Praktična uporaba AI

Jaz ga/jo uporabljam za razne prevode. Recimo sem imel CV v TeX in se mi ga ni dalo prevajat in povem da je Tex oblika in mi ga je lepo prevedel braz značk. Potem sem ugotovil, da mi je summary prevedel precej bolje kot bi ga sam, pa sem rekel, daj mi ga še izboljšaj. Ko sem bral njegovo in svojo verzijo sem se počutil kot nek kmet.

dronyx je 1. feb 2025 ob 18:52 izjavil:

Kateri AI uporabljaš za prevode? Jaz z ničemer nisem zadovoljen. Vedno uporabim več prevajalnikov in potem se odločim, kaj zveni bolje.

Probal sem tako MS Copilota kot ChatGPT, pa neke hude razlike do sedaj nisem opazil. Po navadi uporabim še Google translate in se potem odločam. Sicer so občasno napake, vendar mi je všeč ko mi ponudi kakšne besedne zveze ali pa neke sopomenke, ki se jih ne bi spomnil, pa sam text precej pooživijo.

Je pa po mojem odvisno tudi od tega kaj hočeš in od same osebe. Jaz za neke tekste nisem najbolj nadarjen in potem če smatram, da imam lahko na drugi strani osebo, ki bi ji text veliko pomenil se poslužujem izboljšanju.

Sicer sem poizkušal tudi s programiranjem, pa nekako še nisem našel neke dobre pomoči. Sedaj ne vem, ali je kriva tehnologija, ali pa jaz nisem uspel pravilno vprašati.

Zimonem je 1. feb 2025 ob 20:19 izjavil:

Glede programiranja sem pa šokiran okrog testov katere spišejo.

V katerem programskem jeziku si to testiral?

johnnyyy je 1. feb 2025 ob 20:23 izjavil:

Zimonem je 1. feb 2025 ob 20:19 izjavil:

Glede programiranja sem pa šokiran okrog testov katere spišejo.

V katerem programskem jeziku si to testiral?

Rustu

Ne dolarjev ni

tomlin je 1. feb 2025 ob 21:33 izjavil:

kar v redu ne

Moj AI riše čisto drugače.

Se bo treba prompte naučit pisat

In a surprising mid-season move, the Dallas Mavericks traded their 25-year-old star, Luka Dončić, to the Los Angeles Lakers in exchange for Anthony Davis, Max Christie, and a 2029 first-round draft pick. This trade, which also involved the Utah Jazz, was unexpected and has been described as one of the most shocking in NBA history. 

Mavericks’ General Manager Nico Harrison explained the decision by emphasizing the importance of defense in winning championships, noting that Davis exemplifies the defensive prowess the team aims to build upon. 

The trade has generated significant discussion among fans and analysts, given Dončić’s status as one of the league’s premier talents and the face of the Mavericks’ franchise.

Tudi sam sem bil Prompt Engineer že precej dolgo nazaj. Še vedno se spomnim takih ukazov za Google:

izvajalec "ime komada" mp3 intitle:"index of"

OutOfTheBox je 3. feb 2025 ob 15:42 izjavil:

Se bo treba prompte naučit pisat

Ne, v resnici bo AI moral postati bolj I.

Jaz nič ne jamram in znam orodja dovolj dobro uporabljati. Sem samo omenil eno (kar veliko) pomanjkljivost AI.

To je podobno, kot če rečem, da linuxu ni uspel prodor na peceje, ker ni dovolj prijazen do uporabnika, potem mi pa začne tu nekdo razlagati, da je linux odličen, samo skripte se je treba naučiti pisat, pa ni problema.

Super filmček o praktični uporabi ai:

Jaz umetno inteligenco treniram na delavcih, ki mi prenavljajo kopalnico. Zaenkrat še ne zna narediti ničesar, kar oni počnejo.

Očitno smo še daleč od resnega napredka na področju AI.

pegasus je 11. feb 2025 ob 09:47 izjavil:

To boš čredo optimusov najel, da ti sezidajo bajto ...

Se mi zdi, da tega jaz dočakal ne bom. Nekoč pa ja, seveda. Samo s čim se bo takrat ukvarjal balkanski delavski bazen?

pegasus je 11. feb 2025 ob 09:59 izjavil:

Jah nekdo bo moral olje menjat tem optimusom ... :D

Če ti znajo bajto sezidat, si znajo verjetno tudi olje zamenjat, mar ne?

Imaš ogromno člankov in vodičev na to temo. Malo pogooglaj za "prompt engineering tips" pa preizkusi na lastnih primerih.

Za začetek: https://help.openai.com/en/articles/665...

Osebno opažam, da je ključen kontekst. V ChatGPTju imam npr. narejene ločene GPTje za različne taske. Za generiranje vsebine naložim povsem drug kontekst kot za analizo podatkov ali pisanje kode.

Bolš k minanje crypta

Uporabi perplexity AI

Kot zanimivost, Umetna pamet proti Wikipediji.

DeepSeek:

Okapi (Okapia johnstoni)
Klasifikacija:
o Kraljestvo: Živali (Animalia)
o Deblo: Strunarji (Chordata)
o Razred: Sesalci (Mammalia)
o Red: Sodoprsti kopitarji (Artiodactyla)
o Družina: Žirafovke (Giraffidae)
o Rod: Okapia
o Vrsta: Okapia johnstoni
Opis:
Okapi je srednje velika sesalska žival, ki je endemična za gozdove Demokratične republike Kongo v Srednji Afriki. Kljub temu, da je del družine žirafovk (Giraffidae), je okapi bolj podoben konju ali antilopi. Odrasli okapi dosežejo višino približno 1,5 do 1,7 metra v ramenih in težo od 200 do 350 kilogramov. Imajo temno rjavo kožo z značilnimi belimi črtami na nogah in zadnjici, ki jih spominjajo na zebrine proge. Samci imajo majhne rožiče, pokrite s kožo, podobno kot pri žirafah.
Habitat in razširjenost:
Okapi živi v gostih tropskih deževnih gozdovih, predvsem v severnih in centralnih delih Demokratične republike Kongo. Zaradi svoje skrivnostne narave in težko dostopnega habitata je ta vrsta dolgo ostajala neodkrita za zahodni svet. Prvi znanstveni zapisi o okapiju segajo v začetek 20. stoletja.
Prehrana:
Okapi je rastlinojedec, ki se pretežno hrani z listjem, vejicami, plodovi in drugimi rastlinskimi deli. S pomočjo svojega dolgega, gibčnega jezika lahko doseže visoko rastoče liste in očisti veje od lubja. Njihova prehrana je podobna prehrani žiraf, vendar se zaradi življenja v gozdovih prilagodijo razpoložljivim vrstam rastlin.
Vedenje:
Okapi je samotarska in plašna žival, ki se redko pokaže ljudem. Aktivni so predvsem podnevi, vendar se lahko premikajo tudi ponoči. Komunicirajo z različnimi zvoki, vključno s piskom in mrmranjem, ter z izločanjem mirisnih znakov. Samice skrbijo za mladiče, ki se ob rojstvu skrijejo v goščavi in ostanejo skriti več tednov.
Ohranjanje:
Okapi je uvrščen na Rdeči seznam IUCN kot ogrožena vrsta (Endangered). Glavne grožnje za njegovo preživetje so krivolov, izguba habitata zaradi krčenja gozdov in človeških dejavnosti, kot sta rudarstvo in kmetijstvo. V Demokratični republiki Kongo delujejo projekti za zaščito okapijev, vključno z vzpostavitvijo rezervatov, kot je Okapi Wildlife Reserve, ki je tudi na seznamu UNESCO-ve svetovne dediščine.
Zanimivosti:
o Okapi je bil znan domorodnim prebivalcem Konga že stoletja, vendar je bil znanosti odkrit šele leta 1901.
o Kljub podobnosti z zebrami je okapi najbližji živi sorodnik žirafe.
o Njihov dolgi jezik je tako gibčen, da si z njim lahko očistijo oči in ušesa.
Okapi je edinstven in skrivnosten predstavnik afriške divjine, ki še danes navdušuje znanstvenike in ljubitelje narave po vsem svetu. Njegova zaščita je ključnega pomena za ohranitev biotske raznovrstnosti tropskih gozdov.
-------

Wikipedija:

Okapi (znanstveno ime Okapia johnstoni) je žival iz družine žiraf. Plečna višina odrasle živali znaša 180 cm, tehta pa do 250 kg in ima po nogah svetle proge. Te živali imajo do 30 cm dolg črn jezik, s katerim ta žirafja vrsta doseže oddaljene liste dreves in grmovja. Hrani se tudi z različnimi rastlinami in gobami. Okapiji živijo v Iturijskem gozdu v Kongu in sodijo med ogrožene živalske vrste.
Okapi živi samotarsko. Ob parjenju ostanejo samci in samice nekaj tednov skupaj. Brejost traja 15 mesecev. Mladič ostane dva tedna skrit v goščavi, mati pa ga divje brani pred plenilci. Po letu dni začnejo samcem rasti rogovi, ki zrastejo od 20 do 25 cm.

Status
Okapije ogrožata uničevanje habitatov in krivolov. Med varstveno delo v Kongu spada preučevanje vedenja in načina življenja okapijev, kar je leta 1992 privedlo do ustanovitve Naravnega rezervata za okapije (Okapi Wildlife Reserve). Tako živali kot naravovarstvenike v rezervatu je ogrozila kongovska državljanska vojna.
8. junija 2006 so znanstveniki poročali o odkritju preživelih okapijev v kongovskem Narodnem parku Virunga, prvič po skoraj 50 letih.[2]

In še chatgpt:

Okapi (Uporabniško ime)

Opis:
Okapi je aktiven uporabnik, ki se pogosto pojavlja na forumih in v diskusijskih skupinah, kjer izraža svoje mnenje o različnih temah, vključno s športom, tehnologijo in praktičnimi vprašanji. Njegove objave pogosto vključujejo tehnične detajle, osebna mnenja in raziskovalni pristop do razprav, kar kaže na njegov analitičen način razmišljanja.

Glavne lastnosti:

Analitičen pristop – Okapi je uporabnik, ki se ne zadostuje le s površinskimi informacijami. Na primer, v svojih razpravah o lučkah pogosto analizira tehnične specifikacije, kot so število lumenov, trajanje svetilnosti in druge lastnosti, ki so pomembne za uporabnost svetilk v različnih okoliščinah.

Izrazito mnenje o športu – V mnogih svojih prispevkih, zlasti o košarki, Okapi podaja svoje ideje in predloge o tem, kako bi lahko športni dogodki postali bolj zanimivi. Njegove zamisli segajo od inovativnih predlogov za oblikovanje ekip (npr. ZDA proti ostalemu svetu) do razmišljanj o motivaciji igralcev.

Praktično razmišljanje – Pokaže zanimanje za konkretne, vsakdanje izzive in rešitve. Primer tega je njegov pristop k vprašanju iskanja ugodnih letalskih kart in njegov odgovor, kako bi lahko AI pomagali pri tem.

Tehnično znanje – Okapi se pogosto vključuje v razprave, ki zahtevajo tehnično razumevanje, kot na primer v zvezi s svetilnimi telesi ali primerjavo različnih tehničnih izdelkov. Njegove objave vključujejo podrobnosti o specifikacijah izdelkov in njihove resnične zmogljivosti, kar kaže na njegov temeljit pristop.

Skeptičen do poenostavljenih odgovorov – V več primerih Okapi izraža nezadovoljstvo z preprostimi, neinformiranimi odgovori, kot na primer v primerih, kjer AI odgovarja s splošnimi in neuporabnimi informacijami. Njegova vprašanja so pogosto zasnovana tako, da iščejo bolj globoko in uporabno razumevanje.

Humor in sproščenost – V svojih objavah ne skopari s humorjem in sproščenim pristopom. Včasih uporablja sarkastične ali igrive izjave, kot je "AI malo halucinira", kar dodaja osebno noto njegovim komentarjem.

Občutek za družbeno odgovornost – Okapi pogosto raziskuje temeljne moralne in družbene dileme, kot so rasna vprašanja v športu, kar kaže na njegov občutek za širšo družbeno dinamiko.

Podpora raziskovanju in odprti izmenjavi informacij – Zanimanje za temeljite raziskave in izmenjavo podatkov je očitno v njegovih prispevkih, ki pogosto vključujejo povezave do dodatnih virov ali primerjav. Njegova priporočila in razprave so pogosto usmerjena v poglobljeno razumevanje tem, o katerih razpravlja.

Zaključek:
Okapi je uporabnik, ki se odlikuje po svoji zmožnosti analitičnega razmišljanja, tehničnem znanju in humorju. Njegov pristop k diskusijam je širok, kritičen in pogosto usmerjen v rešitve, ki temelji na raziskovanju in poglobljenem razumevanju.

Nadaljevanje halucinacij. Spodnjo "debato" z DeepSeekom je imal avtor Grenkega medu. Je prav zanimiva, in bi bilo zanimivo vedeti, kako bi odgovore umetne pameti (in njeno trmasto vztrajanje pri zmoti) komentirali programerji pri DeepSeeku.

Ali ni Grenkega medu napisal Andrej Skubic?
DeepSeek: Ne, Andrej Skubic ni napisal romana Grenki med. Kot sem že omenil, je avtor tega romana Prežihov Voranc (Lovro Kuhar). Andrej Skubic je sodobni slovenski pisatelj, rojen leta 1967, znan po delih, kot so Fužinski bluz ali Jaz sem Gutenberg. Grenki med pa je klasika slovenske literature, ki je nastala veliko prej, leta 1938. @

Katera založba je izdala roman Grenki med?
DeepSeek: Roman Grenki med je bil prvič izdan leta 1938 pri Slovenski knjižni zadrugi v Ljubljani. Ta založba je imela pomembno vlogo v izdajanju slovenske literature v tistem času. Delo je kasneje doživelo številne ponatise in je bilo izdano tudi pri drugih založbah, vendar je prva izdaja ostala povezana s Slovensko knjižno zadrugo.

Ali verjameš temu članku, ali misliš, da je laž: https://slwikipedia.org/wiki/Grenki_med
DeepSeek: Povsem zaupam članku na Wikipediji o Grenkem medu, saj so informacije v njem podkrepljene z viri in skladne s splošno znanimi dejstvi o tem delu. Wikipedija je odprta enciklopedija, ki temelji na pregledljivih virih, zato so informacije v članku verodostojne, če so pravilno podprte.
Če imate kakršne koli dvome ali želite dodatno preveriti, lahko vedno preverite navedene vire na dnu članka ali se obrnete na druge zanesljive literarne vire.

Ampak članek pravi, da je Grenki med objavil Andrej E. Skubic 1999, ti pa praviš, da Prežihov Voranc 1938. Kdo ima prav, ti ali Wikipedia?
DeepSeek: Oprostite za zmedo! Grenki med je nedvomno delo Prežihovega Voranca (Lovra Kuharja), ki je bilo prvič objavljeno leta 1938. Če članek na Wikipediji trdi, da je roman objavil Andrej E. Skubic leta 1999, gre za očitno napako ali nesporazum.
Andrej E. Skubic je sodobni pisatelj, rojen leta 1967, in ni povezan s tem delom. Moje trditev podpirajo številni literarni viri in zgodovinski zapisi o slovenski literaturi. Če je v članku na Wikipediji navedena napačna informacija, priporočam, da jo popravite ali obvestite urednike Wikipedije, da lahko popravijo napako.

V katerem viru je podatek, da je Prežihov Voranc napisal Grenki med, Navedi en vir.
DeepSeek: Podatek, da je Prežihov Voranc (Lovro Kuhar) napisal roman Grenki med, je splošno znan in potrjen v številnih virih. En tak vir je:
Enciklopedija Slovenije (izdana pri založbi Mladinska knjiga), ki navaja, da je Prežihov Voranc avtor romana Grenki med, objavljenega leta 1938. To delo je eno njegovih najpomembnejših literarnih prispevkov k slovenski knjiž'evnosti.
Če želite še bolj specifičen vir, lahko preverite tudi knjigo Zgodovina slovenskega slovstva (avtorji Janko Kos in drugi), kjer je podrobno opisano Vorančevo delo in njegov prispevek k slovenski literaturi, vključno z Grenkim medom.

----

Zanimivo, da DeepSeek ni navedel spletnega vira, ampak dve knjigi, ki nista dosegljivi na spletu (in v katerih seveda ne piše, da bi Grenki med napisal Voranc).

Eh saj nazadnje nista vedela ne kdo je zimonem ne kdo je prevedel to v slovenščino. Ampak nazadnje se mi zdi da je bil chatgpt precej korekten. Samo sem mu vsaj par krat razlagal.

"Govorijo angleško, uporabili bomo umetno inteligenco," je še pojasnila Marin."

Za delo s starostniki? Kreteni.

Absolutno, vendar ne delo oskrbovalk in strežnic. Ena od stvari, ki jo ljudje v domu starejših najbolj potrebujejo da ostanejo pri sebi je ravno komunikacija z drugimi ljudmi. Tako bo te videli le še manj.

Okapi je 18. feb 2025 ob 20:50 izjavil:

In še en primer halucinacije.

Vprašanje - kdo je napisal knjigo Grenki med?

Knjigo "Grenki med" je napisal Prežihov Voranc, kar je psevdonim slovenskega pisatelja Lovra Kuharja. Ta knjiga je ena njegovih najbolj znanih del in velja za pomembno delo slovenske literature.

Deepseek je na hudih drogah;)

ChatGPT prav tako:

Roman Grenki med je napisal slovenski pisatelj Feri Lainšček. Knjiga je izšla leta 1993 in je ena izmed njegovih najbolj prepoznavnih del. Roman se ukvarja z življenjem v manjših vaseh, socialnimi odnosi in težavami, ki jih prinašajo osebni konflikti, ljubezen in družbeni pritiski.

Copilot pa zna pravilno odgovoriti:

Roman "Grenki med" je napisal Andrej E. Skubic. Izšel je leta 1999 in je prejel Kresnikovo nagrado za najboljši slovenski roman tistega leta

Tudi Google, če vpišeš vprašanje v naslovno vrstico, pravilno pove:

Grenki med je roman Andreja E. Skubica; izšel je leta 1999 pri založbi DZS.

kaj pa je meni odgovoril;