinj.
Vprašanje je analogno vprašanju črpalne hidro-elektrarne, kjer vedno porabimo več energije, da vodo načrpamo nazaj v akumulacijsko jezero, kot je dobimo, ko ta voda potem poganja turbino. Postavljen primer se nanaša na situacijo, kjer bi generacijo delali recimo s 100m višinske razlike, črpali pa bi nazaj samo do 20m. Seveda potem izgleda, kot da imamo energetski višek, čeprav to seveda ni res.
Vsekakor bi to že nekdo uporabil, če bi delovalo.
Vprašanje je analogno vprašanju črpalne hidro-elektrarne, kjer vedno porabimo več energije, da vodo načrpamo nazaj v akumulacijsko jezero, kot je dobimo, ko ta voda potem poganja turbino. Postavljen primer se nanaša na situacijo, kjer bi generacijo delali recimo s 100m višinske razlike, črpali pa bi nazaj samo do 20m. Seveda potem izgleda, kot da imamo energetski višek, čeprav to seveda ni res.
Vsekakor bi to že nekdo uporabil, če bi delovalo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unilseptij ()

iloveboobz ::
Še ena tema več kjer si se osramotil. To ne bi bil PM, ker bi jemal energijo iz okolice.
ampak se vedno obstajajo teoretični max izkoristki tako za prenasanje toplote iz okolice kot tudi pretvarjanje toplote v mehansko energijo in posledično elektriko.
Tudi če ignoriras vse praktične izgube k jih mas v tem procesu in se samo osredotočas na max teoretične izkoristke enega in drugega, ne prides skozi.
smoki
Utk ::
Ni pomembno. PM je on privlekel v temo, ki ni o tem. Po njegovo niti navadna TČ ne bi bila možna.

iloveboobz ::
evo en praktičn izračun z kalkulatorjem
tč
Th (hot medium temperature)
300
°C
Tc (cold medium temperature)
10
°C
COPr, rev (reversible refrigerator COP)
0,9764
COPhp, rev (reversible heat pump COP)
1,9764
parna turbina
Hot reservoir temperature (Th)
300
°C
Cold reservoir temperature (Tc)
10
°C
Thermal efficiency (?th,rev)
50,6
%
kakorkoli spreminas temparature, prides do istega zakjučka. teoretičn output izkoristek nikol ni več kot 1. Torej v najbolsem primeru bi tak stroj v teoriji vzel 1kWh elektrike, nardil pretvorbo in splujno ven 1kWh elektrike.
Mimo fizike pač ne gre in zgornji izračun ovrze teorije v prvem postu.
//thread
pa tudi hidro elektrarne. Pr obeh imajo dejansko net positive izplen, za razliko od perpetum mobile stroja v prvem postu.
tč
Th (hot medium temperature)
300
°C
Tc (cold medium temperature)
10
°C
COPr, rev (reversible refrigerator COP)
0,9764
COPhp, rev (reversible heat pump COP)
1,9764
parna turbina
Hot reservoir temperature (Th)
300
°C
Cold reservoir temperature (Tc)
10
°C
Thermal efficiency (?th,rev)
50,6
%
kakorkoli spreminas temparature, prides do istega zakjučka. teoretičn output izkoristek nikol ni več kot 1. Torej v najbolsem primeru bi tak stroj v teoriji vzel 1kWh elektrike, nardil pretvorbo in splujno ven 1kWh elektrike.
Mimo fizike pač ne gre in zgornji izračun ovrze teorije v prvem postu.
//thread
Nesmisel, zakaj bi vlekel iz zraka 1,3kw štroma, če lahko vlečeš 4kw toplote. Za delat štrom iz zraka mamo pa veternice.
pa tudi hidro elektrarne. Pr obeh imajo dejansko net positive izplen, za razliko od perpetum mobile stroja v prvem postu.
smoki
Zgodovina sprememb…
- spremenil: iloveboobz ()
Irbis ::
Še ena tema več kjer si se osramotil. To ne bi bil PM, ker bi jemal energijo iz okolice.
Samo težava je, ker energija sama po sebi ni uporabna - ti potrebuješ eksergijo, torej del energije, ki ga lahko pretvoriš v drugo vrsto energije. Toplota ima fizikalne omejitve pri pretvorbi v druge vrste energije.
Unilseptij ::
Obstajata dva tipa perpetuum mobila, PM prve vrste krši zakon o ohranitvi energije, to je kadar energijo pridobimo iz nič, PM druge vrste pa omogoča pretvorbo toplote v energijo pri ničelni temperaturni razliki, to bi pomenilo, da recimo v mirujočem zraku pri neki temperaturi uporabimo samo molekule, ki se recimo gibljejo v levo, in tako poganjamo vetrnico ter dobimo "pravo" energijo iz toplote, pri čemer nismo kršili zakona o ohranitvi energije. Drugi tip PMa krši zakon o entropiji.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unilseptij ()
telexdell ::
Da TČ sploh deluje potrebuje vsak plin, kateri se uporablja v različnih TČ nek minimalno potreben tlak, da segreje vodo za 1°C. Na višjo temperaturo kot segreva vodo višji so tlaki v sistemu. Zato so povsod navedene najvišje temperature, katera TČ dosega. Več kompresor ne zmore stisniti medija. Velja namreč, da je p*V*T= konstanta (produkt tlaka, volumna in temperature). Ker imamo v kompresorju fiksen volumen moramo ob povečanju temperature povečati tlak. Torej moramo za izvedbo ideje rešiti dva problema- izdelati kompresor za potrebne tlake in pa seveda uporabit tak medij, kateri se bo uparjal in utekočinjal znotraj delovnega temperaturnega cikla.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
jest10 ::
Conservation of energy @ Wikipedia
Malo off...
Dejansko tale zadeva ne drži na dolgi rok. Lokalno, na kratki rok, pa se lahko privzame, da vse štima. Tako da ja, magičnih strojev se ne da narediti
SuperJet ::
Še eno dodatno mnenje.
Najlažje je, če te zadeve pogledaš s strani termodinamskih ciklov. Thermodynamic_cycle
Tako toplotna črpalka kot parna ali plinska turbina, so toplotni stroji, ki imajo nek izkoristkek. Ta ne more biti več kot 1. Krivulje maksimalnega teoretičnega izkoristka glede na temperaturno razliko so bile že davno popisane.
COP je koeficient, ki gleda samo prenos toplote na dovedeno energijo, ne pa uporabne energije, ki jo lahko nato uporabiš.
Torej ni važno kakšno zaporedje toplotnih strojev imaš, vsak cikel bo dodal izgube v proces.
Najlažje je, če te zadeve pogledaš s strani termodinamskih ciklov. Thermodynamic_cycle
Tako toplotna črpalka kot parna ali plinska turbina, so toplotni stroji, ki imajo nek izkoristkek. Ta ne more biti več kot 1. Krivulje maksimalnega teoretičnega izkoristka glede na temperaturno razliko so bile že davno popisane.
COP je koeficient, ki gleda samo prenos toplote na dovedeno energijo, ne pa uporabne energije, ki jo lahko nato uporabiš.
Torej ni važno kakšno zaporedje toplotnih strojev imaš, vsak cikel bo dodal izgube v proces.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: SuperJet ()
darkolord ::
Ampak še vedno je govora o tem, da imaš na levi strani za vse praktične namene "neomejene" količine energije, ki jo dovaja sonce.
telexdell ::
Še eno dodatno mnenje.
Najlažje je, če te zadeve pogledaš s strani termodinamskih ciklov. Thermodynamic_cycle
Tako toplotna črpalka kot parna ali plinska turbina, so toplotni stroji, ki imajo nek izkoristkek. Ta ne more biti več kot 1. Krivulje maksimalnega teoretičnega izkoristka glede na temperaturno razliko so bile že davno popisane.
COP je koeficient, ki gleda samo prenos toplote na dovedeno energijo, ne pa uporabne energije, ki jo lahko nato uporabiš.
Torej ni važno kakšno zaporedje toplotnih strojev imaš, vsak cikel bo dodal izgube v proces.
Toplotna črpalka porabi 1kwh električne energije in npr. 3,5 kWh toplote iz medija (zrak ali voda ali...) ter tako proizvede npr. 4 kWh toplote ob 0,5 kWh izgub. Torej je izkoristek manj kot 1, skupne energije pa imamo več, kot bi jo zagotovila le elektrika. Nenazadnje- če temu ne bi bilo tako, zakaj bi kdorkoli dal toliko za TČ, če bi ga potem ogrevanje stalo več kot z navadnim grelcem.
Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš.
SuperJet ::
Toplotna črpalka porabi 1kwh električne energije in npr. 3,5 kWh toplote iz medija (zrak ali voda ali...) ter tako proizvede npr. 4 kWh toplote ob 0,5 kWh izgub. Torej je izkoristek manj kot 1, skupne energije pa imamo več, kot bi jo zagotovila le elektrika. Nenazadnje- če temu ne bi bilo tako, zakaj bi kdorkoli dal toliko za TČ, če bi ga potem ogrevanje stalo več kot z navadnim grelcem.
Ker je govora o dveh različnih oblikah energije.
Električna energija ima veliko večjo sposobnost opraviti delo kot toplotna energija.
Tukaj se potem pojavijo že prej omenjeni izrazi kot so eksergija, entropija in podobno.
johnnyyy ::
Kater zakon fizike se bi kršil?
2. zakon termodinamike oz. Carnotov zakon. To velja tako za TČ kot tudi toplotni stroj. Praktično je ista enačba, le da se "mrzle" in vroče temperature zamenjajo, dobimo pa vsn isti drek. Če imaš majhno diferenco temperature lahko dosežeš velik COP TČ in majhen izkoristek toplotnega stroja in obratno.

iloveboobz ::
Če imaš majhno diferenco temperature lahko dosežeš velik COP TČ in majhen izkoristek toplotnega stroja in obratno.
exactly this. Zato praktično gledano opisan stroj v prvem postu ni uporaben oz. nebo dal ven net pozitivno količino elektrike.
Ampak še vedno je govora o tem, da imaš na levi strani za vse praktične namene "neomejene" količine energije, ki jo dovaja sonce.
ampak fizika pretvorbe te energije je problematična. Vsaj na način, k ga opisuje OP.
V resnic to "neomejeno" energijo ze znamo izkoristit tako, da je net pozitivn izplen elektrike. Temu se reče hidorelektrarna, veterna elektrarna, sončna elektrarna. Vse to deluje ravno zaradi te "neomejene" energije. Zakaj bi delal stroj, k pobira zandnji členk te energije? Z izračuni smo ze dokazal, da tak proces ne ustvari net pozitivne količine elektrike.
smoki
Zgodovina sprememb…
- spremenil: iloveboobz ()
johnnyyy ::
iloveboobz je izjavil:
V resnic to "neomejeno" energijo ze znamo izkoristit tako, da je net pozitivn izplen elektrike. Temu se reče hidorelektrarna, veterna elektrarna, sončna elektrarna. Vse to deluje ravno zaradi te "neomejene" energije. Zakaj bi delal stroj, k pobira zandnji členk te energije? Z izračuni smo ze dokazal, da tak proces ne ustvari net pozitivne količine elektrike.
Tukaj bi dodal še to, da se večina ljudi ne zaveda koliko energije nam dovaja sonce (1kW/m²) in da z rešitvami kot so silicije solarne celice, delamo izjemno velik napredek.
Zna se zgoditi v naslednjih desetletjih ob dodatnem napredku, da bo ogromno rešitev odveč samo zaradi panelov in baterij.

iloveboobz ::
paneli majo ze zdaj dost visok izkoristek. Sj ni problem kolk W dajo po kvadratu, bolj je problm njihova cena in shranjevanje te energije.
smoki
Unilseptij ::
Pa seveda to, kaj storiti, ko sonca ni... ta vidik se velikokrat prikladno ignorira. Baterije morda lahko nekoč pokrijejo cikel noč/dan, nikakor pa ne poletje/zima... da o kakšnih katastrofah, ko recimo izbruhne vulkan in je 3 mesece oblačno, sploh ne govorimo.
johnnyyy ::
Unilseptij je izjavil:
Pa seveda to, kaj storiti, ko sonca ni... ta vidik se velikokrat prikladno ignorira. Baterije morda lahko nekoč pokrijejo cikel noč/dan, nikakor pa ne poletje/zima... da o kakšnih katastrofah, ko recimo izbruhne vulkan in je 3 mesece oblačno, sploh ne govorimo.
Tehnologija baterij gre naprej in čedalje manj surovin rabimo za shranjevanje 1kWh energije in tako cene padajo. Na drugi strani se izkoristek panelov veča. Mi bomo prej kot slej prišli v neko realnost, ko bo to začelo tradicionalnim sistemom odžirati biznis.
trenerkar ::
Pozdravljeni, imamo kakega fizika tukaj?
Mi lahko en razloži zakaj tole nebi delovalo? - Direktna pretvorba toplote v elektriko.
Imaš visoko temperaturno toplotno črpalko zrak-voda 1 kw z COP 4.
(Kronoterm ima toplotno črpalko z faktorjem 5.2 COP)
In imaš generator ki je vsaj 33% učinkovit pri pretvorbi toplote v mehansko delo oziroma elektriko.
(Šoštanj blok 4 33% izkoristek - 1972
Šoštanj blok 5 33% izkoristek - 1977
Šoštanj blok 6 43% izkoristek - 2014
TETOL v Ljubljani do 58% izkoristek z Siemens SGT-800 plinsko turbino - 2021)
Matematika - vzamemo konzervativne vrednosti:
1 kw elektrike naredi 4kw toplote z toplotno črpalko.
4 kw toplote se pretvori v 1,3 kw elektrike - 33% izkoristek pretvorbe.
1 kw elektrike porabimo za toplotno črpalko in 0,3 kw elektrike imamo viška. :)
Zakaj nebi mogli na ta način narediti stroja ki bi proizvajal elektriko s tem da bi hladil zemljo? (Preprečimo segrevanje zemlje :D )
Če vzamem optimistične vrednosti ... 1 kw * COP 5.2-> 5.2 Kw * 58% -> 3 kW - 1 kW = 2 Kw proizvedene elektrike.
Opomba:
Ta stroj ni optimiziran, (imam ločen del toplotne črpalke in parnega generatorja) Obe napravi delujeta po klasičnih enačbah za toplotne stroje kot smo se jih učili na faksu.
Zdaj pa bi lahko to optimizirali saj ne potrebujemo 4 izmenjevalnikov toplote ... oziroma dveh ločenih toplotnih ciklov in bi lahko ta dva toplotna cikla od teh dveh toplotnih strojev združili v en cikel in posledično par komponent odstranili in poenostavili sistem - dvignili učinkovitost ... ampak pustimo to za enkrat in se kar skoncentrirajmo na konzervativen matematični model zgoraj z 4 COP in 33% izkoristkom pretvorbe toplote v električno moč.
Tudi sam sem o tem razmišljal pred leti in se spraševal kje je problem, da to ni izvedljivo.
Primer:
1kW električne moči porablja toplotna črpalka z cop=4 da generira 4kW toplotne moči v obliki temperaturne razike medija(voda).
Nato bi uporabil stirling motor z 40% izkoristkom, da pretvoriš 4kW toplotne moči v 1.6kW mehanske moči, s katero bi spet lahko poganjal kompresor toplotne črpalke. 600W je torej v tem primeru viška.
Problem je v tem, da ima toplotna črpalka dobre izkoristke pri majhnih temperaturnih razlikah (~30°C).
Stirling pa potrebuje za dobre izkoristke zelo visoke temperaturne razlike (1000°C). Enako velja tudi za druge principe ki pretvarjajo temperaturno razliko v mehansko/električno energijo.
Torej:
- pri majhnih dT je toplotna učinkovita vendar je stirling zelo neučinkovit
- pri velikih dT je toplotna zelo neučinkovita ampak je stirling lahko zelo učinkovit.
Vendar niti pri teoretičnih max. izkoristkih, ki jih določa Carnotov cikel, ne obstaja temperaturna razlika pri kateri, bi lahko na ta način pridobival energijo.
Carnot cycle @ Wikipedia
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: trenerkar ()
pero50 ::
chat:
Toplotna črpalka z visokim COP poveča količino toplote, ne pa njene kakovosti, saj gre za nizkotemperaturno toploto z zelo malo eksergije.
Iz take toplote po drugem zakonu termodinamike ni mogoče učinkovito proizvajati elektrike.
Izkoristki 33-58 % veljajo le za procese z zelo visokimi temperaturami (stotine do tisoč °C), ne pa za 40-70 °C, ki jih daje toplotna črpalka.
Če poskusiš to toploto pretvoriti nazaj v elektriko, so realni izkoristki le nekaj odstotkov, zato vedno dobiš manj energije, kot si je vložil.
Toplotna črpalka z visokim COP poveča količino toplote, ne pa njene kakovosti, saj gre za nizkotemperaturno toploto z zelo malo eksergije.
Iz take toplote po drugem zakonu termodinamike ni mogoče učinkovito proizvajati elektrike.
Izkoristki 33-58 % veljajo le za procese z zelo visokimi temperaturami (stotine do tisoč °C), ne pa za 40-70 °C, ki jih daje toplotna črpalka.
Če poskusiš to toploto pretvoriti nazaj v elektriko, so realni izkoristki le nekaj odstotkov, zato vedno dobiš manj energije, kot si je vložil.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Toplotna črpalka (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 33826 (14427) | joez7 |
| » | Dejanski izkoristek toplotnih črpalk? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 6378 (3298) | twom |
| » | Cena ogrevanja s klimo (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 64326 (39445) | facepalm |
| » | Ogrevanje hiše s toplotno črpalko? (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Loža | 185300 (152124) | Zvezdica27 |
| » | Koliko € me stane, da mi bojler segreje 60L vode? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 32727 (31918) | korenje3 |