Strokovnjaki za umetno inteligenco postali zvezdniki
Meta je začela ponujati 250-milijonske pakete, ki sicer niso izključno plača, temveč tudi bonusi in delniške opcije, predvsem pa so razporejeni prek več let. Prvi na seznamu je Matt Deitke, ki je dobil takšno ponudbo za štiri leta. Ko mu je Meta ponudila pol toliko, je namreč sprva ponudbo zavrnil, nato pa se je Mark Zuckerberg osebno sestal z njim. Po neuradnih podatkih naj bi Meta drugemu raziskovalci neuspešno ponujala kar milijardo dolarjev. Ti zneski so že primerljivi z zvezdami iz NBA, kjer je Luka Dončić pravkar podpisal pogodbo za skupno 165 milijonov dolarjev v prihodnjih treh letih.
Na Ars Technici so te zneske postavili ob bok vrhunskim umom iz zgodovine. Ko je J. Robert Oppenheimer vodil projekt Manhattan in razvil atomsko bombo, je njegova letna plača znašala 10.000 dolarjev, kar bi bilo v današnji vrednosti okoli 200.000 dolarjev. Toliko vrhunski računalniški inženirji zaslužijo danes, če se ne ukvarjajo z umetno inteligenco. Ob tem velja poudariti, da je bil Oppenheimer zaposlen v državni službi, medtem ko so računalniški inženirji in tudi raziskovalci na prestižnih univerzah danes zaposleni v zasebnem sektorju. Neil Armstrong je hodil po Luni, za kar je dobil 27.000 dolarjev ali današnjih 250.000 dolarjev letno. Thomas Watson, starejši, je leta 1941 kot direktor IBM-a služil astronomskega pol milijona letno, kar bi bilo danes okrog 12 milijonov dolarjev. V Bell Labs, ko so razvijali tranzistorje in drugo prelomno tehnologijo, je imel direktor 12-krat večjo plačo od najnižje plačanega zaposlenega. Danes so ta razmerja povsem porušena.
Zuckerberg medtem pojasnjuje, da bodo še naprej obilno investirali v umetno inteligenco, ker bo superinteligenca v prihodnosti izboljšala vse aspekte njihovega posla. Še več, superinteligenca naj bi začela novo dobo opolnomočenja posameznikov, karkoli že to pomeni (definiral ni niti pojma superinteligenca). Razmere danes so drugačne, kot so bile v minulem stoletju. Umetno inteligenco razvijajo najbogatejša podjetja na svetu, bazen strokovnjakov pa ni posebej globok. Tudi vložki so večji, saj je cel projekt Manhattan stal dve milijardi dolarjev (današnjih 34 milijard), medtem ko se danes v umetno inteligenco vlaga nekajkrat toliko na leto. V deležu teh vlaganj so plače največjih strokovnjakov zanemarljive, njihov prispevek pa lahko odloči izid tekme.