Forum » Znanost in tehnologija » Izkoristek
Izkoristek
Tero ::
Torej kolikor jaz vem, še niso naredili naprave ki bi imela izkoristek 1. Mogoče kdo ve katera naprava na svetu ima največji izkoristek? In kako se sploh prav določi izkoristek? Mislite da bodo kdaj naredili napravo z izkoristkom 1 ?
Give a man a fish, he'll be fed for a day.
Teach a man to fish and he'll drown himself.
Teach a man to fish and he'll drown himself.
Thomas ::
Hja je. Popularno je sicer misliti da ne, ampak je. Peči imajo lahko 100% izkoristek. Če ni dimnika, tudi praktično.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Stratus ::
Thomas nobena peč nima 100% izkoristka. katerokoli gorivo uporabiš gre nekaj energije za sam kemični proces izgorevanja, nekaj v toploto, nekaj v dim in paro pri določenih gorivih pa ostane tudi pepel.
100% izkoristek, ki ga oglašiujejo nekateri proizvajalci kurilnih peči za centralno so izrčunani na tak način kot je izračunana moč PC zvočnikov 400W za 2.500 SIT .
100% izkoristek, ki ga oglašiujejo nekateri proizvajalci kurilnih peči za centralno so izrčunani na tak način kot je izračunana moč PC zvočnikov 400W za 2.500 SIT .
Thomas ::
Vztrajam. Nekateri procesi imajo 100% izkoristek. Izgorevanje plina zagotovo. Seveda da nastaneta voda in ogljikov dioksid. To sta pepel. Vendar nismo hoteli, da "vse pogori", pač pa da se vsa energija sprosti kot toplotna - in se je.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Sploh pri 100% pretvarjanju v toploto ni nobenih problemov. Vsaka energija se (še prerada) popolnoma spremeni v toplotno.
Zato to ni prevelik čudež, da gre neka oblika energije 100% v toploto.
Kaj pa pri toplotni črpalki? 1 kWh električne energije "da" kakšne 3kWh toplote. A ma to 300% izkoristek?
Bo treba definirati tale izkoristek malo bolj natančno, kaj sploh mislimo. To je en tak ... slabo definiran pojem.
Zato to ni prevelik čudež, da gre neka oblika energije 100% v toploto.
Kaj pa pri toplotni črpalki? 1 kWh električne energije "da" kakšne 3kWh toplote. A ma to 300% izkoristek?
Bo treba definirati tale izkoristek malo bolj natančno, kaj sploh mislimo. To je en tak ... slabo definiran pojem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Lazy ::
Glede na to, z kašnimi izgubami pridemo do električne energije, pretvarjanje te nazaj v toploto seveda izgube v celotnem procesu samo še poveča.
Thomas ::
Lahko tudi računaš tisti kilogram premoga. Pokurjen v termoelektrarni in potem z vsemi izgubami k tebi dobavljena elektrika in nato spuščena skozi toplotno črpalko - ti lahko da več toplote, kot tista kila premoga.
"Izkoristek" ni neka prav fundamentalna zadeva, pač pa bolj praktična. Zato ta tema niti ni dobro definirana.
"Izkoristek" ni neka prav fundamentalna zadeva, pač pa bolj praktična. Zato ta tema niti ni dobro definirana.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
bradek ::
Thomas od kdaj pa se toplota meri v kWh?
Izkoristek je Qdobljena/Qvlozena in je vedno < 1
Nekateri navajajo da imajo njihove peči (recimo kurilno olje) večje izkoristke kot 100%, pravijo celo do 130% itd, to sicer po matematiki pride prav, vendar se napaka skriva v kurilni vrednosti goriva, ce se racuna s splosno vrednostjo kurilnega olja in pa realno vrednostjo kurilnega olja potem je hitro izkoristek preko 1.
Izkoristek ni nikjer 1, pri vseh pretvarjanjih energije so izgube. Ce bi bil izkoristek stroja 1 potem bi bil to perpetuum mobile prve stopnje.
Da malce obnovimo:
0 zakon termodinamike: Če je telo A v toplotnem ravnovesju s telesom B in je telo B v toplotnem ravnovesju s telesom C, je tudi telo A v toplotnem ravnovesju s telesom C. Bil je vnešen za ostalimi zakoni in definiran kot najpomembnejši.
1 zakon termodinamike (energijski zakon): Prvi zakon termodinamike ali energijski zakon določa, da je sprememba polne energije sistema enaka vsoti dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela. Polna energija je vsota kinetične, potencialne, notranje in drugih oblik energije. Energije ni mogoče uničiti ali ustvariti iz nič, pod določenimi pogoji pa je mogoče pretvoriti eno obliko energije v drugo, npr. potencialno v kinetično, kinetično v notranjo ipd. Kdaj so pretvorbe med različnimi oblikami energije zares mogoče, pa določa drugi zakon termodinamike. Po prvem zakonu termodinamike ni mogoč perpetuum mobile prve vrste, to je stroj, ki bi oddajal delo, ne da bi mu dovajali delo ali toploto in ne da bi ob opravljanju dela prihajalo do sprememb.
2 zakon termodinamike (entropijski zakon): Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon je bil odkrit prvi. Znanih je več različnih formulacij tega zakona:
- Toplotno izoliranega sistema po opravljeni ireverzibilni spremembi ne moremo več povrniti v prvotno stanje (Caratheodoryjeva formulacija)
- Ni mogoča takšna krožna sprememba, pri kateri sistem prejme toploto iz toplotnega rezervoarja in jo v celoti pretvori v delo, pri čemer se ne spremeni nič drugega v okolici (Kelvinova formulacija).
- Ni mogoča takšna krožna sprememba, pri kateri se prenese toplota iz hladnejšega telesa na toplejš, pri čemer se ne spremeni nič drugega v okolici (Clausiusova formulacija)
3 zakon termodinamike (zakon o nedosegljivosti absolutne ničle): Sistema ni mogoče v končnem številu korakov ohladiti do absolutne ničle.
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Termodinamika
Ko je govora o izkoristku bi bilo lepo ce bi si malce pogledali tudi kaj je perpetuum mobile in zakaj ni mogoc.
lp
M
Izkoristek je Qdobljena/Qvlozena in je vedno < 1
Nekateri navajajo da imajo njihove peči (recimo kurilno olje) večje izkoristke kot 100%, pravijo celo do 130% itd, to sicer po matematiki pride prav, vendar se napaka skriva v kurilni vrednosti goriva, ce se racuna s splosno vrednostjo kurilnega olja in pa realno vrednostjo kurilnega olja potem je hitro izkoristek preko 1.
Izkoristek ni nikjer 1, pri vseh pretvarjanjih energije so izgube. Ce bi bil izkoristek stroja 1 potem bi bil to perpetuum mobile prve stopnje.
Da malce obnovimo:
0 zakon termodinamike: Če je telo A v toplotnem ravnovesju s telesom B in je telo B v toplotnem ravnovesju s telesom C, je tudi telo A v toplotnem ravnovesju s telesom C. Bil je vnešen za ostalimi zakoni in definiran kot najpomembnejši.
1 zakon termodinamike (energijski zakon): Prvi zakon termodinamike ali energijski zakon določa, da je sprememba polne energije sistema enaka vsoti dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela. Polna energija je vsota kinetične, potencialne, notranje in drugih oblik energije. Energije ni mogoče uničiti ali ustvariti iz nič, pod določenimi pogoji pa je mogoče pretvoriti eno obliko energije v drugo, npr. potencialno v kinetično, kinetično v notranjo ipd. Kdaj so pretvorbe med različnimi oblikami energije zares mogoče, pa določa drugi zakon termodinamike. Po prvem zakonu termodinamike ni mogoč perpetuum mobile prve vrste, to je stroj, ki bi oddajal delo, ne da bi mu dovajali delo ali toploto in ne da bi ob opravljanju dela prihajalo do sprememb.
2 zakon termodinamike (entropijski zakon): Drugi zakon termodinamike ali entropijski zakon je bil odkrit prvi. Znanih je več različnih formulacij tega zakona:
- Toplotno izoliranega sistema po opravljeni ireverzibilni spremembi ne moremo več povrniti v prvotno stanje (Caratheodoryjeva formulacija)
- Ni mogoča takšna krožna sprememba, pri kateri sistem prejme toploto iz toplotnega rezervoarja in jo v celoti pretvori v delo, pri čemer se ne spremeni nič drugega v okolici (Kelvinova formulacija).
- Ni mogoča takšna krožna sprememba, pri kateri se prenese toplota iz hladnejšega telesa na toplejš, pri čemer se ne spremeni nič drugega v okolici (Clausiusova formulacija)
3 zakon termodinamike (zakon o nedosegljivosti absolutne ničle): Sistema ni mogoče v končnem številu korakov ohladiti do absolutne ničle.
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Termodinamika
Ko je govora o izkoristku bi bilo lepo ce bi si malce pogledali tudi kaj je perpetuum mobile in zakaj ni mogoc.
lp
M
OwcA ::
Brad3k: ko imamo popolno entropijo, je vsa energija v obliki toplote. Ker se po 1) nič ne zgubi, je izkoristek očitno kar 100 %. Kar Thomas opozarja je le izpeljava iz tega.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
> Thomas od kdaj pa se toplota meri v kWh?
Od "zmeraj". Če tega ne veš, je brezveze filozofirati dalje.
Od "zmeraj". Če tega ne veš, je brezveze filozofirati dalje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
bradek ::
Owca torej je slabo povedal kaj s tem misli, ali ga pa nisem razumel dobro.
Thomas, zdej k si me v svoji glavi markiral za levicarja se bova pa na tak nacin pogovarjala al kako?
Thomas, zdej k si me v svoji glavi markiral za levicarja se bova pa na tak nacin pogovarjala al kako?
Thomas ::
Ni to, da si levičar Brad. Na to, da ne veš da se toplota meri v kilowatnih urah sem se obesil.
Kaj bi počel s tabo, dokler ne priznaš uvodne zmote?
Kaj bi počel s tabo, dokler ne priznaš uvodne zmote?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
bradek ::
Ne limaj mi naziva levičar za brezveze, to je tvoje mnenje, jaz se ne opredeljujem kot levičar niti kot desničar (razen da pišem z desno roko).
In kWh je izpeljanka, to sem hotel povedat. Zdaj pa udarimo raje kako o perpetuum mobilu, je bolj zanimivo kot pa se obmetavat z nazivi, se ti ne zdi?
Grem na kolokvij, drz pesti.
In kWh je izpeljanka, to sem hotel povedat. Zdaj pa udarimo raje kako o perpetuum mobilu, je bolj zanimivo kot pa se obmetavat z nazivi, se ti ne zdi?
Grem na kolokvij, drz pesti.
Thomas ::
Pust politko, Brad!
O fiski pa potem naprej, ko pripoznaš zmoto!
O fiski pa potem naprej, ko pripoznaš zmoto!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
attackiko ::
ok torej če prav razumem lahko 100% izkoristek dobimo samo kadar dano energijo spreminjamo v toplotno energijo? Če spreminjamo v kako drugo energijo se pa vedno nekaj energije spremeni še v toploto?
OwcA ::
Razpravljati o perpetuum mobile je tako kot razpravljati o potencialni pevski karieri cmoka.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
BigWhale ::
> Razpravljati o perpetuum mobile je tako kot
> razpravljati o potencialni pevski karieri
> cmoka.
Krivicen si do cmokov... Jaz sem imel zadnjih v hladilniku (sicer njoke) nekaj, kar je bilo tik pred tem da izstreli prvi umetni satelit v orbito. Ko sem odprl hladilnik, mi je reklo, naj ugasnem luc!
;)
> razpravljati o potencialni pevski karieri
> cmoka.
Krivicen si do cmokov... Jaz sem imel zadnjih v hladilniku (sicer njoke) nekaj, kar je bilo tik pred tem da izstreli prvi umetni satelit v orbito. Ko sem odprl hladilnik, mi je reklo, naj ugasnem luc!
;)
bbombek ::
V glavnem 100% izkoristka ni, kot je že Brad3K Povedal!!!! Bo treba še malo fiziko študirat, ha fantje!? V vsakem primeru je tako, če ti vložiš neko energijo (npr. toploto) in bi jo rad pretvoril v drugo (npr delo) ne moreš dobiti iste količine nazaj. Primer je toplotni stroj, katerega bistvo je delovanje na 2 temperaturah neke snovi (plina). Tu je pa tisti perpetuum mobile in sicer če bi lahko oddajali toploto na T=0 st. Kelvina bi imeli perpetuum mobile in bi bil toplotni stroj taki da bi lahko naredil neskončno energije!! ja tako je to!! In če bi obratno imeli perpetuum mobile in bi imeli na razpolago neskončno energije, bi lahko naredili tak hladilnik, ki bi zmrznil vsebino na T=0 st. kelvina, ker pa je to absolutna ničla, ki jo ne moramo doseči, to ne gre!!! v glavnem vse je povezano s tem na kateri temperaturi deluje nek stroj, ker se še vedno zelo dosti energije porabi za kaos (poveča se entropija) molekul, tako ne more biti 100% izkoristka!!!
Boris Bombek
Eschelon ::
Thomas - ne hecaj ljudi. Tistih > 100% pride ven, ker si zanalašč narobe zastavil sistem. Če si pogledaš sistem T.Č. + vhodna toplota in na drugi strani izhodna toplota, boš spet padel pod 100% (ampak... ti to itak veš... sam mal trollaš)
(Je pa res, da lepše izgleda, tistih 300% izkoristka, ko se gleda le "tvoj" vložek in na izhodu dobljena toplota (ostalo pa ukrademo od drugod.))
(Je pa res, da lepše izgleda, tistih 300% izkoristka, ko se gleda le "tvoj" vložek in na izhodu dobljena toplota (ostalo pa ukrademo od drugod.))
njok ::
Mene pa nekaj zanima - v kaj se se, poleg toplote, pretvori elektricna energija, ki pride v procesor?
Thomas ::
Odie,
Izkoristek ni neka fundamentalna fizikalna količina. Pač nek kvocient med inputom in outputom, definiran ponavadi "ad hoc". Vsaj kadar trdimo "izkoristek ni nikoli 100%" in to vzamemo za dogmo.
Kot zgoraj velikokrat prikazano. Ko nekateri govorijo celo o pepelu, pa da vse ne gori ... To je izvir vsega trolanja.
Naj pa povem jasno in glasno:
Pri pretvarjanju energije v toplotno, lahko imamo 100% izkoristek!
Pa ni to osamljen primer. Radioaktivni razpad nekega izoptopa, bo tudi potekel 100%.
Izkoristek ni neka fundamentalna fizikalna količina. Pač nek kvocient med inputom in outputom, definiran ponavadi "ad hoc". Vsaj kadar trdimo "izkoristek ni nikoli 100%" in to vzamemo za dogmo.
Kot zgoraj velikokrat prikazano. Ko nekateri govorijo celo o pepelu, pa da vse ne gori ... To je izvir vsega trolanja.
Naj pa povem jasno in glasno:
Pri pretvarjanju energije v toplotno, lahko imamo 100% izkoristek!
Pa ni to osamljen primer. Radioaktivni razpad nekega izoptopa, bo tudi potekel 100%.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
nicjasno ::
Samo finta je, da npr. pri toplotnem stroju tudi pri 0 kelvina nebi imeli 100% izkoristka. Pozabil si namrec na mehansko trenje v samem toplotnem stroju, ki je tudi pri 0 kelvina prisotno. Tako da ta perpetuum mobile nebi spilal.
www.nicjasno.com | www.vsejasno.com
OwcA ::
Ni govora o toplotnem stroju, temveč o pečici. Torej pretvarjanju dela v toploto, ne obratno in to je mogoče s 100 % izkoristkom.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
bradek ::
Owca torej ko nekaj gori, se spreminja vsa energija v toploto? Kaj pa spajanje in trganje molekul?
zaj_tam ::
... torej ko nekaj gori, se spreminja vsa energija v toploto...
Verjetno ne.
Ampak stroj izrabi vso energiju ki se pri gorenju sprosti in jo 100% izkoristi. Idealni izkoristek?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: zaj_tam ()
bradek ::
Odvisno kaj gledamo zdej, a gledamo cisto dejstvo da se 100% energije spremeni v neko drugo obliko, potem je to iz tega pogleda 100% izkoristek, vendar to ni izkoristek ki se ga definira pri pretvarjanju energij, definira se ucinkovitost pretvarjanja iz ene oblike v drugo in ne v druge.
BigWhale ::
Moja centralna ima 100% izkoristek. Kako to vem? Preprosto, ko jo prizgem mi ogreje vseh 80 kvadratov stanovanja... tud en kvadrat ne ostane neogrevan...
;>
;>
Thomas ::
Tazadn post od Owce bi bil lahko tazadnji v tej temi. Kdor dojame, dojame. Kdor ne dojame ... pač ne.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
antonija ::
Zadn post od Owce je bil nekak v smislu, da ne gre za toplotni stroj ampak za pecico. Pa prmejdun da ma tud pecica izgube (gledat mormo namrec stroj/napravo, ne pa proces. tak je biu vprasanje). Ce ne druzga ziher ne zadrzi vse toplote v sebi drgac bi lahk not svasta delu. In vsa toplota ki uide je izguba, kar pomeni manjsi izkoristek. Tud grelni elementi pri visjih temperaturah ziher vsaj mal zazarijo, kar spet pomen da gre elektrika za delat svetlobo in ne sam toploto, kar je spet izguba. Tko da na svetu ni in ga ne bo stroja/naprave ki bi delal(a) brez izgub! To so eni zlo pametni decki pogruntal mnogo let nazaj, in se nobenmu ni ratal da bi to ovrgel, pa jih je mnogo probalo.
Je pa druga stvar ce govorimo o procesih in ne o strojih/napravah. Pri procesih mamo pa skor zmeri 100% izkoristek. Ampak to pa zato, ker pri procesu gledamo bilance vseh energij in ne samo tiste ki ima potencialno vrednost za nas. Ce bi tko gledal ma zarnica 100% izkoristek. Sicer ne porabi vse energije za to kar bi mi hoteli, jo pa le porabi. Ce je nebi bi se mogla nekje nabirat, a kak? Neki jo odda ko sveti, neki ko se greje, se ksn elektron vrjetn sm pa tja odleti od nje... Vse skupi da 100% energije ki smo jo zarnici dovedli!
Sploh pa ce kdo govori o gorjenju snovi in 100% izkoristku bi moral se enkrat odpreti srednjesolske knjige. Tam je namrec lepo napisano, da je gorjenje cisto navadna kamijska reakcija, kjer neka spojina razpade in nastane nova. Ce hocemo prekiniti neko vez moramo zato dovesti energijo (recimo sibico k papirju, olju...), ko pa nasane nova vez (nova spojina-produkt gorjenja) pa se energija sprosti. Razlika med energijama obeh vezi je oddana energija (ce je reakcija eksotermna, seveda). Zdej mi pa nej en pri temu razlozi kako lahko izmeris izkoristek? Lahko pogledas v prirocnik in poisces podatek o energijski vrednosti goriva, ampak ta vrednost je le energija ki se sprosti ob gorenju. To nikakrsna vnesena energija/delo ki jo potrebujemo za racunanje izkoristka!!! Izkorsitka (energijskega) pri kemijskih reakcijah ni, je le izkoristek ki se nanasa na mnozino snovi.
Ce pa kdo se zmeri res ne vrjame da stroja/naprave z 100% izkoristkom ni mogoce narest, nej pa mal pogleda v fizikalne knjige s par sto let nazaj ko so Carnot in kompanija mocno studiral kako je s to stvarjo. Ce komu uspe najdet napako v njihovih delih in poizkusih, potem naj mi to lepo prosim cimprej pove da bom lahko meu clanek v Nature al pa v Science objavljen.
Je pa druga stvar ce govorimo o procesih in ne o strojih/napravah. Pri procesih mamo pa skor zmeri 100% izkoristek. Ampak to pa zato, ker pri procesu gledamo bilance vseh energij in ne samo tiste ki ima potencialno vrednost za nas. Ce bi tko gledal ma zarnica 100% izkoristek. Sicer ne porabi vse energije za to kar bi mi hoteli, jo pa le porabi. Ce je nebi bi se mogla nekje nabirat, a kak? Neki jo odda ko sveti, neki ko se greje, se ksn elektron vrjetn sm pa tja odleti od nje... Vse skupi da 100% energije ki smo jo zarnici dovedli!
Sploh pa ce kdo govori o gorjenju snovi in 100% izkoristku bi moral se enkrat odpreti srednjesolske knjige. Tam je namrec lepo napisano, da je gorjenje cisto navadna kamijska reakcija, kjer neka spojina razpade in nastane nova. Ce hocemo prekiniti neko vez moramo zato dovesti energijo (recimo sibico k papirju, olju...), ko pa nasane nova vez (nova spojina-produkt gorjenja) pa se energija sprosti. Razlika med energijama obeh vezi je oddana energija (ce je reakcija eksotermna, seveda). Zdej mi pa nej en pri temu razlozi kako lahko izmeris izkoristek? Lahko pogledas v prirocnik in poisces podatek o energijski vrednosti goriva, ampak ta vrednost je le energija ki se sprosti ob gorenju. To nikakrsna vnesena energija/delo ki jo potrebujemo za racunanje izkoristka!!! Izkorsitka (energijskega) pri kemijskih reakcijah ni, je le izkoristek ki se nanasa na mnozino snovi.
Ce pa kdo se zmeri res ne vrjame da stroja/naprave z 100% izkoristkom ni mogoce narest, nej pa mal pogleda v fizikalne knjige s par sto let nazaj ko so Carnot in kompanija mocno studiral kako je s to stvarjo. Ce komu uspe najdet napako v njihovih delih in poizkusih, potem naj mi to lepo prosim cimprej pove da bom lahko meu clanek v Nature al pa v Science objavljen.
Thomas ::
Ja no, če nima Carnotov toplotni stroj nikoli 100% izkoristka, to še ne pomeni, da je nobena naprava nima. Pridušaj se kolikor hočeš Antonija.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
antonija ::
OK Thomas, dejva se tkole zment:
1. Najprej mi dej prosim cimbolj natancno napisat tvojo definicijo izkoristka, oz. opisi izkoristek kot ga ti razumes (ker ocitno ga jaz drugace).
2. Napisi keri stroji/naprave (ce ze ne Carnotov toplotni stroj) imajo 100% izkoristek.
3. Cimbolj podrobno razlozi zakaj mislis da imajo te naprave/stroji 100% izkoristek. Iz cesa prides do tega rezulata, kaj vse upostevas, kaj ne...
To bi moral razjasnt marsikater nesporazum ki se je pojavu tlele...
1. Najprej mi dej prosim cimbolj natancno napisat tvojo definicijo izkoristka, oz. opisi izkoristek kot ga ti razumes (ker ocitno ga jaz drugace).
2. Napisi keri stroji/naprave (ce ze ne Carnotov toplotni stroj) imajo 100% izkoristek.
3. Cimbolj podrobno razlozi zakaj mislis da imajo te naprave/stroji 100% izkoristek. Iz cesa prides do tega rezulata, kaj vse upostevas, kaj ne...
To bi moral razjasnt marsikater nesporazum ki se je pojavu tlele...
Thomas ::
Dost pošteno, morm rečt Antonija!
izkoristek=namen/vir
Če je namen "dej toploto", vir pa potencialna energija vzmeti, potem si lahko gotov, da bo vsa ta energija vzmeti šla v toploto. Nič se je ne bo izgubilo, niti ne bo nobene druge energije kot toplotna.
Zdej če to razumeš, prav.
izkoristek=namen/vir
Če je namen "dej toploto", vir pa potencialna energija vzmeti, potem si lahko gotov, da bo vsa ta energija vzmeti šla v toploto. Nič se je ne bo izgubilo, niti ne bo nobene druge energije kot toplotna.
Zdej če to razumeš, prav.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
antonija ::
Podrobno definicijo izkoritka sem si jst predstavlu vsaj v dovolj tocno definiranih, ce ne ze eksaktnih fizikalnih kolicinah. Pri izkoristku kemijske reakcije so to mnoziva reaktanta in mnozina produkta, pri toplotnih strojih sta to vlozena energija in dobljeno delo.... Nekej v tem smislu.
A je vzmet stroj/naprava a ni bi lahk spet razglabljali, ampak recimo da v nekem smislu gotovo je, saj nekaj dela. Racimo vsaj... In vzmet ima potencialno energijo, ce ji seveda mi dovedemo delo da lahko sploh dobi to energijo. Ce jo pustimo stati primiru bo najverjetneje ostala v ravnovesni legi in ne bo ne oddajala ne prejemala dela/energije, ker pomeni da ne bo vec stroj.
Ce pa bi ze vzeu neko REALNO vzmet in jo stisnil/napel, potem bi ta vzmet imela zalogo potencialne energije. Ce bi nato tako vzmet spustil, bi oddala delo (nazaj bi se raztegnila/skrcila). CE BI BILO TO DELO ENAKO VLOZENI ENERGIJI; BI BIL IZKRISTEK 100%. Ampak ni ga heroja ki bi videu REALNO vzmet s takimi lastnosti. Vsaka vzmet se pri uporabi deformira, kar gotovo zahteva zahteva svoj delez enrgije. In ni vazno kako majhen delez energije/dela se porabi za deformacijo, izkoristek ni nikoli 100%.
Ce bi pa se delo ki ga opravi vzmet uporabiu za izdelavo toplote (ali kaksne druge vrste energije), potem si pa lahko preprican da bi se ob slednjem procesu izgube se povecale, kar pomeni se manjsi izkoristek.
Upam da sem prav razumel tvojo primerjavo vzmeti in stroja, ce pa nisem me pa prosim popravi.
A je vzmet stroj/naprava a ni bi lahk spet razglabljali, ampak recimo da v nekem smislu gotovo je, saj nekaj dela. Racimo vsaj... In vzmet ima potencialno energijo, ce ji seveda mi dovedemo delo da lahko sploh dobi to energijo. Ce jo pustimo stati primiru bo najverjetneje ostala v ravnovesni legi in ne bo ne oddajala ne prejemala dela/energije, ker pomeni da ne bo vec stroj.
Ce pa bi ze vzeu neko REALNO vzmet in jo stisnil/napel, potem bi ta vzmet imela zalogo potencialne energije. Ce bi nato tako vzmet spustil, bi oddala delo (nazaj bi se raztegnila/skrcila). CE BI BILO TO DELO ENAKO VLOZENI ENERGIJI; BI BIL IZKRISTEK 100%. Ampak ni ga heroja ki bi videu REALNO vzmet s takimi lastnosti. Vsaka vzmet se pri uporabi deformira, kar gotovo zahteva zahteva svoj delez enrgije. In ni vazno kako majhen delez energije/dela se porabi za deformacijo, izkoristek ni nikoli 100%.
Ce bi pa se delo ki ga opravi vzmet uporabiu za izdelavo toplote (ali kaksne druge vrste energije), potem si pa lahko preprican da bi se ob slednjem procesu izgube se povecale, kar pomeni se manjsi izkoristek.
Upam da sem prav razumel tvojo primerjavo vzmeti in stroja, ce pa nisem me pa prosim popravi.
Thomas ::
Ne glede na to, kakšno napravo ti imaš, bo slejkorej VSA energija prešla v toploto, brez ostanka.
Če se sporazumeva o tem, da je izkoristek pri prehajanju katerekoli energije v toploto nazadnje vedno 100% - bo šlo naprej dosti lažje.
Če se sporazumeva o tem, da je izkoristek pri prehajanju katerekoli energije v toploto nazadnje vedno 100% - bo šlo naprej dosti lažje.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
antonija ::
Ce je moja naprava stisnjena vzmet, potem se vedno nimas prav. Ko se vzmet deformira, se energija ne porabi samo za toploto, ampak za premikanje atomov v kristalnem skladu (tudi kovine majo ene vrste kristalni sklad). Ta energija prav gotovo ne bo toplota. Tudi ce se jo zato porabi zelo zelo zelo zelo majhen del, je to se vseeno izguba in pomeni manj kot 100% izkoristek.
"Če se sporazumeva o tem, da je izkoristek pri prehajanju katerekoli energije v toploto nazadnje vedno 100% - bo šlo naprej dosti lažje."
Jst se ne strinjam s to izjavo. Ze pecica ne porabi vse elektricne energije za delanje toplote, ampak jo nekej gre za zarjenje grelnih elementov (oddajanje svetlobe, ne toplote), neki se energije ziher zgubi zarad izgub na kablih (mogoce res zanemarljiv del za prakticne racune, se vseeno pa so to izgube) in tako dalje. Jaz osebno ne poznam naprave ki bi pretvorilo cisto vso (ampak cisto vso 100,00%, ne 99,9999999999999999999999999%) energijo v toploto. Ce jo ti poznas, mi prosim povej zanjo in jo opisi, ker me se vedno mika objava clanka v Nature ali kaki podobni reviji.
"Če se sporazumeva o tem, da je izkoristek pri prehajanju katerekoli energije v toploto nazadnje vedno 100% - bo šlo naprej dosti lažje."
Jst se ne strinjam s to izjavo. Ze pecica ne porabi vse elektricne energije za delanje toplote, ampak jo nekej gre za zarjenje grelnih elementov (oddajanje svetlobe, ne toplote), neki se energije ziher zgubi zarad izgub na kablih (mogoce res zanemarljiv del za prakticne racune, se vseeno pa so to izgube) in tako dalje. Jaz osebno ne poznam naprave ki bi pretvorilo cisto vso (ampak cisto vso 100,00%, ne 99,9999999999999999999999999%) energijo v toploto. Ce jo ti poznas, mi prosim povej zanjo in jo opisi, ker me se vedno mika objava clanka v Nature ali kaki podobni reviji.
Thomas ::
Tole, da nekaj energije ostane v vzmeti - kot mehanska energija! - je samo vprašanje časa kdaj bo prišla ven kot toplota. Če ne prej, ko bo vzmet prerjavela. In to 100% - ne 99,9999999999%.
Kot sem omenil že zgoraj, tudi plutonij bo ves razpadel 100%! Tako ima "plutonijeva pečka" gotovo 100% izkoristek.
Pri anihiliranju parov elektron - pozitron, se lahko 100% snovi pretvori v fotone. Ni nobenih ostankov.
Izkoristek pri združevanju dveh mas ali vrtilnih količin je tudi 100%. 0 mase ali vrtilne količine se ne izgubi.
etc.
Kot sem omenil že zgoraj, tudi plutonij bo ves razpadel 100%! Tako ima "plutonijeva pečka" gotovo 100% izkoristek.
Pri anihiliranju parov elektron - pozitron, se lahko 100% snovi pretvori v fotone. Ni nobenih ostankov.
Izkoristek pri združevanju dveh mas ali vrtilnih količin je tudi 100%. 0 mase ali vrtilne količine se ne izgubi.
etc.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Povsod kjer velja kakšen ohranitveni zakon, smo priče 100% izkoristkom. Če ne, ti zakoni ne bi bili veljavni in Antonija bi lahko objavila članek v Science.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Zakaj ni Carnotovega stroja s 100% izkoristkom? Ker tam definiramo izkoristek kot razmerje med dobljeno mehansko energijo in porabljeno toploto. Tukaj ni nobenega ohranitvenega zakona, ki bi predpisoval, da mora vsa toplota v mehansko delo.
Pri pretvarjanju zvočne energije v toplotno - pa zakon o ohranitvi energije nalaga, da skupna energija na koncu ne sme biti manjša. Naraščajoča entropija pa spremeni zvok - v termični šum. S 100% izkoristkom!
Te zadeve so bile v znanstvenih revijah objavljene že več kot 100 let nazaj. Da ne boš pozen, Antonija!
Pri pretvarjanju zvočne energije v toplotno - pa zakon o ohranitvi energije nalaga, da skupna energija na koncu ne sme biti manjša. Naraščajoča entropija pa spremeni zvok - v termični šum. S 100% izkoristkom!
Te zadeve so bile v znanstvenih revijah objavljene že več kot 100 let nazaj. Da ne boš pozen, Antonija!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
antonija ::
Mislm da se je ze vicna strinjala da pri PROCESIH se vsekakor porabi vsa energija, ker so vsi procesi podvrzeni termodinamskim zakonom. OK, "izgorevanje" plutonija je zopet neke vrste reakcija, podobno kot gorenje. Tam dobimo energijo ki je shranjena v atomih, in ne s pretvarjanjem energije.
Vseeno pa si zgresil bistvo vprasanja: Ali obstaja naprava z iskoristkom 1? Ne vem kako si ti predstavljas napravo, ampak rjavenje vzmeti ni naprava, anihilacija elektron-pozitron tudi ni naprava, ampak le proces, pa tudi pretvarjanje zvocne energije v toplo je proces. In mislim da sem ze napisal da so procesi podvrzeni termodinamskim zakonom, torej se mora vsa energija za nekaj porabiti.
Problem pri tem vprasanju je pa bolj prakticne narave: Naprave so navadno stvari, ki za ljudsko dobro predelujejo ene vrste energijo v neko drugo obliko, ki nam lahko koristi. Primeri naprav bi bili: elektrarna, hladilnik, toplotni stroj,.... Vrjetno si znas predstavljat.
Zdej mi pa lepo prosim ze enkrat nastej vsaj eno napravo ki ima izkoristek 1. In se to: izkoristek je navadno definiran kot razmerje dobljenim delom/energijo in vlozenin delom/energijo. In pri vsaki napravi se ga definira posebaj, saj vsaka naprava potrebuje za obratovanje svoje vrste energijo/delo in tudi vsaka naprava oddaja svoje vrste delo/energijo.
Pa se enkrat za konec da ne bo pomote: Govorimo o napravah, in ne procesih!!! Procesi so podvrzeni termodinamskim zakonom, zato se prej ko slej porabi vsa energija. Ampak mi iscemo napravo, ne proces.
Vseeno pa si zgresil bistvo vprasanja: Ali obstaja naprava z iskoristkom 1? Ne vem kako si ti predstavljas napravo, ampak rjavenje vzmeti ni naprava, anihilacija elektron-pozitron tudi ni naprava, ampak le proces, pa tudi pretvarjanje zvocne energije v toplo je proces. In mislim da sem ze napisal da so procesi podvrzeni termodinamskim zakonom, torej se mora vsa energija za nekaj porabiti.
Problem pri tem vprasanju je pa bolj prakticne narave: Naprave so navadno stvari, ki za ljudsko dobro predelujejo ene vrste energijo v neko drugo obliko, ki nam lahko koristi. Primeri naprav bi bili: elektrarna, hladilnik, toplotni stroj,.... Vrjetno si znas predstavljat.
Zdej mi pa lepo prosim ze enkrat nastej vsaj eno napravo ki ima izkoristek 1. In se to: izkoristek je navadno definiran kot razmerje dobljenim delom/energijo in vlozenin delom/energijo. In pri vsaki napravi se ga definira posebaj, saj vsaka naprava potrebuje za obratovanje svoje vrste energijo/delo in tudi vsaka naprava oddaja svoje vrste delo/energijo.
Pa se enkrat za konec da ne bo pomote: Govorimo o napravah, in ne procesih!!! Procesi so podvrzeni termodinamskim zakonom, zato se prej ko slej porabi vsa energija. Ampak mi iscemo napravo, ne proces.
BigWhale ::
Meni so prodali pokvarjeno pec, sem gor nalozil eno kilo kamnov in ni noben zgorel! 0% izkoristek ima!!!
;)
;)
Thomas ::
Naprava ki služi kaskaderju, ko se vrže z desetega nadstropja, se imenuje napihljiva blazina. Ta absorbira 100% gibalne količine, ki jo ta ob trku ima.
Problem je tvoja "naprava" Antonija. Nobenih "naprav" ni, samo procesi so. "Naprava" je tak kmečko rokodelski pojem, ki v znanstveni razpravi nima mesta. Sploh ko ta zaide v tako filozofske vode, kot je zastavljena ta tema.
Problem je tvoja "naprava" Antonija. Nobenih "naprav" ni, samo procesi so. "Naprava" je tak kmečko rokodelski pojem, ki v znanstveni razpravi nima mesta. Sploh ko ta zaide v tako filozofske vode, kot je zastavljena ta tema.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
antonija ::
Zracna blazina, ki jo uporabljajo kaskaderji navadno "pihne" zrak ven ob pristanku, torej ne ebsorbira gibalne kolicine, ampak jo le posreduje od kaskaderja do zraka.
Ce ti pa ze izraz naprava ni posebno pri srcu in se ti zdi prevec kmecki, pa lahko uporabis besedo stroj (ta se je zdela dobra za vse fizike do sedaj) ali pa tudi katero drugo ki ti je najbolj pri srcu.
Sicer pa: Od vseh svojih prepricanj in primerov ki si jih nastel, si za vsakega dobil nazaj vsaj en argument zakaj nimas prav. Od tebe nisem do zdaj dobil se nobenega argumenta, kar pomeni da si prprican v nekaj kar ne znas pojasnit. Take stvari so ponavadi religije in vrazjeverja, ne pa znanost. Tam je treba vsako trditev argumentirat (razen nekaj redkih aksiomov), ce hoces da jo (znanstvena) javnost sprejme.
Zato te ponovno prosim: Najprej natancno napisi kaj je zate izkoristek (ampak natancno; Tako natancno kot so to storili avtorji srednjesolskih knjig za fiziko. Vsaj par vrstic...). Nato napisi kaj je zate naprava (ali stroj ali katerakoli druga beseda ti je pri srcu, ampak opisi eno stvar ki nekaj dela za ljudi). Potem povej zakaj ima ta stvar 100% izkoristek. Kaj si vlozil v to napravo (po tvoje "vir") , kaj si dobil iz te naprave (po tvoje "namen"). Namen naj ima vsaj kaksno korist, da ne bomo spet o rjavnju vzmeti razglabljali (pa tud tam ne gre vse v toploto).
Ko bos pa vse to napisal (ampak natancno in z argumenti) sem pa 100% preprican da ti bos na vsak argument dobil vsaj en protiargument, ki se ga ne bo dalo zavreci. Ce ne od mene pa od koga drugega.
Skratka dokazi (argumentiraj) da ti res poznas stroj/napravo/masino ki ima izkoristek 1 ali vec.
Pa se enkrat: ne spet nastevat procesov. Vsi (enostavni) procesi porabijo vso energijo ki jo dobijo. 100% izkoristek. Vse stvari ki nekaj delajo vkljucujejo vec procesov, od katerih pa ne dajo vsi zeljenega namena. To po zniza izkoristek...
Ce ti pa ze izraz naprava ni posebno pri srcu in se ti zdi prevec kmecki, pa lahko uporabis besedo stroj (ta se je zdela dobra za vse fizike do sedaj) ali pa tudi katero drugo ki ti je najbolj pri srcu.
Sicer pa: Od vseh svojih prepricanj in primerov ki si jih nastel, si za vsakega dobil nazaj vsaj en argument zakaj nimas prav. Od tebe nisem do zdaj dobil se nobenega argumenta, kar pomeni da si prprican v nekaj kar ne znas pojasnit. Take stvari so ponavadi religije in vrazjeverja, ne pa znanost. Tam je treba vsako trditev argumentirat (razen nekaj redkih aksiomov), ce hoces da jo (znanstvena) javnost sprejme.
Zato te ponovno prosim: Najprej natancno napisi kaj je zate izkoristek (ampak natancno; Tako natancno kot so to storili avtorji srednjesolskih knjig za fiziko. Vsaj par vrstic...). Nato napisi kaj je zate naprava (ali stroj ali katerakoli druga beseda ti je pri srcu, ampak opisi eno stvar ki nekaj dela za ljudi). Potem povej zakaj ima ta stvar 100% izkoristek. Kaj si vlozil v to napravo (po tvoje "vir") , kaj si dobil iz te naprave (po tvoje "namen"). Namen naj ima vsaj kaksno korist, da ne bomo spet o rjavnju vzmeti razglabljali (pa tud tam ne gre vse v toploto).
Ko bos pa vse to napisal (ampak natancno in z argumenti) sem pa 100% preprican da ti bos na vsak argument dobil vsaj en protiargument, ki se ga ne bo dalo zavreci. Ce ne od mene pa od koga drugega.
Skratka dokazi (argumentiraj) da ti res poznas stroj/napravo/masino ki ima izkoristek 1 ali vec.
Pa se enkrat: ne spet nastevat procesov. Vsi (enostavni) procesi porabijo vso energijo ki jo dobijo. 100% izkoristek. Vse stvari ki nekaj delajo vkljucujejo vec procesov, od katerih pa ne dajo vsi zeljenega namena. To po zniza izkoristek...
Thomas ::
Sej ni važno, kam je blazina pihnila zrak. Kaskaderja je ustavila na 0. Odvzela mu je VSO gibalno količino.
Če boš zdej začel opletati s kvantno mehaniko, češ da gibalne količine nikdar dobro ne poznamo, če poznamo položaj, bom jest rekel, da ga je blazina najprej odbila. Da je iz negativne gibalne kolčine dobil celo pozitivno, da je bil izkoristek takrat celo večji od 100%. Če ga tako definiraš.
Brez veze opletat s semantiko, ti povem. Ker izkoristek je poljuben količnik med input in output vrednostjo česarkoli.
Pojdi nazaj do posta Owce.
Če boš zdej začel opletati s kvantno mehaniko, češ da gibalne količine nikdar dobro ne poznamo, če poznamo položaj, bom jest rekel, da ga je blazina najprej odbila. Da je iz negativne gibalne kolčine dobil celo pozitivno, da je bil izkoristek takrat celo večji od 100%. Če ga tako definiraš.
Brez veze opletat s semantiko, ti povem. Ker izkoristek je poljuben količnik med input in output vrednostjo česarkoli.
Pojdi nazaj do posta Owce.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Hehe, avtocestni odsek Brezovica - Logatec, je imel včeraj 100% izkoristek. Vsa vozila ki so začela voziti na tem odseku, so prišla na cilj.
Pozabi že tale "izkoristek", to ni nek hard pojem. Samo semantično vojno se greš lahko okoli njega. Potem pa naštevaš neke podrobnosti, ki jih prej v definicijo nisi vnesel - in "zmaguješ".
Pozabi že tale "izkoristek", to ni nek hard pojem. Samo semantično vojno se greš lahko okoli njega. Potem pa naštevaš neke podrobnosti, ki jih prej v definicijo nisi vnesel - in "zmaguješ".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
antonija ::
Ce je namen blazine samo ustaviti kaskaderja, potem je vsekakor dosegkla 100% ucinek. Pravtako bi ga verjetno asfalt ali beton ali trava..... Samo malo krajso zavorno pot bi imel.
Ampak spet smo prisli nazaj do problema definicije izkosritka in kolicin ki jih upostevamo. Ce upostevamo samo to da se je kaskader ustavil, potem vsekakor delamo krivico blazini, saj je rvica njprej morala sprejeti gibalno kolicino kaskaderja (kar smo upostevali k izkoristku), nato pa je morala se pihnit zrak ven (kar smo pa zamolcali in nismo upostevali pri izracunu izkoristka). Ce bi tako obravnavali vsako napravo/stroj/masino bi pravlahko prisli do neverjetnih izkoristkov. Vraga, se avtomobilski motor ima potem 100% izkoristek! Ce pritisnes pedalo za plin se premika naprej! In to je vse kar povprecen uporabnik od njega zahteva, torej je opravil 100% zahtevanega dela. Zakaj nas potem ti neumni fiziki in strojniki prepricujejo da imajo motorji z notranjim izgorevanjem izkoristke okoli 30% (apak zelo dobri motorji)? Verjetno so se usteli pri svojih racunih....
Ko obravnaves neko napravo moras gledat nanjo kot celoto, ne pa tako kot je tebi vsec. Tisto kar dobis ven iz nje (v fizikalnih enotah) ulomljeno s tistim kar si ji dal noter (v fizikalnih enotah) je navadno izkoristek, pri cemer se za "tisto kar dobis ven iz nje" uposteva delo/energija od katere imas korist, produkti ostalih procesov (gretje, oddajanje svetlobe...) pa spada pod izgube, in se ne uposteva k izkoristku.
Osebi ki je zastavila to vprasanje pa naj se enkrat povem: Ni je naprave ki bi imela 100% izkoristek, in je tudi ne bo. Ce ti bo kdaj kdo predstavil napravo ki to zmore, le pogumno pisi na forum in ti bo zagotovo kdo razjasnil od kod pride taka stevilka.
Ampak spet smo prisli nazaj do problema definicije izkosritka in kolicin ki jih upostevamo. Ce upostevamo samo to da se je kaskader ustavil, potem vsekakor delamo krivico blazini, saj je rvica njprej morala sprejeti gibalno kolicino kaskaderja (kar smo upostevali k izkoristku), nato pa je morala se pihnit zrak ven (kar smo pa zamolcali in nismo upostevali pri izracunu izkoristka). Ce bi tako obravnavali vsako napravo/stroj/masino bi pravlahko prisli do neverjetnih izkoristkov. Vraga, se avtomobilski motor ima potem 100% izkoristek! Ce pritisnes pedalo za plin se premika naprej! In to je vse kar povprecen uporabnik od njega zahteva, torej je opravil 100% zahtevanega dela. Zakaj nas potem ti neumni fiziki in strojniki prepricujejo da imajo motorji z notranjim izgorevanjem izkoristke okoli 30% (apak zelo dobri motorji)? Verjetno so se usteli pri svojih racunih....
Ko obravnaves neko napravo moras gledat nanjo kot celoto, ne pa tako kot je tebi vsec. Tisto kar dobis ven iz nje (v fizikalnih enotah) ulomljeno s tistim kar si ji dal noter (v fizikalnih enotah) je navadno izkoristek, pri cemer se za "tisto kar dobis ven iz nje" uposteva delo/energija od katere imas korist, produkti ostalih procesov (gretje, oddajanje svetlobe...) pa spada pod izgube, in se ne uposteva k izkoristku.
Osebi ki je zastavila to vprasanje pa naj se enkrat povem: Ni je naprave ki bi imela 100% izkoristek, in je tudi ne bo. Ce ti bo kdaj kdo predstavil napravo ki to zmore, le pogumno pisi na forum in ti bo zagotovo kdo razjasnil od kod pride taka stevilka.
antonija ::
Pa tud avtocestni odsek nima 100% izkorsitka. Ce ne drugega so imala vozila na zacetku odseka vec goriva kot nakoncu, torej niso prepeljala vsega goriva. To ze pomeni izgube in manjsi izkoristek.
Thomas, sprijazni se: Izkoristek je dokaj star pojem in so ga mnogi ze dokaj zadovoljivo definirali, pa ni nihce (razen tebe) ugovarjal njihovim ugotovitvam. Tisti pa ki so ze ugovarjali, so na koncu spoznali da nimajo prav.
Thomas, sprijazni se: Izkoristek je dokaj star pojem in so ga mnogi ze dokaj zadovoljivo definirali, pa ni nihce (razen tebe) ugovarjal njihovim ugotovitvam. Tisti pa ki so ze ugovarjali, so na koncu spoznali da nimajo prav.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Daljinski avtomobilček za ogrevanje :)Oddelek: Loža | 2889 (1907) | jype |
» | Ogrevanje na Elektriko (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 62727 (32176) | konspirator |
» | Ogrevanje z racunalnikomOddelek: Hlajenje in modifikacije | 5055 (3728) | zenith1 |
» | Koliko € me stane, da mi bojler segreje 60L vode? (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 29264 (28455) | korenje3 |
» | Avto na vodo - SPET (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 22414 (20486) | T0RN4D0 |