Univerze in socioekonomski status Slovenije

Pozdravljeni, dragi vsi.

Morda je bila v preteklosti ta tema že obdelana na ta način (ali pa tudi ne), vendar me resnično zanima vaše mnenje o slovenskem univerzitetnem izobraževanju.

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v začetku leta 2024 v Sloveniji 475.100 prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo. Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo, torej višješolsko in visokošolsko, se je po podatkih SURS tako v letu prej (2023) povečal za 0,3 odstotne točke in dosegel 26,2 %.

Če pa upoštevamo le visokošolsko (univerzitetno) izobrazbo 1. (diploma) in 2. stopnje (magisterij), magisterij znanosti in doktorat znanosti, pa ta odstotek po zadnjih podaktih SURS znaša le skromnih 20,7 %.

Med zaposlenimi je bilo v začetku leta 2024 univerzitetno izobraženih okoli 37 %. Preostali zaposleni v RS pa posedujejo srednješolsko ali osnovnošolsko izobrazbo, nekateri že upokojeni pa so brez izobrazbe.

Odstotkovna analiza SURS temelji na podatkih za prebivalstvo, ki je starejše od 15 let.

Vir: SURS

Mogoče je še za dodat sledeče: po podatkih OECD za leto 2023 pa ima v Sloveniji končano terciarno (univerzitetno) izobrazbo 40 % prebivalcev, starih od 25 do 64 let. Ta delež je nekoliko nižji od povprečja držav članic OECD, ki znaša 47,4 %.

Zanima me, kaj mislite, kako dobro (ali slabo?) slovenske univerze pripravljajo na resnično življenje in službo? Za tiste, ki imate že otroke, ali nameravate usmerjati otroke, da gredo z izobraževanje na univerzo po (najmanj) diplomo? Koliko je v današnjem svetu sploh vredna univerzitetna izobrazba?

So profesorji v koraku s časom ali zataknjeni v preteklosti? Dejmo si malo podelit izkušnje formalnega izobraževanja (jih ima kdo morda iz tujine?), poglede in ideje, brez cenzure in brez olepševanja, a na spoštljiv način, seveda. :)

Noah0024 je 6. jun 2025 ob 10:11 izjavil:

Zanima me, kaj mislite, kako dobro (ali slabo?) slovenske univerze pripravljajo na resnično življenje in službo? Za tiste, ki imate že otroke, ali nameravate usmerjati otroke, da gredo z izobraževanje na univerzo po (najmanj) diplomo? Koliko je v današnjem svetu sploh vredna univerzitetna izobrazba?

So profesorji v koraku s časom ali zataknjeni v preteklosti? Dejmo si malo podelit izkušnje formalnega izobraževanja (jih ima kdo morda iz tujine?), poglede in ideje, brez cenzure in brez olepševanja, a na spoštljiv način, seveda. :)

Odgovor na vsa tvoja vprašanja je enak odgovoru na vsa težka vprašanja in ta je: odvisno.

Če se gre za močno kontrolirano stroko, kjer moraš biti certificiran/licenciran in je formalna izobrazba pogoj za delovanje v stroki, potem je formalna izobrazba zelo pomembna, pa čeprav samo zaradi papirja. To bi verjetno lahko rekel vsaj za pravo in zdravstvo. Za računalništvo to načeloma ne velja, po moje si lahko odličen strokovnjak, čeprav se vse naučiš z interneta.

Kar se profesorjev tiče, pa je tu pomemben človeški faktor, ki je načeloma aktiven v vseh branžah, ne samo v izobraževanju, imaš take, ki so v koraku s časom in take, ki niso. Odvisno je tudi od hitrosti razvoja posameznega področja znanosti. Vsaj meni se zdi, da je pravo in zdravstvo vsaj na prvi bolonski stopnji precej statična stvar, ni dosti novosti. Sam prihajam iz računalništva, kjer se stvari divje spreminjajo. Že med mojim 4,5 letnim uni študijem 20 let nazaj mi je bilo rečeno, da bo ob koncu mojega študija 1/3 vsega pridobljenega znanja zastarela in je tudi profesorjem težje slediti. Ne bom rekel, da se spoznam, ampak z uvedbo generativne umetne inteligence / LLM so nekateri stari pristopi umetne inteligence postali irelevantni. Sem poslušal predstavitev dr. Marka Grobelnika z IJS (link) o umetni inteligenci in med tem omeni, da so zaradi LLM enostavno ukinili določene raziskave, ker je LLM rešitev. Neka veja znanosti je izginila čez noč, ker je zastarela.