Forum » Loža » Earth Abides - življenje po apokalipsi
Earth Abides - življenje po apokalipsi
matobeli ::
Osebna oborožitev bi verjetno bila stvar, če ne bi živali pomrle bi jo rabil tudi zaradi zapuščenih psov.
Sicer pa, že danes je možnost za psihopata na takem nivoju precej nizka, bi rekel da nekje 1/1M, torej res izjemno nizka.
En v evropi torej, če sploh.
Sicer pa, že danes je možnost za psihopata na takem nivoju precej nizka, bi rekel da nekje 1/1M, torej res izjemno nizka.
En v evropi torej, če sploh.
Samael ::
Za preživele v Sloveniji je bistveno bolj koristno vedeti, da je v Nemčiji še neka organizirana skupina preživelih (in kje so), kot imete enega človeka več v Sloveniji. Če nisi sposoben tega razumeti, ti pač ne morem pomagati.
Ja ful to pomaga vedeti tistim dvem penzjonistom in tebi, ki bi se oklepali tiste dokaj varne zaplate zemlje in potem počasi pomrli. V najboljšem primeru bi Mato prav prišel, da v švabijo odpelje še tistega edinega otroka, ki bi tu ostal brez staršev, to je pa to. Če bi se seveda vrnil živ in zdrav, kar tudi nekako ne bi bilo več samoumevno, če si dlje časa na poti po neznanemu.
Ne pozabit tudi da je vseh švabov samo še 420 na veliko večjem območju od slovenije, kar pomeni da bi bil mato bistveno več vreden če pripelje še svojih 8 pajdašev.
Ah kje. Večina teh bo raje ostala z menoj v centralnem Mercatorjevem skladišču, premikala palete, beležila roke uporabe, itd... si naredila na upravnem delu sobe/stanovanja, plenila najbližji Merkur/Bauhaus, si uredila po sobah in sejni sobi (osrednjemu prostoru za druženje) gretje, obdelovala nekaj okoliških zaplat zemlje, se ukvarjala s tem, onim... itd... kot pa se klatila s teboj po nekam čudno praznem, zapuščenem, pa vseeno dokaj nepredvidljivem svetu.
Še Okapi bi požrl cmok v grlu in spredvidel, da smo mi njegova najbližja šansa, da v miru in brez pretiranih pretresov na toplem dočaka starost.
Samael != Samuel
Okapi ::
Saj jih ne rabijo poslušati. Realno lahko 1 psihopat ubije precej normalnih ljudi. Neko obrambo rabiš pač.
Saj v seriji so imeli natanko tak primer. En s svojim znanjem zelo koristen član skupnosti, ampak bolj psihopatske narave, in so se ga znebili. Ali so to storili na najboljši način, je drugo vprašanje. Kogar zanima, pa ne bi pogledal serije, si lahko prebere povzetek (5. epizode).
Okapi ::
Za preživele v Sloveniji je bistveno bolj koristno vedeti, da je v Nemčiji še neka organizirana skupina preživelih (in kje so), kot imete enega človeka več v Sloveniji. Če nisi sposoben tega razumeti, ti pač ne morem pomagati.
Ja ful to pomaga vedeti tistim dvem penzjonistom in tebi, ki bi se oklepali tiste dokaj varne zaplate zemlje in potem počasi pomrli. V najboljšem primeru bi Mato prav prišel, da v švabijo odpelje še tistega edinega otroka, ki bi tu ostal brez staršev, to je pa to. Če bi se seveda vrnil živ in zdrav, kar tudi nekako ne bi bilo več samoumevno, če si dlje časa na poti po neznanemu.
Ne pozabit tudi da je vseh švabov samo še 420 na veliko večjem območju od slovenije, kar pomeni da bi bil mato bistveno več vreden če pripelje še svojih 8 pajdašev.
Ah kje. Večina teh bo raje ostala z menoj v centralnem Mercatorjevem skladišču, premikala palete, beležila roke uporabe, itd... si naredila na upravnem delu sobe/stanovanja, plenila najbližji Merkur/Bauhaus, si uredila po sobah in sejni sobi (osrednjemu prostoru za druženje) gretje, obdelovala nekaj okoliških zaplat zemlje, se ukvarjala s tem, onim... itd... kot pa se klatila s teboj po nekam čudno praznem, zapuščenem, pa vseeno dokaj nepredvidljivem svetu.
Še Okapi bi požrl cmok v grlu in spredvidel, da smo mi njegova najbližja šansa, da v miru in brez pretiranih pretresov na toplem dočaka starost.
V svojem trolanju si, da bi podprl svoje blodnje, izmišljuješ okoliščine, ene slabše za mene (in Matota) in ene malo boljše zase. Vsi smo na istem, in lahko si prepričan, da večina ne bi raje ostala s tabo in premikala palete po skladišču (zakaj že?). Pa, mimogrede, vidim, da sedaj bi tudi ti nekaj kmetoval, prej si se pa na veliko repenčil, kako je to brezveze, ker itak ne znaš.
Samael ::
Mah ne, vsi bi bili v k... le da kot ti praviš, sem jaz brez domišljije ti imaš pa preveliko :)
Samael != Samuel
Samael ::
Pa, mimogrede, vidim, da sedaj bi tudi ti nekaj kmetoval, prej si se pa na veliko repenčil, kako je to brezveze, ker itak ne znaš.
To si se kar zlagal zdajle, ti kljukec lažnjivi https://slo-tech.com/forum/t836481/p840...
Mogoče bi bilo pa vseeno boljše da bi se usededel zadaj na zic in se trdno oklenil Matota, ko z Yamaho MT-09 SP kot črni jezdec pogumno drvi skozi noč... kot da najedaš tam meni :) Samo pazi, da ne fašeš revmo. Pri teh letih, to najbrž ne bi bil glih hec.
A veš kako lažje je, ko ti 10 let ni treba skrbeti za golo eksistenco, preživetje, pa res lahko postaviš sončno elektrarno, se igračkaš z biodizlom, raidaš bližnjo policijsko postajo/vojašnico/lovsko trgovino, raidaš bližnji petrol (butan recimo ima podobno življensko dobo kot nafta, ampak propan... naberi si jeklenk propana kolikor lahko, pa bo dolgo življenje boljše), raidaš bližnji Bauhaus ali Merkur (peči na trda goriva, umetna gnojila...), imaš blizu lekarno (vsaj prva leta, dokler ne gre vse k vragu).
Postaviš vrt. Ogradiš vrt. Postaviš večji vrt, itd...
Vse imaš blizu, dejansko lahko sestavljaš, izumljaš, delaš stvari, ki naredijo življenje dolgoročno boljše, se greš mogoče tudi malega kmeta - ne pa tam nekje, kjer sicer mogoče, zgolj mogoče imaš navodila kako nekaj sestaviti, moraš pa vseeno vedno v mesto iskati ustrezne dele im še več delov. In vedno težje greš v mesto iskati ustrezene dele. Ker stvari razpadajo narazen, ti pa nisi boljše, slabše si, kot si bil deset let nazaj.
Samael != Samuel
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Samael ()
Samael ::
... in premikala palete po skladišču (zakaj že?).
Dobr, da si to vprašal! Recimo, da si v takšnem skladišču narediš dom. A si kdaj poskusil čigumije s krepko pretečenim rokom? Ne vem, če ste to že imeli v času druge svetovne vojne, ampak da ti razložim. Zadeva ni prav kul užitna. In jasno, da paleto Xylitolovih žvečilk raje pelješ ven, mogoče celo zažgeš, kot da se ti razkraja tam na stalaži tvojega novega doma.
Aja, pa jasno, da bi tudi tebe prej vprašali, če najdeš kakšno drugo uporabnost za teh 50+ palet z neužitnimi hranili predno se zavrže, zažge. Mogoče se da kaj uporabiti za drugi namen. Biodizel maybe? No vseeno bi bilo treba paleti premakniti ali pa boš na roke premetaval dve toni žvečilk iz enega dela zgradbe v drugega, ane.
----------------
P.S. Matobeli, vidiš, da človek že lobira, išče zavezništvo in te vleče na tvojo stran, pa smo zgolj na forumu. Kako bi bilo šele v real. Mi se pa tu gremo, kako človek človeku sploh ne bi bil problem.
Jaz te izredno spoštujem - tudi kadar nimaš povsem prav! Samo povem. Na glas! :P
V svojem trolanju si, da bi podprl svoje blodnje, izmišljuješ okoliščine, ene slabše za mene (in Matota) in ene malo boljše zase.
Samael != Samuel
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Samael ()
matobeli ::
Nehajta godrnat, vaja bom že naučil viličar vozit če bo treba.
Mimogrede, ena druga perspektiva; sem razmišljal kje bi se v takem primeru lahko naselil, in mi seveda pride na misel vojašnica, v Kranju je relativno idealnem območju, zraven AC, ni poplavno ogrožena, potresno, čez cesto kar kar nekaj kmetijskih površin, celo zadruga je blizu in en lesno predelovalni obrat... ima vso infrastrukturo vključno z telovadnico, hangarji, pisarnami... tudi nekaj blokov je še, verjetno stanovanjskih, kratka, dovolj za udobno življenje do kakšni 100 ljudi (realno bi jih bilo notri 10-20). Je tudi vsaj za silo, ograjena.
Ampak, če ni nobene nevarnosti, a bi bilo bolj smiselno it v bližnje naselje (15min z bajkom) kjer so nove bajte z dobro izolacijo in vsemi konforti ki jih rabiš za ustvarit družino, v vojašnico se pa voziš "delat".
Kaj bi to pomenilo iz aspekta povezovanja ljudi med seboj, zagotavljanja občutka varnosti ter nenazadnje iz vidika praktičnosti.
Škoda živet v starih blokih vojašnice če imaš na voljo nove hiše, ampak če bi na račun tega v neki situaciji lahko izgubil 5-10% lokalnega prebivalstva...
Mimogrede, ena druga perspektiva; sem razmišljal kje bi se v takem primeru lahko naselil, in mi seveda pride na misel vojašnica, v Kranju je relativno idealnem območju, zraven AC, ni poplavno ogrožena, potresno, čez cesto kar kar nekaj kmetijskih površin, celo zadruga je blizu in en lesno predelovalni obrat... ima vso infrastrukturo vključno z telovadnico, hangarji, pisarnami... tudi nekaj blokov je še, verjetno stanovanjskih, kratka, dovolj za udobno življenje do kakšni 100 ljudi (realno bi jih bilo notri 10-20). Je tudi vsaj za silo, ograjena.
Ampak, če ni nobene nevarnosti, a bi bilo bolj smiselno it v bližnje naselje (15min z bajkom) kjer so nove bajte z dobro izolacijo in vsemi konforti ki jih rabiš za ustvarit družino, v vojašnico se pa voziš "delat".
Kaj bi to pomenilo iz aspekta povezovanja ljudi med seboj, zagotavljanja občutka varnosti ter nenazadnje iz vidika praktičnosti.
Škoda živet v starih blokih vojašnice če imaš na voljo nove hiše, ampak če bi na račun tega v neki situaciji lahko izgubil 5-10% lokalnega prebivalstva...
Okapi ::
Če že razmišljaš o bolj "obrambno" zasnovanem prebivališču, bi bili idealni novi zapori v Ljubljani. Visok varen zid vsenaokoli, stavbe nove (ta hip sicer še v gradnji), lokacija idealna, tik ob obvoznici, na eni strani čisto blizu do Ljubljane, na drugi veliko odlične obdelovalne zemlje, vir vode (Ljubljanica) je blizu, poleg so vrtički, kjer je najmanj ena delujoča "štirna"...
Zapori bodo sigurno imeli tudi zmogljiv električni generator, ambulanto, dobro opremljeno kuhinjo...
Zapori bodo sigurno imeli tudi zmogljiv električni generator, ambulanto, dobro opremljeno kuhinjo...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Samael ::
Če že razmišljaš o bolj "obrambno" zasnovanem prebivališču, bi bili idealni novi zapori v Ljubljani. Visok varen zid vsenaokoli, stavbe nove (ta hip sicer še v gradnji), lokacija idealna, tik ob obvoznici, na eni strani čisto blizu do Ljubljane, na drugi veliko odlične obdelovalne zemlje, vir vode (Ljubljanica) je blizu, poleg so vrtički, kjer je najmanj ena delujoča "štirna"...
Zapori bodo sigurno imeli tudi zmogljiv električni generator, ambulanto, dobro opremljeno kuhinjo...
Vidiš, saj nisi tko za luno, kadar nehaš fantazirati. In da je stvar še boljše, boš rekel "Samael, ti si moj najboljš prjatu", ko te bom vodil skozi vse te hodnike, iz žepa vlekel taprave ključe, odpiral jeklene gitre, razlagal kje je kaj, pa tko... V tako glomaznih objektih (precej bo tudi podzemnega dela) je kul, če poznaš koga, ki ti iz prve roke kaj pokaže, pove. In ne, nisem arestant :P
Samael != Samuel
Okapi ::
Kaj zdaj, a ne bi ti živel v pisarnah skladišča in prekladal palete s čikgumiji, ker je to najpomembnejša stvar, če pride do apokalipse?
Samael ::
O ja bi. Zakaj pa sprašuješ? A ker sem rekel, da prav vsak tvoj predlog pa ni povsem brezvezen? Da ti domišljija sicer dela, prav občutka za realnost v potencialni situaciji pa nimaš?
Samael != Samuel
DamijanD ::
Če se nisem zakalkuliral bi 10 preživelih v Sloveniji, pomenilo 40k preživelih na celem svetu. Ker se med celinami ne bi ravno sprehajali, lahko rečemo 8-10k na celino. Pa recimo 10k, damo to na pol, ker maš približno 50% ljudi, ki so prave starosti za razmnoževanje. Odstranimo še neplodne/bolne (?%) in na koncu pridemo na kakšnih 3-4k plodnih. V celi Evropi. Verjetno pa bi le ti bili preveč redko poseljeni, da bi se sploh našli v dovolj velikem številu. (Za zdravo preživetje civilizacije rabiš recimo vsaj ene 2k osebkov).
"Zanimivo" bi bilo potem tudi prepričevanje, da se je treba razmnoževat, ker drugače nas ne bo več. Ker dejansko bi morali izkoristiti praktično vsako priliko, ker drugače bi bilo premalo. Se mi zdi, da bi v tem razmnoževalnem delu še najbolj uspevalo v kakšni manj razviti skupnosti...
Če se ne motim je rečeno, da bi 9 od 10 zdravih žensk lahko samih rodilo (torej, da ni takih zapletov, ki bi povzročilo smrt matere/otroka).
Kaj bi pa dolgoročno delal, je pa dejansko odvisno ravno od tega ali ima človeštvo sploh opcijo preživet ali ne. Če ni opcije, potem te industrija ipd. pač niti malo ne zanima, ker nima smisla. Pač greš se "nabiralništvo" dokler je kaj robe.
"Zanimivo" bi bilo potem tudi prepričevanje, da se je treba razmnoževat, ker drugače nas ne bo več. Ker dejansko bi morali izkoristiti praktično vsako priliko, ker drugače bi bilo premalo. Se mi zdi, da bi v tem razmnoževalnem delu še najbolj uspevalo v kakšni manj razviti skupnosti...
Če se ne motim je rečeno, da bi 9 od 10 zdravih žensk lahko samih rodilo (torej, da ni takih zapletov, ki bi povzročilo smrt matere/otroka).
Kaj bi pa dolgoročno delal, je pa dejansko odvisno ravno od tega ali ima človeštvo sploh opcijo preživet ali ne. Če ni opcije, potem te industrija ipd. pač niti malo ne zanima, ker nima smisla. Pač greš se "nabiralništvo" dokler je kaj robe.
Okapi ::
Genetski podatki kažejo, da je človeštvo v preteklosti že doživeli eno ali dve apokalipsi, ko je preživelo zelo malo ljudi, morda samo par tisoč.
Genetske raziskave so tudi pokazale, da so bili vsi prebivalci Severne in Južne Amerike, ko je tja priplul Kolumb, potomci manj kot stotih Sibircev, ki so pred okoli 15.000 leti prišli iz Azije v Ameriko.
Teh manj kot sto Sibircev je poznalo tehnologijo mlajše kamene dobe, od domačih živali so imeli samo pse, kmetijstva niso poznali. V naslednjih 10.000 letih so se namnožili, poselili celotno Severno in Južno Ameriko, sami so se naučili obdelovati kovine, obvladali so kmetijstvo in živinorejo, gradili so namakalne sisteme in velika mesta...
Population bottleneck @ Wikipedia
Tako da če bi v Evropi preživelo recimo 10.000 ljudi, ne bi smelo biti prehudega problema. Skupine po nekaj deset ljudi bi bile dovolj za začetek, potem bi se pa sčasoma vzpostavilo čedalje več stikov med posameznimi skupinami. Teoretično bi bila pa tudi ena sama nekaj deset ljudi velika skupina dovolj - če je uspelo pred 15.000 leti v Ameriki, ni vrag, da ne bi po apokalipsi še enkrat.
V glavnem, nima smisla prehitro obupati.
a 2023 genetic analysis discerned such a human ancestor population bottleneck of a possible 100,000 to 1000 individuals "around 930,000 and 813,000 years ago [which] lasted for about 117,000 years and brought human ancestors close to extinction.
In 2000, a Molecular Biology and Evolution paper suggested a transplanting model or a 'long bottleneck' to account for the limited genetic variation, rather than a catastrophic environmental change. This would be consistent with suggestions that in sub-Saharan Africa numbers could have dropped at times as low as 2,000, for perhaps as long as 100,000 years, before numbers began to expand again in the Late Stone Age
Genetske raziskave so tudi pokazale, da so bili vsi prebivalci Severne in Južne Amerike, ko je tja priplul Kolumb, potomci manj kot stotih Sibircev, ki so pred okoli 15.000 leti prišli iz Azije v Ameriko.
A 2005 study from Rutgers University theorized that the pre-1492 native populations of the Americas are the descendants of only 70 individuals who crossed the land bridge between Asia and North America
Teh manj kot sto Sibircev je poznalo tehnologijo mlajše kamene dobe, od domačih živali so imeli samo pse, kmetijstva niso poznali. V naslednjih 10.000 letih so se namnožili, poselili celotno Severno in Južno Ameriko, sami so se naučili obdelovati kovine, obvladali so kmetijstvo in živinorejo, gradili so namakalne sisteme in velika mesta...
Population bottleneck @ Wikipedia
Tako da če bi v Evropi preživelo recimo 10.000 ljudi, ne bi smelo biti prehudega problema. Skupine po nekaj deset ljudi bi bile dovolj za začetek, potem bi se pa sčasoma vzpostavilo čedalje več stikov med posameznimi skupinami. Teoretično bi bila pa tudi ena sama nekaj deset ljudi velika skupina dovolj - če je uspelo pred 15.000 leti v Ameriki, ni vrag, da ne bi po apokalipsi še enkrat.
V glavnem, nima smisla prehitro obupati.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
karafeka ::
Delanje otrok bi bil najmanjši problem, ker kar naenkrat ne bi bilo nekih administrativnih ovir več; nobene preževnine več, če bi se "draga" odločla, da gre; če bo dovolj denarja za vrtec, če boš naslednji mesec še imel šiht in kaj jaz vem kaj še.
Bi me pa bolj skrbelo za zdravje otroka, tako da tako na easy tudi ne bi bilo.
Bi me pa bolj skrbelo za zdravje otroka, tako da tako na easy tudi ne bi bilo.
Ales ::
Pozabljate le, da so kamenodobne ženske morda imele drugačno mnenje o 8-otrocih zapovrstjo, s parimi mrtvorojenimi in/ali zgodaj umrlimi vmes, kot pa bi ga imele postapokaliptične ženske danes. In moški.
In čisto drugačno znanje o kontracepciji ali vsaj osnovnih dejstvih oploditve.
Kljub zavedanju, da se bo morda človeška vrsta zaključila če ne štepata otrok kot zajca, bi se marsikateri apokaliptični par odločil da:
a) štepa otroke, po možnosti z različnimi partnerji
b) morda seksa, ko je prilika, froci pa no no, ker apokalipsa
...sem zelo v dvomih, koliko bi jih obkrožilo a).
Folk je postal skrajno individualističen. Skupnost, vzajemnost, solidarnost, so postale žaljivke, nekaj "za idiote".
Ali bi nas apokalipsa kar se tega tiče zbrihtala (in dovolj hitro zbrihtala) ali ne, bi bilo šele treba videt...
Edit: pozabljam, da preživeli ne bi bili le iz "razvitejših" civilizacij. Morda Zemlje ne bi ponovno naselili Evropejci ali npr. Japonci, kaki Afričani ali kaki drugi Azijci pa morda... (da ne grem zdaj v podrobnosti o rasah in kulturah, verjetno veste, na kaj okvirno mislim).
In čisto drugačno znanje o kontracepciji ali vsaj osnovnih dejstvih oploditve.
Kljub zavedanju, da se bo morda človeška vrsta zaključila če ne štepata otrok kot zajca, bi se marsikateri apokaliptični par odločil da:
a) štepa otroke, po možnosti z različnimi partnerji
b) morda seksa, ko je prilika, froci pa no no, ker apokalipsa
...sem zelo v dvomih, koliko bi jih obkrožilo a).
Folk je postal skrajno individualističen. Skupnost, vzajemnost, solidarnost, so postale žaljivke, nekaj "za idiote".
Ali bi nas apokalipsa kar se tega tiče zbrihtala (in dovolj hitro zbrihtala) ali ne, bi bilo šele treba videt...
Edit: pozabljam, da preživeli ne bi bili le iz "razvitejših" civilizacij. Morda Zemlje ne bi ponovno naselili Evropejci ali npr. Japonci, kaki Afričani ali kaki drugi Azijci pa morda... (da ne grem zdaj v podrobnosti o rasah in kulturah, verjetno veste, na kaj okvirno mislim).
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ales ()
no comment ::
Tako da če bi v Evropi preživelo recimo 10.000 ljudi, ne bi smelo biti prehudega problema. Skupine po nekaj deset ljudi bi bile dovolj za začetek, potem bi se pa sčasoma vzpostavilo čedalje več stikov med posameznimi skupinami. Teoretično bi bila pa tudi ena sama nekaj deset ljudi velika skupina dovolj - če je uspelo pred 15.000 leti v Ameriki, ni vrag, da ne bi po apokalipsi še enkrat.
Seveda. Sploh, ker sedaj točno vemo kaj je potrebno narediti, da se vrsta namnoži. Ampak to ne spremeni dejstva, da je razmnoževanje v takem trenutku neskončno bolj važno kot pa kuhanje dizla ali skrb, da preostale AA baterije ostanejo suhe.
Verjetno ni prav velikega dvoma, da bi se človeštvo tudi ob taki katastrofi zlizalo (če predpostavimo, da okolje za nas od takrat naprej ni preveč toksično (virusi, onesnaženje...)). Vseeno mislim, da bi hitrost povratka na sedanjo raven bila v veliki meri omejena s hitrostjo repopulacije. Seveda, hitros repopulacije bi lahko bila bistveno hitrejša kot v preteklih kataklizmah, ker bi imeli več znanja.
kow ::
Ja, samo si moram prej potegniti in najbolje kar sprintati (koliko strani je to?) offline wikipedijo, da bo moj najdeni super-duper Lamborghini Sprint s priključki, ki me bo 10 let nekje varno in v kondiciji čakal, zaoral njivo. Ej, da me še ključ notr čaka, sem pa sploh zadel jackpot. Verjetno zadeva ni prav nič občutljiva na homemade biodizel ali predelan (ker midva to znava, ane!) pokvarjen bencin?
Pa ko smo že pri tem, bom šel loviti divje konje (ker tisti v ujetništvu, pa tudi voli) bodo v parih dneh apokalipse že poginili (razen če si bom na prvi dan apokalipse kot prioriteto postavil iti iz mesta najti svojega vola, predno shira revež) in pa v muzej sodobne zgodovine (hmm, bojim se da ta ni pravi, no saj bom imel čas hoditi po muzejih) po konjsko vprego s plugom. No ali pa če obhodim vse kmetije naokoli, ni hudiča da me pod kakšnim kozolcem kakšen vzdrževan, sveže naoljen kos konjske vprege s plugom in brano že čaka.
Tko, zdaj grem pa dol vlečt offline wikipedijo. Jaz bom ready!
Mal si hecen. Saj ne bos offline wikipedije imel ti. Pa tudi ne na papirju. Ampak med tisocimi prezivelimi, so tudi preperji ipd. In ti jo imajo. No, danes bos imel tudi offline "chat gpt" (LLM) ipd.
Najbolj pomembna rec je, da imas energijo (sem stejem tudi hrano) ter znanje. Potem je potreben samo dovolj velik cluster ljudi/znanja, in civilizacija se lahko reboota.
Glavna ovira se zdi organizacija druzbe, ki bi morala odstraniti posameznike, ki blokirajo koordinacijo velikega stevila ljudi. Izgon, usmrtitev ipd. Brez milosti.
Mene bi itak takoj pobralo. Mi se roze takoj propadejo.
Zanimivo bi bilo ze solanje otrok. Ti bi delali ze od malega in izredno hitro napredovali. Ogromno bi jih obvladalo kmetijstvo, talilne peci itd.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
Ales ::
Mal si hecen. Saj ne bos offline wikipedije imel ti. Pa tudi ne na papirju. Ampak med tisocimi prezivelimi, so tudi preperji ipd. In ti jo imajo. No, danes bos imel tudi offline "chat gpt" (LLM) ipd.
Upam, da se zajebavaš.
Da greš primerjat LLM z enciklopedijo je tak debilizem, da nisem skoraj slišal večjega. A je kdo res lahko tako glup?? (sori no)
Verjetno se je zaradi takih napačnih predstav par dni nazaj zgodilo tole: kolega vpraša sina kje je gumb za izklop ESP v avtu, ta gladko potegne telefon vem, vpraša ChatGPT in mirno in zadovoljno pove, da je na sredinski konzoli.
Idiot ima 25 let. Če pride do apokalipse bi bilo verjetno odlično, da se ne bi razmnoževal.
Sicer pa je tudi dosti verjetno, da bi poginil med prvimi, razen če ga kdo ne vzame kot delovno silo in poskrbi, da ne poje palice plutonija.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ales ()
kow ::
LLM je dobesedno kompresirano enciklopedicno znanje. Kaj drugega pa mislis, da je? Ce ga bos vprasal kako narediti oglje, ti bo povedal.
kow ::
Ko bi bila smrt enkrat vsakdan, bi to hitro sprejeli in se navadili. Ni kle neke tezke filozofije. Folk bi stepal otroke, nic bat. Pa tudi netflixa ni, z energijo je treba sparat (ogrevanje). Seksalo bi se x100.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
matobeli ::
To je generation gap. Tisti pri 25 ima veliko možnosti da sploh ni nikoli vozil avta brez ESP in niti ne ve kaj to je. (podobno bi pogrnil 35 letnik ko bi ga vprašal kje izklopiš ABS, ga sicer ne moreš, ampak to ni stvar o kateri se sprašuješ)
Niti ni to opravičilo, ampak vedno so obstajali ljudje ki jih stvari pač ne zanimajo. Če kdo misli da 50let nazaj ni bilo filerjev ki bi ljudem preprečevali biti samoiniciativni... se enostavno moti.
Zdej pa hitro roke gor vsi 35-45 letniki ki so v življenju sami menjali olje na avtomobilu. Ajd, kdo vsaj ve iz glave katero olje rabi njihov avto vključno z klasifikacijo.
Niti ni to opravičilo, ampak vedno so obstajali ljudje ki jih stvari pač ne zanimajo. Če kdo misli da 50let nazaj ni bilo filerjev ki bi ljudem preprečevali biti samoiniciativni... se enostavno moti.
Zdej pa hitro roke gor vsi 35-45 letniki ki so v življenju sami menjali olje na avtomobilu. Ajd, kdo vsaj ve iz glave katero olje rabi njihov avto vključno z klasifikacijo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: matobeli ()
sbawe64 ::
https://lmarena.ai/
direct chat, chatgpt-4o-latest-20241120
Hipotetični scenarij: virus je na hitro pobil praktično vse ljudi. Preživelo jih je samo res zelo malo - v velikostnem razredu recimo deset ljudi v celi Sloveniji, morda še manj. Skratka, teh nekaj malo preživelih sedaj poskuša živeti naprej, s tem, kar znajo, in vsem, kar je ostalo od civilizacije.
Kako bi se zgodba razvijala naprej ?
To je fascinanten in srhljiv hipotetičen scenarij, ki odpira veliko vprašanj o preživetju, družbeni dinamiki, tehnologiji in naravi. Razvoj zgodbe bi bil odvisen od različnih dejavnikov, kot so sposobnosti preživelih, njihova psihološka odpornost, dostopnost virov in sama narava okolja. Tukaj je nekaj ključnih točk, kako bi se zgodba lahko razvijala:
---
### **1. Kratkoročno preživetje (prvih nekaj dni, tednov, mesecev)**
#### **1.1. Šok in prilagoditev**
- **Psihološki vpliv:** Preživeli bi se morali soočiti z izgubo skoraj vseh ljudi, ki so jih poznali. Depresija, tesnoba in panika bi lahko ogrozili njihovo zmožnost za delovanje.
- **Osamljenost:** Če je preživelih le 10, obstaja velika verjetnost, da so razkropljeni po državi. Prva naloga bi bila najti druge preživele, kar bi lahko trajalo dneve ali tedne, odvisno od sreče in komunikacijskih sposobnosti.
- **Komunikacija:** Če obstaja dostop do radijskih ali satelitskih sistemov, bi lahko poskušali vzpostaviti stik z drugimi. V nasprotnem primeru bi morali potovati in iskati fizične sledi preživelih.
#### **1.2. Hrana in voda**
- V prvih tednih bi bilo hrane in vode dovolj, saj bi imeli na voljo zaloge iz supermarketov in skladišč.
- Električna omrežja bi se verjetno hitro sesula, zato bi morali preživeli najti načine za shranjevanje pokvarljive hrane (na primer konzervirana hrana bi postala ključna).
- Voda iz vodovodnih sistemov bi bila na voljo le kratek čas, dokler bi sistemi še delovali. Nato bi morali uporabljati vodnjake, reke ali deževnico.
#### **1.3. Varnost in zdravje**
- Brez zdravstvenega sistema bi vsak resnejši zdravstveni zaplet (okužba, poškodba) lahko bil usoden.
- Divje živali bi se začele vračati v mesta, kar bi lahko predstavljalo nevarnost.
- Preživeli bi se morali naučiti rokovati z orožjem ali improvizirati načine za obrambo.
---
### **2. Srednjeročno preživetje (mesece do nekaj let kasneje)**
#### **2.1. Propad infrastrukture**
- **Elektrika:** Električna omrežja bi se sesula. Elektrarne (npr. nuklearna Krško) bi se samodejno ustavile, a bi predstavljale tveganje zaradi pomanjkanja vzdrževanja.
- **Zgradbe in infrastruktura:** Brez vzdrževanja bi se zgradbe začele propadati. Mesta bi postala nevarna zaradi ruševin.
- **Viri hrane:** Zaloge v supermarketih bi se pokvarile ali izčrpale. Preživeli bi morali začeti kmetovati ali loviti divjad. To bi zahtevalo znanje, ki ga morda nimajo.
#### **2.2. Socialna dinamika**
- Če bi se preživeli našli, bi morali oblikovati osnovno skupnost. Vprašanja, kot so delitev nalog, odločanje in reševanje sporov, bi postala ključna.
- **Vodstvo:** Ali bi se oblikoval vodja? Bi skupnost delovala demokratično ali avtoritarno?
- **Sodelovanje ali konflikti:** Človeška narava bi igrala pomembno vlogo. Bi preživeli delali skupaj ali bi se pojavili konflikti zaradi razlik v osebnostih, interesih ali strahovih?
#### **2.3. Tehnologija**
- Večina ljudi ne bi znala vzdrževati visoke tehnologije (npr. računalnikov, strojev, vozil). Preživeli bi se morali zanesti na osnovne, bolj intuitivne rešitve.
- **Kmetijstvo in orodja:** Prehod iz sodobne civilizacije v nekakšno obliko samooskrbe bi bil nujen. Znanje o gojenju hrane, gradnji zavetišč in izdelavi orodij bi postalo ključno.
- **Znanje:** Knjige in internet (dokler bi naprave delovale) bi lahko bili ključni za ohranjanje znanja, vendar bi znanje večine ljudi ostalo omejeno.
---
### **3. Dolgoročno preživetje (desetletja kasneje)**
#### **3.1. Demografski izzivi**
- Z le 10 ljudmi bi bila obnova populacije skoraj nemogoča. Genetska raznolikost bi bila premajhna, da bi omogočila dolgoročno preživetje vrste brez resnih genetskih težav.
- Če bi preživeli našli še druge skupine ljudi, bi to povečalo možnosti za širjenje genetskega bazena, a bi se morali soočiti s kulturnimi in jezikovnimi razlikami.
#### **3.2. Narava in okolje**
- Narava bi postopoma prevzela mesta in ceste. Gozdovi bi začeli rasti tam, kjer so bile nekoč zgradbe.
- Divje živali, ki so bile prej ogrožene, bi se začele množiti. Preživeli bi morali tekmovati z njimi za vire.
- Podnebne spremembe bi še naprej vplivale na okolje, kar bi lahko otežilo kmetijstvo ali preživetje v določenih regijah.
#### **3.3. Evolucija družbe**
- Če bi preživeli uspeli oblikovati stabilno skupnost, bi se lahko začeli znova razvijati na osnovi preprostih tehnologij in znanj.
- **Kultura in mitologija:** Sčasoma bi preživeli lahko razvili nove običaje, mite in zgodbe, ki bi temeljili na njihovih izkušnjah katastrofe.
- **Religija:** Dogodek, ki je uničil večino človeštva, bi lahko postal osnova za novo religijo ali filozofijo.
---
### **4. Možnosti za ponovno vzpostavitev civilizacije**
- **Ohranjanje znanja:** Če bi preživeli uspeli ohraniti ključne dele znanja (npr. preko knjig ali delujočih računalnikov), bi imeli možnost hitrejšega ponovnega razvoja.
- **Tehnološko nazadovanje:** Brez znanja in virov bi se človeštvo verjetno vrnilo na raven predindustrijske družbe.
- **Kontakt z drugimi preživelimi:** Če bi obstajale druge skupine preživelih (npr. v drugih državah), bi stik z njimi pomenil možnost za izmenjavo virov, znanja in genetske raznolikosti.
---
### **5. Potencialni izzivi in nevarnosti**
- **Bolezni:** Tudi manjša okužba bi lahko bila usodna brez zdravil in zdravstvene oskrbe.
- **Naravne nesreče:** Poplave, požari, potresi ali ekstremni vremenski pojavi bi lahko uničili skupnosti, ki bi bile že tako ranljive.
- **Psihološki vplivi:** Dolgotrajna osamljenost ali izolacija bi lahko privedla do norosti ali destruktivnega vedenja.
- **Živali:** Divje živali, ki bi se vrnile v prevladujočo vlogo, bi lahko predstavljale resno grožnjo.
---
### **Zaključek**
Preživeti v takšnem scenariju bi bilo izjemno težko, a ne nujno nemogoče. Ključ bi bil v sodelovanju, prilagodljivosti in izkoriščanju znanja, ki je na voljo. Vendar bi obnova civilizacije, kot jo poznamo danes, trajala stoletja ali celo tisočletja, če bi bila sploh mogoča. Možnost, da bi se človeštvo ponovno razvilo v visokotehnološko civilizacijo, bi bila odvisna od števila preživelih, njihovega znanja in dostopa do virov.
Kaj bi se zgodilo z že delujočimi jedrskimi elektrarnami ?
V primeru, da bi večina človeštva izginila v kratkem času in bi jedrske elektrarne ostale brez upravljavcev, bi se zgodilo nekaj ključnih stvari, ki bi lahko imele resne posledice za okolje in preživele. Razvoj dogodkov je odvisen od zasnove posamezne elektrarne, njenega sistema za varnostno zaustavitev in trajanja brez vzdrževanja. Tu je podrobnejši opis:
---
### **1. Takojšnja zaustavitev ob izgubi upravljanja (prve ure do dni)**
#### **1.1. Samodejna zaustavitev reaktorjev (SCRAM)**
- Večina sodobnih jedrskih elektrarn je zasnovana tako, da se reaktor samodejno zaustavi, če zazna nenavadne razmere, kot je izguba zunanjega napajanja ali komunikacije z operaterji.
- Proces SCRAM pomeni hitro vstavljanje kontrolnih palic v reaktor, kar ustavi fisijsko reakcijo. To zmanjša proizvodnjo energije in toplote, vendar reaktor še naprej proizvaja **razpadno toploto** (decay heat).
#### **1.2. Hlajenje po zaustavitvi**
- Tudi po zaustavitvi reaktorja jedrsko gorivo še vedno oddaja toploto zaradi radioaktivnega razpada produktov fisije. V prvih dneh po zaustavitvi razpadna toplota znaša približno **6-7 % polne moči reaktorja**, kar je še vedno ogromna količina energije.
- Elektrarne so zasnovane tako, da imajo redundantne sisteme za hlajenje, kot so črpalke, ki krožijo hladilno tekočino. Te črpalke običajno potrebujejo elektriko, ki jo zagotavljajo elektrarna, zunanje omrežje ali dizelski generatorji.
#### **1.3. Dizelski generatorji**
- Če elektrarna izgubi povezavo z zunanjim električnim omrežjem (kar bi se zgodilo v primeru izginotja človeštva), se aktivirajo **dizelski generatorji**, ki napajajo sisteme za hlajenje.
- Ti generatorji imajo običajno dovolj goriva za **nekaj dni do nekaj tednov**, odvisno od zasnove elektrarne in zalog goriva na lokaciji.
---
### **2. Srednjeročne posledice (tedni do mesecev)**
#### **2.1. Izpad hlajenja**
- Ko se izčrpajo zaloge goriva za dizelske generatorje in ni več nikogar, ki bi jih ponovno napolnil ali zagnal, se sistemi za hlajenje ustavijo. To pomeni, da razpadna toplota ne bo več odstranjena iz reaktorja.
- Brez hlajenja se bo temperatura v reaktorskem jedru začela povečevati, kar lahko vodi do **taljenja jedra** (meltdown).
#### **2.2. Taljenje jedra**
- Če se temperatura dovolj dvigne, bodo gorivne palice iz jedrskega goriva začele taliti. Talina (znana kot **corium**) bi nato lahko prebila zaščitni sloj reaktorske posode in se stopila skozi tla ("kitajski sindrom").
- Čeprav se to morda sliši apokaliptično, imajo sodobne elektrarne varnostne sisteme, kot so **lovilci staljenega jedra** (core catchers), ki so zasnovani tako, da omejijo širjenje taline.
#### **2.3. Sproščanje radioaktivnosti**
- Ko se reaktorsko jedro stopi in zaščitne posode ne uspejo več zadržati taline, lahko radioaktivni produkti uidejo v okolje. To se lahko zgodi skozi pare, eksplozije vodika (kot v Fukušimi) ali kontaminacijo podtalnice.
- Glavni izpust bi vseboval radioaktivne izotope, kot so **cezij-137**, **jod-131** in **stroncij-90**, ki so zelo nevarni za okolje in zdravje.
---
### **3. Dolgoročne posledice (mesece do leta kasneje)**
#### **3.1. Kontaminacija okolja**
- Radioaktivni izpusti bi lahko kontaminirali območje okoli elektrarne, odvisno od smeri vetra, padavin in drugih vremenskih dejavnikov. Radioaktivni delci bi se lahko razširili na stotine ali celo tisoče kilometrov.
- **Cezij-137** ima razpolovno dobo približno **30 let**, kar pomeni, da bi bila kontaminacija območja dolgotrajna.
#### **3.2. Vpliv na podtalnico**
- Če bi staljena talina prišla v stik z vodo (npr. podtalnico), bi lahko povzročila eksplozije pare in dodatno širjenje radioaktivnosti.
- Kontaminacija podtalnice bi lahko vplivala na vire pitne vode in reke, kar bi dodatno poslabšalo razmere za preživele.
#### **3.3. Propad objektov**
- V naslednjih letih bi se zgradbe elektrarn zaradi vremenskih vplivov začele propadati. To bi lahko povzročilo dodatno širjenje radioaktivnih snovi iz skladišč izrabljenega goriva.
---
### **4. Skladišča izrabljenega goriva**
Poleg reaktorjev so jedrske elektrarne tudi skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo, ki je prav tako radioaktivno in potrebuje aktivno hlajenje:
- Izrabljeno gorivo se običajno hrani v **bazeni za izrabljeno gorivo**, ki so napolnjeni z vodo za hlajenje.
- Brez črpanja in kroženja vode bi se temperatura v bazenih dvignila, voda bi izhlapela, gorivo pa bi se pregrelo in sprostilo radioaktivne snovi v okolje.
---
### **5. Slovenija - primer NEK Krško**
Jedrska elektrarna Krško (NEK) je ena izmed ključnih energetskih objektov v Sloveniji, zato je koristno pogledati, kako bi se razvijale razmere tam:
- **Samodejna zaustavitev:** NEK bi se ob izgubi zunanjega napajanja samodejno zaustavila, reaktor pa bi prešel v stanje hlajenja.
- **Dizelski generatorji:** NEK ima dizelske generatorje za zagotavljanje elektrike za hlajenje, ki bi lahko delovali nekaj tednov.
- **Če hlajenje odpove:** Brez hlajenja bi prišlo do taljenja jedra in verjetnega sproščanja radioaktivnosti v okolje. Zaradi lege NEK bi radioaktivni izpusti lahko kontaminirali reko Savo, kar bi imelo posledice za širšo regijo.
---
### **6. Sklepne misli**
- Na kratki rok bi večina jedrskih elektrarn ostala razmeroma varna zaradi samodejnih varnostnih sistemov.
- Na srednji in dolgi rok bi pomanjkanje vzdrževanja in hlajenja povzročilo taljenje jedra in radioaktivno kontaminacijo okolja.
- Preživelim bi jedrske elektrarne in njihova okolica predstavljale smrtno nevarnost, saj bi območja okoli njih postala radioaktivna cona, podobno kot Černobil ali Fukušima.
- Globalno bi propad jedrskih elektrarn povzročil veliko lokalnih in regionalnih katastrof, vendar ne bi uničil celotnega planeta. Preživele bi morale skrbno načrtovati svoja gibanja in se izogibati kontaminiranim območjem.
10 ljudi ... 2 000 000 bi preživelo.
Koliko ljudi bi potem skupno preživelo na Zemlji ?
Če bi v Sloveniji (ki ima približno 2 milijona prebivalcev) preživelo **10 ljudi**, potem lahko ocenimo, koliko ljudi bi preživelo na celotnem planetu, glede na svetovno prebivalstvo.
### **Izračun**
Svetovno prebivalstvo je trenutno (konec leta 2024) približno **8 milijard ljudi** (8.000.000.000). Če bi preživela enaka razmerja kot v Sloveniji, lahko to izračunamo tako:
1. **Razmerje preživelih v Sloveniji:**
- 10 preživelih na 2.000.000 prebivalcev.
- To je razmerje: **10 : 2.000.000 = 1 : 200.000**.
- Torej preživi 1 človek na vsakih 200.000 ljudi.
2. **Preživelih na globalni ravni:**
- Svetovno prebivalstvo: 8.000.000.000.
- Če preživi 1 človek na 200.000 ljudi:
\[
\frac{8.000.000.000}{200.000} = 40.000
\]
### **Skupno število preživelih na Zemlji**
Na podlagi teh podatkov bi po takšnem scenariju na Zemlji preživelo **približno 40.000 ljudi**.
---
### **Kaj to pomeni za preživetje vrste?**
- **Največje koncentracije preživelih:** Verjetno bi preživeli v gosto naseljenih regijah (npr. Azija), ali na območjih z naravnimi zatočišči, kjer bi ljudje imeli več možnosti za preživetje.
- **Razpršenost:** 40.000 ljudi na celotnem planetu pomeni, da bi bile preživele skupine zelo izolirane in razpršene, kar bi otežilo stik med njimi.
- Povprečno bi bilo to manj kot en preživeli na vsakih **200.000 kvadratnih kilometrov** (približno velikost Združenega kraljestva).
- **Genetska raznolikost:** Človek bi se lahko dolgoročno soočil z velikimi težavami zaradi nizke genetske raznolikosti, če ne bi prišlo do povezovanja med različnimi skupinami.
### **Primerjava s preteklostjo**
To število je podobno oceni števila ljudi, ki so preživeli v času katastrofalnih dogodkov, kot je bila izbruh supervulkana Toba pred približno 74.000 leti, ko naj bi število ljudi padlo na nekaj tisoč. Takrat je človeštvo preživelo, vendar v zelo drugačnih pogojih.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
Okapi ::
a) štepa otroke, po možnosti z različnimi partnerji
b) morda seksa, ko je prilika, froci pa no no, ker apokalipsa
Na začetku bi bil zagotovo hud šok za vse preživele in večina žensk bi bila proti rojevanju v takšnih razmerah. V tem času (prvih nekaj mesecev) bi se tudi zgodila selekcija med preživelimi (samomori, kronični bolniki brez zdravil, splošna nepripravljenost na izredne razmere...). Ampak po recimo enem letu, ko bi se izoblikovale skupine preživelih in bi se vzpostavila takšna ali drugačna rutina življenja (in bi preživelim postalo jasno, kako zelo malo jih je ostalo na svetu), bi verjetno veliko plodnih žensk po temeljitem premisleku (dolgem več mesecev) ugotovilo, da je smiselno rojevati čim več otrok. V tem času bi v marsikateri skupini že prišlo do kakšnega rojstva, sprva verjetno povsem nenačrtovanega, in bi ostale ženske videle, da je to mogoče tudi v post-apokaliptičnih razmerah.
V kakšnih manj razvitih družbah oziroma skupinah ljudi bi bilo glede tega precej lažje, ampak je problem, ker mnoge od teh skupine so tako majhne, da bi verjetno nihče ne preživel. Recimo na indijskem otoku Severni Sentinel živi majhno (lovsko-nabiralniško) pleme, ki nima nobenega stika s civilizacijo. Nihče ne ve, koliko jih je, ampak ker je otok manjhen, jih kaj dosti več kot par sto ni (ocene so 50-400). Če bi bili ti recimo vsi imuni na povzročitelja apokalipse, sploh ne bi vedeli, da je do nje prišlo, in bi živeli naprej natanko tako, kot živijo sedaj. Če pa ne bi bili vsi imuni, bi verjetno (po statistiki) med njimi nihče ne preživel.
North Sentinel Island @ Wikipedia
sbawe64 ::
Nadaljujem
Če bi v Sloveniji po katastrofi preživelo samo **10 ljudi**, bi to imelo drastične posledice za vse ključne infrastrukture, kot so **električno omrežje**, **vodovodni sistem** in **telekomunikacijsko omrežje**. Te infrastrukture so zasnovane tako, da potrebujejo stalno vzdrževanje, nadzor in usklajeno delovanje na različnih ravneh. Brez ljudi, ki bi skrbeli za te sisteme, bi se ti postopoma začeli sesuvati. Tukaj je pregled, kaj bi se zgodilo z vsako od teh ključnih omrežij:
---
## **1. Električno omrežje**
Električna energija je osnova sodobne infrastrukture, a brez ljudi, ki jo upravljajo in vzdržujejo, bi njeno delovanje zelo hitro propadlo.
### **1.1. Kratkoročno (prvih nekaj ur do dni):**
- **Avtomatski izklopi:** Ko bi se povpraševanje po električni energiji nenadoma zmanjšalo (ker ne bi bilo uporabnikov), bi se elektrarne in omrežje soočili z neravnovesjem med proizvodnjo in porabo. To bi povzročilo **samodejne izklopne varovalke** za zaščito opreme.
- **Elektrarne:**
- **Jedrska elektrarna Krško (NEK):** NEK je zasnovana tako, da se ob nenadnih težavah samodejno zaustavi (SCRAM). Po zaustavitvi bi se hladilni sistemi zanašali na dizelske generatorje, ki pa bi brez vzdrževanja delovali le nekaj dni do tednov. Po tem bi elektrarna postala nevarna (glejte prejšnji odgovor o jedrskih elektrarnah).
- **Hidroelektrarne:** Hidroelektrarne na rekah, kot so tiste na Savi (HE Brežice, HE Blanca itd.), bi se ustavile, ker bi avtomatizirani sistemi zaznali anomalije. Brez upravljanja bi jezovi in turbine postopoma propadli.
- **Termoelektrarne:** Termoelektrarne, kot je TEŠ (Šoštanj), bi se izklopile zaradi pomanjkanja goriva ali avtomatiziranih varnostnih sistemov.
### **1.2. Srednjeročno (tedni do meseci):**
- **Sesutje omrežja:** Slovensko elektroenergetsko omrežje (prenosno in distribucijsko) potrebuje stalno vzdrževanje. Brez tega bi:
- Prenosne daljnovode poškodovali vremenski vplivi (veter, sneg, žled), zaradi česar bi prišlo do okvar.
- Transformatorji in druge naprave bi se zaradi pregrevanja ali okvar trajno izklopili.
- **Sončne in vetrne elektrarne:** Manjše sončne elektrarne bi še naprej proizvajale elektriko, a brez porabnikov in upravljanja bi bile neuporabne. Vetrne elektrarne bi se sčasoma poškodovale zaradi pomanjkanja vzdrževanja.
### **1.3. Dolgoročno (leta):**
- Električno omrežje bi popolnoma propadlo. Daljnovodi bi se zaradi korozije, vremenskih vplivov in rasti rastlin začeli rušiti. Elektrarne bi postale nedelujoče in nevarne ruševine.
- Preživeli bi se morali zanašati na **lokalne vire energije** (npr. majhne sončne plošče, agregate z gorivom, če bi ga našli).
---
## **2. Vodovodno omrežje**
Vodovodni sistem je odvisen od električne energije za črpanje, distribucijo in čiščenje vode, zato bi se brez elektrike hitro sesul.
### **2.1. Kratkoročno (prvih nekaj dni):**
- **Osnovno delovanje:** Vodovodni sistemi imajo v rezervoarjih običajno nekaj dni zaloge vode, ki se gravitacijsko razporeja po omrežju. Preživeli bi lahko prvih nekaj dni še imeli dostop do vode iz pip, dokler se rezervoarji ne izpraznijo.
- **Čiščenje vode:** Čistilne naprave za vodo (npr. vodarna Kleče v Ljubljani) potrebujejo elektriko za delovanje. Brez elektrike bi se čiščenje vode ustavilo in voda iz vodovoda bi postala potencialno onesnažena.
### **2.2. Srednjeročno (tedni do meseci):**
- **Izpad črpalk:** Črpalke, ki dovajajo vodo v višje ležeče regije ali mesta, bi brez elektrike prenehale delovati. Nižje ležeča območja bi morda še imela dostop do vode iz gravitacijskega toka, a tudi to bi trajalo le kratek čas.
- **Kontaminacija:** Brez čiščenja in vzdrževanja bi se v vodovodnem sistemu začele nabirati bakterije in drugi onesnaževalci, zaradi česar bi voda postala nevarna za pitje.
- **Razpad cevovodov:** Brez stalnega vzdrževanja in tlaka v ceveh bi se cevi na določenih mestih začele sesedati ali puščati.
### **2.3. Dolgoročno (leta):**
- Vodovodno omrežje bi popolnoma propadlo. Cevovodi bi zaradi korozije in poškodb začeli razpadati. Čistilne naprave in črpalke bi bile neuporabne.
- Preživeli bi se morali zanašati na **naravne vire vode**, kot so reke, jezera, vodnjaki ali zbiranje deževnice.
---
## **3. Telekomunikacijsko omrežje**
Telekomunikacije (internet, mobilni telefoni, fiksna telefonija) so še bolj odvisne od elektrike in vzdrževanja kot prejšnji sistemi.
### **3.1. Kratkoročno (prvih nekaj ur do dni):**
- **Mobilni telefoni:** Mobilne bazne postaje imajo običajno rezervne baterije ali dizelske generatorje, ki omogočajo delovanje še **nekaj ur do dni** po izpadu elektrike. Po tem bi mobilno omrežje odpovedalo.
- **Internet:** Internetni strežniki in infrastruktura potrebujejo stalno elektriko in hlajenje. Brez tega bi strežniki odpovedali zelo hitro (v nekaj urah).
- **Fiksna telefonija:** Tradicionalna fiksna telefonija bi delovala nekoliko dlje, saj so določene centrale opremljene z rezervnimi baterijami. Vendar pa bi tudi te odpovedale v nekaj dneh.
### **3.2. Srednjeročno (tedni do mesecev):**
- **Propad infrastrukture:** Brez vzdrževanja bi telekomunikacijski kabli (optični, bakreni) in bazne postaje začeli propadati zaradi vremenskih vplivov in vandalizma (če bi preživeli morda razdirali opremo za pridobivanje materialov).
- **Sateliti:** Komunikacijski sateliti v orbiti bi lahko še naprej delovali nekaj let, dokler jim ne zmanjka goriva za stabilizacijo. Preživeli z ustrezno opremo (npr. satelitskimi telefoni) bi morda lahko vzpostavili omejen stik.
### **3.3. Dolgoročno (leta):**
- Telekomunikacijska infrastruktura na tleh (stolpi, kabli, naprave) bi bila popolnoma uničena zaradi naravnih vplivov in pomanjkanja vzdrževanja.
- Sateliti bi postopoma prenehali delovati zaradi pomanjkanja vzdrževanja in okvar.
- Preživeli bi se morali zanašati na **osnovne radijske naprave** (če bi jih znali uporabljati), kar bi bilo edino sredstvo komunikacije na daljavo.
---
## **4. Skupni učinek na preživele**
Za 10 ljudi v Sloveniji bi propad teh omrežij pomenil, da:
- **Elektrika:** Bi izgubili dostop do električne energije v nekaj dneh. Brez znanja in materialov bi morali improvizirati z lokalnimi rešitvami (npr. manjše sončne plošče, agregati).
- **Voda:** Bi morali po nekaj dneh do tednih preiti na naravne vire vode, kot so reke, jezera, vodnjaki ali zbiranje deževnice.
- **Komunikacije:** Po nekaj dneh ne bi imeli več nobenih sodobnih komunikacij. Morda bi lahko vzpostavili radijsko komunikacijo, če bi našli ustrezno opremo.
- **Odvisnost od znanja:** Preživetje bi bilo neposredno odvisno od njihovega tehničnega znanja, dostopa do zapuščenih virov (kn
Kaj bi se zgodilo z elektro, vodovodnim, telekomunikacijskim omrežjem v Sloveniji, če bi recimo preživelo 10 ljudi v celi državi (2 000 000 prebivalcev)
Če bi v Sloveniji po katastrofi preživelo samo **10 ljudi**, bi to imelo drastične posledice za vse ključne infrastrukture, kot so **električno omrežje**, **vodovodni sistem** in **telekomunikacijsko omrežje**. Te infrastrukture so zasnovane tako, da potrebujejo stalno vzdrževanje, nadzor in usklajeno delovanje na različnih ravneh. Brez ljudi, ki bi skrbeli za te sisteme, bi se ti postopoma začeli sesuvati. Tukaj je pregled, kaj bi se zgodilo z vsako od teh ključnih omrežij:
---
## **1. Električno omrežje**
Električna energija je osnova sodobne infrastrukture, a brez ljudi, ki jo upravljajo in vzdržujejo, bi njeno delovanje zelo hitro propadlo.
### **1.1. Kratkoročno (prvih nekaj ur do dni):**
- **Avtomatski izklopi:** Ko bi se povpraševanje po električni energiji nenadoma zmanjšalo (ker ne bi bilo uporabnikov), bi se elektrarne in omrežje soočili z neravnovesjem med proizvodnjo in porabo. To bi povzročilo **samodejne izklopne varovalke** za zaščito opreme.
- **Elektrarne:**
- **Jedrska elektrarna Krško (NEK):** NEK je zasnovana tako, da se ob nenadnih težavah samodejno zaustavi (SCRAM). Po zaustavitvi bi se hladilni sistemi zanašali na dizelske generatorje, ki pa bi brez vzdrževanja delovali le nekaj dni do tednov. Po tem bi elektrarna postala nevarna (glejte prejšnji odgovor o jedrskih elektrarnah).
- **Hidroelektrarne:** Hidroelektrarne na rekah, kot so tiste na Savi (HE Brežice, HE Blanca itd.), bi se ustavile, ker bi avtomatizirani sistemi zaznali anomalije. Brez upravljanja bi jezovi in turbine postopoma propadli.
- **Termoelektrarne:** Termoelektrarne, kot je TEŠ (Šoštanj), bi se izklopile zaradi pomanjkanja goriva ali avtomatiziranih varnostnih sistemov.
### **1.2. Srednjeročno (tedni do meseci):**
- **Sesutje omrežja:** Slovensko elektroenergetsko omrežje (prenosno in distribucijsko) potrebuje stalno vzdrževanje. Brez tega bi:
- Prenosne daljnovode poškodovali vremenski vplivi (veter, sneg, žled), zaradi česar bi prišlo do okvar.
- Transformatorji in druge naprave bi se zaradi pregrevanja ali okvar trajno izklopili.
- **Sončne in vetrne elektrarne:** Manjše sončne elektrarne bi še naprej proizvajale elektriko, a brez porabnikov in upravljanja bi bile neuporabne. Vetrne elektrarne bi se sčasoma poškodovale zaradi pomanjkanja vzdrževanja.
### **1.3. Dolgoročno (leta):**
- Električno omrežje bi popolnoma propadlo. Daljnovodi bi se zaradi korozije, vremenskih vplivov in rasti rastlin začeli rušiti. Elektrarne bi postale nedelujoče in nevarne ruševine.
- Preživeli bi se morali zanašati na **lokalne vire energije** (npr. majhne sončne plošče, agregate z gorivom, če bi ga našli).
---
## **2. Vodovodno omrežje**
Vodovodni sistem je odvisen od električne energije za črpanje, distribucijo in čiščenje vode, zato bi se brez elektrike hitro sesul.
### **2.1. Kratkoročno (prvih nekaj dni):**
- **Osnovno delovanje:** Vodovodni sistemi imajo v rezervoarjih običajno nekaj dni zaloge vode, ki se gravitacijsko razporeja po omrežju. Preživeli bi lahko prvih nekaj dni še imeli dostop do vode iz pip, dokler se rezervoarji ne izpraznijo.
- **Čiščenje vode:** Čistilne naprave za vodo (npr. vodarna Kleče v Ljubljani) potrebujejo elektriko za delovanje. Brez elektrike bi se čiščenje vode ustavilo in voda iz vodovoda bi postala potencialno onesnažena.
### **2.2. Srednjeročno (tedni do meseci):**
- **Izpad črpalk:** Črpalke, ki dovajajo vodo v višje ležeče regije ali mesta, bi brez elektrike prenehale delovati. Nižje ležeča območja bi morda še imela dostop do vode iz gravitacijskega toka, a tudi to bi trajalo le kratek čas.
- **Kontaminacija:** Brez čiščenja in vzdrževanja bi se v vodovodnem sistemu začele nabirati bakterije in drugi onesnaževalci, zaradi česar bi voda postala nevarna za pitje.
- **Razpad cevovodov:** Brez stalnega vzdrževanja in tlaka v ceveh bi se cevi na določenih mestih začele sesedati ali puščati.
### **2.3. Dolgoročno (leta):**
- Vodovodno omrežje bi popolnoma propadlo. Cevovodi bi zaradi korozije in poškodb začeli razpadati. Čistilne naprave in črpalke bi bile neuporabne.
- Preživeli bi se morali zanašati na **naravne vire vode**, kot so reke, jezera, vodnjaki ali zbiranje deževnice.
---
## **3. Telekomunikacijsko omrežje**
Telekomunikacije (internet, mobilni telefoni, fiksna telefonija) so še bolj odvisne od elektrike in vzdrževanja kot prejšnji sistemi.
### **3.1. Kratkoročno (prvih nekaj ur do dni):**
- **Mobilni telefoni:** Mobilne bazne postaje imajo običajno rezervne baterije ali dizelske generatorje, ki omogočajo delovanje še **nekaj ur do dni** po izpadu elektrike. Po tem bi mobilno omrežje odpovedalo.
- **Internet:** Internetni strežniki in infrastruktura potrebujejo stalno elektriko in hlajenje. Brez tega bi strežniki odpovedali zelo hitro (v nekaj urah).
- **Fiksna telefonija:** Tradicionalna fiksna telefonija bi delovala nekoliko dlje, saj so določene centrale opremljene z rezervnimi baterijami. Vendar pa bi tudi te odpovedale v nekaj dneh.
### **3.2. Srednjeročno (tedni do mesecev):**
- **Propad infrastrukture:** Brez vzdrževanja bi telekomunikacijski kabli (optični, bakreni) in bazne postaje začeli propadati zaradi vremenskih vplivov in vandalizma (če bi preživeli morda razdirali opremo za pridobivanje materialov).
- **Sateliti:** Komunikacijski sateliti v orbiti bi lahko še naprej delovali nekaj let, dokler jim ne zmanjka goriva za stabilizacijo. Preživeli z ustrezno opremo (npr. satelitskimi telefoni) bi morda lahko vzpostavili omejen stik.
### **3.3. Dolgoročno (leta):**
- Telekomunikacijska infrastruktura na tleh (stolpi, kabli, naprave) bi bila popolnoma uničena zaradi naravnih vplivov in pomanjkanja vzdrževanja.
- Sateliti bi postopoma prenehali delovati zaradi pomanjkanja vzdrževanja in okvar.
- Preživeli bi se morali zanašati na **osnovne radijske naprave** (če bi jih znali uporabljati), kar bi bilo edino sredstvo komunikacije na daljavo.
---
## **4. Skupni učinek na preživele**
Za 10 ljudi v Sloveniji bi propad teh omrežij pomenil, da:
- **Elektrika:** Bi izgubili dostop do električne energije v nekaj dneh. Brez znanja in materialov bi morali improvizirati z lokalnimi rešitvami (npr. manjše sončne plošče, agregati).
- **Voda:** Bi morali po nekaj dneh do tednih preiti na naravne vire vode, kot so reke, jezera, vodnjaki ali zbiranje deževnice.
- **Komunikacije:** Po nekaj dneh ne bi imeli več nobenih sodobnih komunikacij. Morda bi lahko vzpostavili radijsko komunikacijo, če bi našli ustrezno opremo.
- **Odvisnost od znanja:** Preživetje bi bilo neposredno odvisno od njihovega tehničnega znanja, dostopa do zapuščenih virov (kn
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
sbawe64 ::
Najboljša mesta in države za preživetje v postapokaliptičnem svetu bi bila tista, ki nudijo optimalno kombinacijo **naravnih virov, ugodnega podnebja, varnosti pred nesrečami, dostopa do hrane in vode ter zapuščene infrastrukture**. Tukaj je seznam najboljših krajev glede na te kriterije:
---
### **1. Nova Zelandija**
- **Zakaj?**
- Izoliranost: Oddaljena lokacija pomeni manjšo verjetnost za širjenje kontaminacije (radioaktivnost, bolezni).
- Rodovitna tla: Idealna za kmetijstvo in samooskrbo.
- Blago podnebje: Ni ekstremnih zim, kar zmanjša potrebo po ogrevanju.
- Naravni viri: Obilje čiste vode, ribolova in gozdov.
- Nizko tveganje naravnih nesreč: Relativno stabilna geološka lega z redkimi potresi in odsotnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov.
- **Najboljša območja:**
- **Južni otok**: Redka poseljenost, dostop do divjine, čista narava.
- **Canterbury Plains**: Rodovitna tla za kmetijstvo.
---
### **2. Patagonija (Argentina in Čile)**
- **Zakaj?**
- Redka poseljenost: Ena najbolj odmaknjenih regij na svetu z malo človeškega vpliva.
- Naravne zaloge: Velike reke, jezera, gozdovi in dostop do oceana za ribolov.
- Blago podnebje: Južna Patagonija ima hladno, a stabilno klimo, brez ekstremnih vročin ali mrazov.
- Izolacija: Oddaljenost od večjih mest in industrijskih območij.
- **Najboljša območja:**
- **Regija Aysén (Čile):** Neokrnjena narava, dostop do sladke vode in gozdov.
- **Bariloche (Argentina):** Rodovitna tla, dostop do jezer in hribov.
---
### **3. Islandija**
- **Zakaj?**
- Geotermalna energija: Naravni vroči vrelci zagotavljajo dostop do toplote in energije brez potrebe po fosilnih gorivih.
- Izolacija: Oddaljenost od gostih populacijskih centrov in industrijskih območij.
- Naravni viri hrane: Ribolov v severnem Atlantiku, majhne pašne živali.
- Stabilna družba: Islandija ima dolgo zgodovino preživetja v težkih pogojih.
- **Najboljša območja:**
- Območja v bližini vročih vrelcev, kot je **Reykjavik** ali **Akureyri**.
---
### **4. Kanada (Britanska Kolumbija in Yukon)**
- **Zakaj?**
- Bogati naravni viri: Obilje gozdov, divjadi, rek in jezer.
- Blago podnebje: Obalna območja Britanske Kolumbije imajo zmerno klimo z blagimi zimami.
- Izolacija: Redka poseljenost, zlasti v severnih regijah.
- Stabilnost: Kanada ima razmeroma malo industrijskih območij, kar zmanjšuje tveganje za kontaminacijo.
- **Najboljša območja:**
- **Vancouver Island:** Blago podnebje, dostop do morja in naravnih virov.
- **Yukon:** Izolirana divjina z veliko rekami in gozdovi.
---
### **5. Južna Afrika (Cape Town in okoliška podeželja)**
- **Zakaj?**
- Blago sredozemsko podnebje: Idealno za kmetijstvo in samooskrbo.
- Dostop do morja: Ribe in morski sadeži kot dodaten vir hrane.
- Raznolikost naravnih virov: Les, divjad in rodovitna tla.
- **Najboljša območja:**
- **Cape Town in okolica:** Dostop do vode, rodovitnih območij in naravnih zalog hrane.
---
### **6. Avstralija (Tasmanija in južna obala)**
- **Zakaj?**
- Izoliranost: Avstralija je geografsko ločena od večjih kontaminiranih območij.
- Rodovitna tla: Južna obala in Tasmanija imata idealne pogoje za kmetijstvo.
- Bogati naravni viri: Ribe, divjad in les.
- Stabilno podnebje: Podnebje je zmerno, brez ekstremnih zim.
- **Najboljša območja:**
- **Tasmanija:** Rodovitna tla, dostop do sladke vode, izolacija.
- **Južna Avstralija (Adelaide in okolica):** Rodovitna območja z dostopom do morja.
---
### **7. Sredozemlje (Grčija, Italija, Španija)**
- **Zakaj?**
- Blago podnebje: Idealno za kmetijstvo in preživetje brez ekstremnih vremenskih razmer.
- Dostop do morja: Ribe in morski sadeži kot dodaten vir hrane.
- Razvita infrastruktura: Zapuščena mesta in vasi so polna zalog.
- **Najboljša območja:**
- **Grčija (otok Kreta):** Bogata z naravnimi viri, zgodovina samooskrbe.
- **Italija (Toskana):** Rodovitna tla, dostop do vode in hrane.
- **Španija (Andaluzija):** Suho, a rodovitno, dostop do morja.
---
### **8. Alpe (Švica, Avstrija, Francija, Italija)**
- **Zakaj?**
- Naravni viri: Gorski potoki, divjad in rodovitna tla v dolinah.
- Izolacija: Oddaljenost od večjih industrijskih območij.
- Tradicionalne metode preživetja: Alpske regije imajo zgodovino samooskrbnega kmetovanja.
- **Najboljša območja:**
- **Švicarske Alpe:** Stabilna infrastruktura in dostop do vode.
- **Doline v Italiji ali Franciji:** Rodovitna tla, blaga klima.
---
### **9. Vzhodna Afrika (Kenija, Tanzanija, Uganda)**
- **Zakaj?**
- Bogati naravni viri: Sveža voda iz Velikih afriških jezer (npr. Viktorijino jezero) in reka Nil.
- Ugodno podnebje: Zmerno tropsko podnebje brez ekstremnih temperatur.
- Rodovitna tla: Idealna za kmetijstvo in samooskrbo.
- **Najboljša območja:**
- **Kenijska višavja:** Rodovitna, bogata z naravnimi viri.
- **Tanzanija (regija Kilimandžaro):** Dostop do vode in rodovitne zemlje.
---
### **10. Japonska (podeželje, oddaljeno od Fukušime)**
- **Zakaj?**
- Dostop do morja: Ribarjenje in morske zaloge hrane.
- Tradicionalno znanje: Japonska ima dolgo zgodovino inovacij in samooskrbe.
- Naravni viri: Gozdovi, reke in rodovitna tla.
- **Najboljša območja:**
- **Hokkaido:** Redka poseljenost, bogata z naravnimi viri.
- **Podeželje Honshuja (oddaljeno od Fukušime):** Rodovitna tla, zaščita pred kontaminacijo.
---
### **Zaključek**
Na podlagi zgornje analize so najboljša mesta ali države za preživetje v postapokaliptičnem svetu:
1. **Nova Zelandija** - zaradi izolacije, rodovitnosti in stabilnega podnebja.
2. **Patagonija (Argentina/Čile)** - zaradi redke poseljenosti in dostopa do naravnih virov.
3. **Islandija** - zaradi geotermalne energije in izolacije.
4. **Kanadska obala Britanske Kolumbije** - zaradi bogatih naravnih virov in stabilnega podnebja.
5. **Tasmanija (Avstralija)** - zaradi rodovitnosti in izoliranosti.
6. **Sredozemska regija (Grčija, Italija, Španija)** - zaradi blagega podnebja, hrane in infrastrukture.
Ta območja nudijo najboljše razmere za dolgoročno preživetje v svetu brez večine človeštva.
Skratka, več ko je sodobne infrastructure, manjša je verjetnost, da bi to blagodejno vplivalo za preživele
Če bi v hipotetičnem scenariju večina ljudi nenadoma umrla in bi kemične tovarne, rafinerije ter druga nevarna industrijska postrojenja ostala brez upravljalcev, bi se zgodili naslednji dogodki, ki bi lahko imeli dramatične posledice za okolje in preostale preživele:
---
### **1. Takojšnje posledice (v prvih dneh in tednih):**
**a) Izpadi elektrike in sistemov za hlajenje:**
- Večina teh obratov se zanaša na neprekinjeno oskrbo z električno energijo za delovanje varnostnih sistemov, kot so črpalke, ventili, hladilni sistemi ipd.
- Brez ljudi, ki bi nadzirali delovanje, ali brez zunanje oskrbe z energijo, bi ti sistemi odpovedali.
- V kemičnih tovarnah in rafinerijah to pomeni, da bi se lahko začele pregrevati reaktorske posode, skladiščne cisterne in druge naprave, kar bi vodilo do uhajanja strupenih plinov, eksplozij ali požarov.
**b) Uhajanje nevarnih snovi:**
- Mnoga podjetja skladiščijo velike količine nevarnih kemikalij, kot so amoniak, klor, metanol, kisline in druge strupene ali jedke spojine. Brez vzdrževanja se lahko začnejo sproščati v okolje.
- Na primer, klorovodikova kislina lahko začne razjedati posode, v katerih je shranjena, kar vodi do kontaminacije tal in vode.
**c) Požari in eksplozije:**
- Kemične reakcije, ki jih običajno nadzorujejo ljudje, bi lahko ušle izpod nadzora. Zmesi vnetljivih plinov (npr. vodik, propan, metan) bi se lahko spontano vžgale.
- V rafinerijah, kjer so shranjene velike količine goriv, bi lahko prišlo do eksplozij in velikih požarov.
---
### **2. Srednjeročne posledice (v nekaj tednih do mesecih):**
**a) Razlitja in kontaminacija okolja:**
- Skladiščene kemikalije bi zaradi korozije posod in prelivanja začele uhajati v tla, podtalnico, reke in jezera.
- Na primer, naftni derivati iz rafinerij ali skladišč bi onesnažili vodne vire in okoliška območja. To bi uničilo lokalne ekosisteme in onesposobilo vire pitne vode za preživele.
**b) Atmosfersko onesnaženje:**
- Uhajanje strupenih plinov (npr. klora, amoniaka, žveplovega dioksida) bi lahko povzročilo lokalno onesnaženje zraka, kar bi bilo smrtonosno za ljudi in živali v bližini.
- Dolgoročno bi to lahko vplivalo na podnebje zaradi sproščanja toplogrednih plinov (npr. metana ali CO2) iz puščajočih rezervoarjev.
**c) Ekosistemska škoda:**
- Strupene kemikalije bi uničile lokalno floro in favno, kar bi povzročilo verižne reakcije v ekosistemih.
- Na primer, razlitje pesticidov ali težkih kovin bi lahko ubilo ribe in druge vodne organizme, kar bi vplivalo na celotne prehranjevalne verige.
---
### **3. Dolgoročne posledice (v letih in desetletjih):**
**a) Razpad infrastrukture:**
- Kemične tovarne in rafinerije so zgrajene iz materialov, ki potrebujejo vzdrževanje (jeklo, beton, plastične komponente). Brez človeškega nadzora bi te strukture začele propadati zaradi korozije, vremenskih vplivov in naravnih dogodkov.
- Rezervoarji in cevovodi bi začeli puščati, kar bi povzročilo stalno onesnaževanje okolja.
**b) Dolgotrajna kontaminacija tal in vode:**
- Težke kovine (npr. svinec, kadmij, živo srebro) in obstojne organske spojine (npr. PCB-ji, dioksini) bi ostali v okolju desetletja.
- To bi otežilo vrnitev kakršnekoli oblike normalnega življenja na prizadetih območjih, saj bi bila tla in voda neprimerna za kmetijstvo ali pitje.
**c) Naravni procesi razgradnje:**
- Sčasoma bi narava začela "čistiti" onesnažena območja, vendar bi bil to izjemno počasen proces. Mikroorganizmi in rastline, ki lahko razgrajujejo določene kemikalije, bi morda začeli kolonizirati prizadeta območja, vendar bi to trajalo stoletja.
---
### **4. Posebno nevarna mesta v Sloveniji in regiji:**
V Sloveniji obstajajo kraji, ki bi v takšnem scenariju predstavljali posebno nevarnost:
- **Kemijska industrija (npr. v Kidričevem):** Uhajanje aluminijevega oksida, jedkih snovi ali drugih industrijskih stranskih produktov.
- **Rafinerije in skladišča naftnih derivatov (npr. v Luki Koper):** Možnost velikih požarov in razlitij nafte v morje.
- **Jedrska elektrarna Krško:** Čeprav ni kemični obrat, bi brez upravljanja obstajalo tveganje za jedrsko nesrečo zaradi odpovedi hladilnih sistemov.
---
### **Zaključek:**
Brez človeškega nadzora bi kemične tovarne, rafinerije in drugi industrijski obrati v nekaj dneh do tednih začeli povzročati resne okoljske katastrofe. Lokalno in regionalno onesnaženje bi uničilo naravne vire, ki bi jih preživeli potrebovali za svoje preživetje. Čeprav bi narava sčasoma začela "sanirati" posledice, bi bil ta proces dolg in morda ne bi nikoli povsem izbrisal škode, ki bi nastala zaradi nenadzorovane industrije. Preživeli bi se morali hitro umakniti z območij z visoko koncentracijo industrijskih obratov.
---
### **1. Nova Zelandija**
- **Zakaj?**
- Izoliranost: Oddaljena lokacija pomeni manjšo verjetnost za širjenje kontaminacije (radioaktivnost, bolezni).
- Rodovitna tla: Idealna za kmetijstvo in samooskrbo.
- Blago podnebje: Ni ekstremnih zim, kar zmanjša potrebo po ogrevanju.
- Naravni viri: Obilje čiste vode, ribolova in gozdov.
- Nizko tveganje naravnih nesreč: Relativno stabilna geološka lega z redkimi potresi in odsotnostjo ekstremnih vremenskih dogodkov.
- **Najboljša območja:**
- **Južni otok**: Redka poseljenost, dostop do divjine, čista narava.
- **Canterbury Plains**: Rodovitna tla za kmetijstvo.
---
### **2. Patagonija (Argentina in Čile)**
- **Zakaj?**
- Redka poseljenost: Ena najbolj odmaknjenih regij na svetu z malo človeškega vpliva.
- Naravne zaloge: Velike reke, jezera, gozdovi in dostop do oceana za ribolov.
- Blago podnebje: Južna Patagonija ima hladno, a stabilno klimo, brez ekstremnih vročin ali mrazov.
- Izolacija: Oddaljenost od večjih mest in industrijskih območij.
- **Najboljša območja:**
- **Regija Aysén (Čile):** Neokrnjena narava, dostop do sladke vode in gozdov.
- **Bariloche (Argentina):** Rodovitna tla, dostop do jezer in hribov.
---
### **3. Islandija**
- **Zakaj?**
- Geotermalna energija: Naravni vroči vrelci zagotavljajo dostop do toplote in energije brez potrebe po fosilnih gorivih.
- Izolacija: Oddaljenost od gostih populacijskih centrov in industrijskih območij.
- Naravni viri hrane: Ribolov v severnem Atlantiku, majhne pašne živali.
- Stabilna družba: Islandija ima dolgo zgodovino preživetja v težkih pogojih.
- **Najboljša območja:**
- Območja v bližini vročih vrelcev, kot je **Reykjavik** ali **Akureyri**.
---
### **4. Kanada (Britanska Kolumbija in Yukon)**
- **Zakaj?**
- Bogati naravni viri: Obilje gozdov, divjadi, rek in jezer.
- Blago podnebje: Obalna območja Britanske Kolumbije imajo zmerno klimo z blagimi zimami.
- Izolacija: Redka poseljenost, zlasti v severnih regijah.
- Stabilnost: Kanada ima razmeroma malo industrijskih območij, kar zmanjšuje tveganje za kontaminacijo.
- **Najboljša območja:**
- **Vancouver Island:** Blago podnebje, dostop do morja in naravnih virov.
- **Yukon:** Izolirana divjina z veliko rekami in gozdovi.
---
### **5. Južna Afrika (Cape Town in okoliška podeželja)**
- **Zakaj?**
- Blago sredozemsko podnebje: Idealno za kmetijstvo in samooskrbo.
- Dostop do morja: Ribe in morski sadeži kot dodaten vir hrane.
- Raznolikost naravnih virov: Les, divjad in rodovitna tla.
- **Najboljša območja:**
- **Cape Town in okolica:** Dostop do vode, rodovitnih območij in naravnih zalog hrane.
---
### **6. Avstralija (Tasmanija in južna obala)**
- **Zakaj?**
- Izoliranost: Avstralija je geografsko ločena od večjih kontaminiranih območij.
- Rodovitna tla: Južna obala in Tasmanija imata idealne pogoje za kmetijstvo.
- Bogati naravni viri: Ribe, divjad in les.
- Stabilno podnebje: Podnebje je zmerno, brez ekstremnih zim.
- **Najboljša območja:**
- **Tasmanija:** Rodovitna tla, dostop do sladke vode, izolacija.
- **Južna Avstralija (Adelaide in okolica):** Rodovitna območja z dostopom do morja.
---
### **7. Sredozemlje (Grčija, Italija, Španija)**
- **Zakaj?**
- Blago podnebje: Idealno za kmetijstvo in preživetje brez ekstremnih vremenskih razmer.
- Dostop do morja: Ribe in morski sadeži kot dodaten vir hrane.
- Razvita infrastruktura: Zapuščena mesta in vasi so polna zalog.
- **Najboljša območja:**
- **Grčija (otok Kreta):** Bogata z naravnimi viri, zgodovina samooskrbe.
- **Italija (Toskana):** Rodovitna tla, dostop do vode in hrane.
- **Španija (Andaluzija):** Suho, a rodovitno, dostop do morja.
---
### **8. Alpe (Švica, Avstrija, Francija, Italija)**
- **Zakaj?**
- Naravni viri: Gorski potoki, divjad in rodovitna tla v dolinah.
- Izolacija: Oddaljenost od večjih industrijskih območij.
- Tradicionalne metode preživetja: Alpske regije imajo zgodovino samooskrbnega kmetovanja.
- **Najboljša območja:**
- **Švicarske Alpe:** Stabilna infrastruktura in dostop do vode.
- **Doline v Italiji ali Franciji:** Rodovitna tla, blaga klima.
---
### **9. Vzhodna Afrika (Kenija, Tanzanija, Uganda)**
- **Zakaj?**
- Bogati naravni viri: Sveža voda iz Velikih afriških jezer (npr. Viktorijino jezero) in reka Nil.
- Ugodno podnebje: Zmerno tropsko podnebje brez ekstremnih temperatur.
- Rodovitna tla: Idealna za kmetijstvo in samooskrbo.
- **Najboljša območja:**
- **Kenijska višavja:** Rodovitna, bogata z naravnimi viri.
- **Tanzanija (regija Kilimandžaro):** Dostop do vode in rodovitne zemlje.
---
### **10. Japonska (podeželje, oddaljeno od Fukušime)**
- **Zakaj?**
- Dostop do morja: Ribarjenje in morske zaloge hrane.
- Tradicionalno znanje: Japonska ima dolgo zgodovino inovacij in samooskrbe.
- Naravni viri: Gozdovi, reke in rodovitna tla.
- **Najboljša območja:**
- **Hokkaido:** Redka poseljenost, bogata z naravnimi viri.
- **Podeželje Honshuja (oddaljeno od Fukušime):** Rodovitna tla, zaščita pred kontaminacijo.
---
### **Zaključek**
Na podlagi zgornje analize so najboljša mesta ali države za preživetje v postapokaliptičnem svetu:
1. **Nova Zelandija** - zaradi izolacije, rodovitnosti in stabilnega podnebja.
2. **Patagonija (Argentina/Čile)** - zaradi redke poseljenosti in dostopa do naravnih virov.
3. **Islandija** - zaradi geotermalne energije in izolacije.
4. **Kanadska obala Britanske Kolumbije** - zaradi bogatih naravnih virov in stabilnega podnebja.
5. **Tasmanija (Avstralija)** - zaradi rodovitnosti in izoliranosti.
6. **Sredozemska regija (Grčija, Italija, Španija)** - zaradi blagega podnebja, hrane in infrastrukture.
Ta območja nudijo najboljše razmere za dolgoročno preživetje v svetu brez večine človeštva.
Skratka, več ko je sodobne infrastructure, manjša je verjetnost, da bi to blagodejno vplivalo za preživele
Hipotetični scenarij: virus je na hitro pobil praktično vse ljudi. Preživelo jih je samo res zelo malo - v velikostnem razredu recimo deset ljudi v celi Sloveniji, morda še manj. Skratka, teh nekaj malo preživelih sedaj poskuša živeti naprej, s tem, kar znajo, in vsem, kar je ostalo od civilizacije.
Kaj bi se zgodilo z vsemi kemičnimi tovarnami, rafinerijami in podobnimi nevarnimi postrojenji, ki bi nenadoma ostala brez upravljalcev ?
Če bi v hipotetičnem scenariju večina ljudi nenadoma umrla in bi kemične tovarne, rafinerije ter druga nevarna industrijska postrojenja ostala brez upravljalcev, bi se zgodili naslednji dogodki, ki bi lahko imeli dramatične posledice za okolje in preostale preživele:
---
### **1. Takojšnje posledice (v prvih dneh in tednih):**
**a) Izpadi elektrike in sistemov za hlajenje:**
- Večina teh obratov se zanaša na neprekinjeno oskrbo z električno energijo za delovanje varnostnih sistemov, kot so črpalke, ventili, hladilni sistemi ipd.
- Brez ljudi, ki bi nadzirali delovanje, ali brez zunanje oskrbe z energijo, bi ti sistemi odpovedali.
- V kemičnih tovarnah in rafinerijah to pomeni, da bi se lahko začele pregrevati reaktorske posode, skladiščne cisterne in druge naprave, kar bi vodilo do uhajanja strupenih plinov, eksplozij ali požarov.
**b) Uhajanje nevarnih snovi:**
- Mnoga podjetja skladiščijo velike količine nevarnih kemikalij, kot so amoniak, klor, metanol, kisline in druge strupene ali jedke spojine. Brez vzdrževanja se lahko začnejo sproščati v okolje.
- Na primer, klorovodikova kislina lahko začne razjedati posode, v katerih je shranjena, kar vodi do kontaminacije tal in vode.
**c) Požari in eksplozije:**
- Kemične reakcije, ki jih običajno nadzorujejo ljudje, bi lahko ušle izpod nadzora. Zmesi vnetljivih plinov (npr. vodik, propan, metan) bi se lahko spontano vžgale.
- V rafinerijah, kjer so shranjene velike količine goriv, bi lahko prišlo do eksplozij in velikih požarov.
---
### **2. Srednjeročne posledice (v nekaj tednih do mesecih):**
**a) Razlitja in kontaminacija okolja:**
- Skladiščene kemikalije bi zaradi korozije posod in prelivanja začele uhajati v tla, podtalnico, reke in jezera.
- Na primer, naftni derivati iz rafinerij ali skladišč bi onesnažili vodne vire in okoliška območja. To bi uničilo lokalne ekosisteme in onesposobilo vire pitne vode za preživele.
**b) Atmosfersko onesnaženje:**
- Uhajanje strupenih plinov (npr. klora, amoniaka, žveplovega dioksida) bi lahko povzročilo lokalno onesnaženje zraka, kar bi bilo smrtonosno za ljudi in živali v bližini.
- Dolgoročno bi to lahko vplivalo na podnebje zaradi sproščanja toplogrednih plinov (npr. metana ali CO2) iz puščajočih rezervoarjev.
**c) Ekosistemska škoda:**
- Strupene kemikalije bi uničile lokalno floro in favno, kar bi povzročilo verižne reakcije v ekosistemih.
- Na primer, razlitje pesticidov ali težkih kovin bi lahko ubilo ribe in druge vodne organizme, kar bi vplivalo na celotne prehranjevalne verige.
---
### **3. Dolgoročne posledice (v letih in desetletjih):**
**a) Razpad infrastrukture:**
- Kemične tovarne in rafinerije so zgrajene iz materialov, ki potrebujejo vzdrževanje (jeklo, beton, plastične komponente). Brez človeškega nadzora bi te strukture začele propadati zaradi korozije, vremenskih vplivov in naravnih dogodkov.
- Rezervoarji in cevovodi bi začeli puščati, kar bi povzročilo stalno onesnaževanje okolja.
**b) Dolgotrajna kontaminacija tal in vode:**
- Težke kovine (npr. svinec, kadmij, živo srebro) in obstojne organske spojine (npr. PCB-ji, dioksini) bi ostali v okolju desetletja.
- To bi otežilo vrnitev kakršnekoli oblike normalnega življenja na prizadetih območjih, saj bi bila tla in voda neprimerna za kmetijstvo ali pitje.
**c) Naravni procesi razgradnje:**
- Sčasoma bi narava začela "čistiti" onesnažena območja, vendar bi bil to izjemno počasen proces. Mikroorganizmi in rastline, ki lahko razgrajujejo določene kemikalije, bi morda začeli kolonizirati prizadeta območja, vendar bi to trajalo stoletja.
---
### **4. Posebno nevarna mesta v Sloveniji in regiji:**
V Sloveniji obstajajo kraji, ki bi v takšnem scenariju predstavljali posebno nevarnost:
- **Kemijska industrija (npr. v Kidričevem):** Uhajanje aluminijevega oksida, jedkih snovi ali drugih industrijskih stranskih produktov.
- **Rafinerije in skladišča naftnih derivatov (npr. v Luki Koper):** Možnost velikih požarov in razlitij nafte v morje.
- **Jedrska elektrarna Krško:** Čeprav ni kemični obrat, bi brez upravljanja obstajalo tveganje za jedrsko nesrečo zaradi odpovedi hladilnih sistemov.
---
### **Zaključek:**
Brez človeškega nadzora bi kemične tovarne, rafinerije in drugi industrijski obrati v nekaj dneh do tednih začeli povzročati resne okoljske katastrofe. Lokalno in regionalno onesnaženje bi uničilo naravne vire, ki bi jih preživeli potrebovali za svoje preživetje. Čeprav bi narava sčasoma začela "sanirati" posledice, bi bil ta proces dolg in morda ne bi nikoli povsem izbrisal škode, ki bi nastala zaradi nenadzorovane industrije. Preživeli bi se morali hitro umakniti z območij z visoko koncentracijo industrijskih obratov.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
Okapi ::
No, glede nasvetov za najprimernejše kraje za preživetje je pa AI odpovedal. Oziroma je bilo vprašanje preveč splošno, ker so različne apokalipse. V tej, o kateri tu debatiramo, so Islandija, Tasmanija, Kanada... zadnji kraj, kamor bi bilo dobro iti (ali tam biti).
kow ::
Da se 10 Slovencev najde, je trivialno. Vsak gre pes na kongresni trg in pusti papir s svojo lokacijo. Das gor GPS koordinate in to je to. To je max nekaj dni hoje na posameznika.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: kow ()
matobeli ::
Slovenija je v resnici kar lepo pozicionirana za tak tip katastrofe. Vse je malo manjše za hendlat vključno z infrastrukturo, imamo vire vode, imamo ravnice, nimamo res hudih zim in poletnih suš. Avtoceste bi verjetno še nekaj časa same stale če bi jih za silo vzdrževali.
sbawe64 ::
Jah, si dobro opazil.
Sam bi jo ucvrl nekam v Afriko, na ekvator.Hrane je tam tudi v izobilju.
Če je toplo celo leto imaš 1 problem manj (odpade Kanada, Islandija, Tasmanija, Japonska je tudi precej mrzla pozimi). NZ južni otok je itak skregano z logiko, najbolj oddaljen del civilizacije (2k km od Sydneya), ki je zelo redko naseljen, edino ovc je kolikor hočeš, in do tam ne prideš tako zlahka, ter 5 ljudi bi te tam čakalo.
Slo primorje (Koper) zaradi naftnih terminalov nebi bil dobra izbira.
matobeli
Se zelo ne strinjam.
Razna ljudstva, ki živijo nomadsko življenje, bi imela največje možnosti za preživetje, zanje se namreč nebi veliko spremenilo.
Recimo tisti na Andamanskih otokih, ljudstva v Amazoniji, Tuaregi, pastirji v Mongoliji, razna ljudstva v divjini Sibirije, Amiši ?
Sam bi jo ucvrl nekam v Afriko, na ekvator.Hrane je tam tudi v izobilju.
Če je toplo celo leto imaš 1 problem manj (odpade Kanada, Islandija, Tasmanija, Japonska je tudi precej mrzla pozimi). NZ južni otok je itak skregano z logiko, najbolj oddaljen del civilizacije (2k km od Sydneya), ki je zelo redko naseljen, edino ovc je kolikor hočeš, in do tam ne prideš tako zlahka, ter 5 ljudi bi te tam čakalo.
Slo primorje (Koper) zaradi naftnih terminalov nebi bil dobra izbira.
matobeli
Se zelo ne strinjam.
Razna ljudstva, ki živijo nomadsko življenje, bi imela največje možnosti za preživetje, zanje se namreč nebi veliko spremenilo.
Recimo tisti na Andamanskih otokih, ljudstva v Amazoniji, Tuaregi, pastirji v Mongoliji, razna ljudstva v divjini Sibirije, Amiši ?
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
Okapi ::
sbawe64 ::
Okapi
Za max. 10 ljudi v Slo bi se verjetno našlo cepivo na UKC LJ ?
Za max. 10 ljudi v Slo bi se verjetno našlo cepivo na UKC LJ ?
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
kow ::
Mimogrede, en izredno tezek problem - koliko je ura, je trivialno resljiv. Gres v prodajalno ur, in naberes ure (baterije), ki drzijo cirka 10 let (brez blaznega odstopanja).
sbawe64 ::
V postapokaliptičnem svetu je točen čas nekje na dnu seznama.
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
sbawe64 ::
#1
Obstaja več skupin ljudi po svetu, ki še danes živijo na način, ki je podoben življenju v 18. stoletju, bodisi zaradi verskih prepričanj, kulturnih tradicij ali izolacije od sodobnega sveta. Tukaj je nekaj primerov:
### **1. Amiši (Amish)**
- **Kje:** ZDA in Kanada (predvsem države kot Pennsylvania, Ohio, Indiana).
- **Opis:** Amiši so verska skupnost, ki izvira iz 17. stoletja in je znana po svojem zavračanju moderne tehnologije. Živijo brez elektrike, avtomobilov in sodobnih naprav. Poslužujejo se tradicionalnih metod kmetovanja, oblačenja in družinskega življenja. Njihov način življenja spominja na podeželsko življenje v Evropi v 18. stoletju.
---
### **2. Menoniti**
- **Kje:** Severna in Južna Amerika (npr. Mehika, Belize, Bolivija, Paragvaj) ter Kanada.
- **Opis:** Podobno kot Amiši, tudi Menoniti sledijo preprostem načinu življenja. Nekatere skupine zavračajo sodobno tehnologijo in ohranjajo tradicionalno kmetovanje ter obrt. Stopnja zavračanja moderne tehnologije je odvisna od posameznih skupin Menonitov.
---
### **3. Hutteriti**
- **Kje:** ZDA, Kanada, Južna Amerika.
- **Opis:** Hutteriti so še ena verska skupnost, ki živi v kolektivnih skupnostih in ohranja preprosto življenje. Čeprav uporabljajo nekatere sodobne tehnologije, njihovo življenje temelji na skupnem lastništvu, tradicionalnem delu in verskih vrednotah.
---
### **4. Staroselska ljudstva**
- **Kje:** Povsod po svetu (Amazonija, Papua Nova Gvineja, Afrika, Avstralija itd.).
- **Opis:** Mnoga staroselska ljudstva, kot so plemena v Amazoniji (npr. Yanomami), plemena v Papui Novi Gvineji (npr. Korowai) ali Himba v Namibiji, še vedno živijo tradicionalno življenje. Čeprav njihova kultura ni nujno identična 18. stoletju, je njihov način življenja pogosto neindustrijski in temelji na lokalnih naravnih virih.
---
### **5. Skupnosti v Sibiriji in Arktiki**
- **Kje:** Rusija, Grenlandija, Kanada.
- **Opis:** Tradicionalne skupnosti, kot so Nenci, Čukči ali Inuiti, še vedno živijo podobno kot njihovi predniki. Njihova življenja se vrtijo okoli lova, ribolova in pašništva (npr. vzreja jelenov), z omejeno uporabo moderne tehnologije.
---
### **6. Verske ali izolirane skupnosti**
- **Kje:** Po različnih delih sveta.
- **Opis:** Poleg Amišev, Menonitov in Hutteritov obstajajo tudi druge manjše verske ali izolirane skupnosti, ki zavračajo sodobne tehnologije in živijo po tradicionalnih pravilih, kot so na primer nekatere ortodoksne judovske skupnosti ali staroverci v Rusiji.
---
### **7. Samoizolirana ljudstva**
- **Kje:** Otoki in izolirana območja po svetu (npr. otok North Sentinel v Indijskem oceanu).
- **Opis:** Nekatera ljudstva, kot so Sentinelci, zavračajo stik z zunanjim svetom in živijo povsem po tradicionalnih metodah, ki se niso spremenile že stoletja.
---
### **8. Tradicionalne kmečke skupnosti**
- **Kje:** V nekaterih delih sveta (npr. Romunija, Moldavija, Ukrajina, Balkan, Kavkaz, Srednja Azija).
- **Opis:** Na bolj odročnih območjih Evrope in Azije so še vedno prisotne skupnosti, kjer se ljudje ukvarjajo s tradicionalnim kmetovanjem, brez večjega vpliva moderne tehnologije. Njihovo življenje je sicer v stiku s sodobnim svetom, a vsakodnevna rutina in navade spominjajo na preteklost.
---
Te skupine in ljudstva kažejo, kako pestro je človeštvo in kako se nekateri odločijo ohranjati tradicijo ali so zaradi okoliščin ločeni od sodobnega sveta.
#2
Ljudstva in skupine, ki še danes živijo podobno kot v **19. stoletju**, so običajno tisti, ki zavračajo sodobno tehnologijo ali živijo izolirano zaradi geografskih, kulturnih ali verskih razlogov. Njihov način življenja je pogosto povezan s preprostimi metodami kmetovanja, obrtništva in družbenimi strukturami, ki so značilne za obdobje pred industrijsko revolucijo ali njenimi zgodnjimi fazami. Tukaj je nekaj primerov:
---
### **1. Amiši (Amish)**
- **Kje:** ZDA in Kanada (Pennsylvania, Ohio, Indiana ipd.).
- **Opis:** Amiši živijo preprosto življenje, podobno tistemu v 19. stoletju. Čeprav so nekateri postopoma sprejeli nekatere tehnologije (npr. plinske svetilke ali konje z vozički), še vedno zavračajo elektriko, avtomobile in sodobne naprave. Njihov način kmetovanja, oblačenja in družaben red močno spominja na življenje v 19. stoletju na podeželju.
---
### **2. Menoniti**
- **Kje:** Severna in Južna Amerika (Mehika, Belize, Bolivija, Paragvaj, Kanada).
- **Opis:** Menoniti, še posebej konservativne skupine, živijo na način, ki je zelo podoben življenju v 19. stoletju. Uporabljajo konje za prevoz in kmetovanje, nosijo tradicionalna oblačila in so močno osredotočeni na skupnost ter vero. Nekatere skupine uporabljajo osnovne tehnologije, kot so preprosti stroji, ki jih poganja veter ali voda.
---
### **3. Hutteriti**
- **Kje:** ZDA, Kanada.
- **Opis:** Hutteriti so podobni Amišem in Menonitom, vendar živijo v kolektivnih skupnostih (komunah). Njihov način življenja spominja na 19. stoletje, čeprav uporabljajo nekatere tehnologije, kot so kmetijski stroji. Njihovo družbeno življenje je organizirano okoli verskih vrednot in dela.
---
### **4. Tradicionalne kmečke skupnosti v Vzhodni Evropi**
- **Kje:** Romunija, Moldavija, Ukrajina, Balkan, Kavkaz.
- **Opis:** V odročnih predelih teh območij ljudje še vedno živijo zelo podobno kot v 19. stoletju. Kmetovanje je ročno ali z uporabo osnovnih orodij, prevoz pa pogosto poteka s konji in vozovi. Elektrika in sodobna infrastruktura so pogosto omejene ali odsotne.
---
### **5. Staroselska ljudstva**
- **Kje:** Povsod po svetu (Amazonija, Sibirija, Afrika, Azija).
- **Opis:** Čeprav mnoga staroselska ljudstva živijo še bolj tradicionalno (podobno kot v 18. stoletju ali prej), nekatera ljudstva, ki so rahlo integrirana s sodobnim svetom, živijo na način, ki je bolj podoben življenju v 19. stoletju. Na primer:
- **Nenci (Sibirija):** Tradicionalni način življenja z vzrejo severnih jelenov, vendar z nekaj vplivi sodobne Rusije.
- **Himba (Namibija):** Tradicionalno pastirstvo z omejenim dostopom do sodobnih tehnologij.
---
### **6. Skupnosti v Latinski Ameriki**
- **Kje:** Gorski predeli Andov (Peru, Bolivija, Ekvador), Mehika.
- **Opis:** Mnoga staroselska ljudstva v Andih še vedno živijo kot njihovi predniki v 19. stoletju. Uporabljajo preprosta orodja za kmetovanje, ročno izdelujejo oblačila in živijo v skromnih bivališčih, pogosto brez elektrike ali tekoče vode.
---
### **7. Izolirane skupnosti v Aziji**
- **Kje:** Indija, Nepal, Tibet, Pakistan.
- **Opis:** Na oddaljenih območjih Himalaje in drugih gorskih regij ljudje še vedno živijo v skladu s tradicijami in navadami iz 19. stoletja. Kmetovanje, pastirstvo in ročno obrtništvo so osrednji del njihovega življenja. Na primer:
- **Ljudstva v Ladaku (Indija):** Tradicionalni način življenja z omejenimi vplivi sodobnega sveta.
- **Hunza (Pakistan):** Izolirana skupnost, ki se zanaša na tradicionalne metode pridelave hrane.
---
### **8. Tradicionalne skupnosti na Bližnjem vzhodu**
- **Kje:** Iran, Afganistan, Oman, Jemen.
- **Opis:** Nomadska ljudstva, kot so **Baluči**, **Beduini** in druge skupnosti, še vedno ohranjajo način življenja, ki je podoben 19. stoletju. To vključuje pastirstvo, preprosto obrtništvo in uporabo tradicionalnih metod gradnje in bivanja.
---
### **9. Tradicionalne skupnosti v Afriki**
- **Kje:** Podeželska območja v Etiopiji, Sudanu, Maliju, Čadu.
- **Opis:** Veliko afriških skupnosti (npr. Masaji, Tuaregi, Dogoni) živi na način, ki je podoben življenju v 19. stoletju. To vključuje uporabo osnovnih orodij za kmetovanje, živinorejo, tradicionalno gradnjo domov in ročno izdelavo oblačil.
---
### **10. Izolirani staroverci (Old Believers)**
- **Kje:** Rusija, Sibirija, Južna Amerika (Brazilija).
- **Opis:** Staroverci so verska skupina, ki se je v 17. stoletju ločila od Ruske pravoslavne cerkve. Nekatere njihove skupnosti živijo izolirano in zavračajo sodobne tehnologije, kar pomeni, da njihov način življenja spominja na 19. stoletje.
---
### **11. Skupine v Oceaniji**
- **Kje:** Papua Nova Gvineja, otočja v Tihem oceanu.
- **Opis:** Nekatera ljudstva živijo na način, ki je podoben 19. stoletju, še posebej tista, ki so imela stik z zahodnjaki v tistem času, a niso sprejela večjih sprememb. To vključuje preprosto poljedelstvo, ribolov in obrt.
---
### **Skupna značilnost vseh teh skupin**
Te skupine, čeprav so geografsko in kulturno zelo različne, imajo skupne značilnosti:
- Preprosto kmetovanje ali živinoreja.
- Omejena uporaba tehnologije (če sploh).
- Tradicionalna oblačila, ki so pogosto ročno izdelana.
- Skromna bivališča, narejena iz lokalnih materialov.
- Močan poudarek na skupnosti, veri ali tradiciji.
Njihov način življenja je pogosto posledica zavestne odločitve (npr. Amiši) ali pa geografskih in ekonomskih omejitev (npr. oddaljene skupnosti v Himalaji ali Afriki).
katera ljudstva, skupine ljudi živijo kot v 18 stoletju ?
Obstaja več skupin ljudi po svetu, ki še danes živijo na način, ki je podoben življenju v 18. stoletju, bodisi zaradi verskih prepričanj, kulturnih tradicij ali izolacije od sodobnega sveta. Tukaj je nekaj primerov:
### **1. Amiši (Amish)**
- **Kje:** ZDA in Kanada (predvsem države kot Pennsylvania, Ohio, Indiana).
- **Opis:** Amiši so verska skupnost, ki izvira iz 17. stoletja in je znana po svojem zavračanju moderne tehnologije. Živijo brez elektrike, avtomobilov in sodobnih naprav. Poslužujejo se tradicionalnih metod kmetovanja, oblačenja in družinskega življenja. Njihov način življenja spominja na podeželsko življenje v Evropi v 18. stoletju.
---
### **2. Menoniti**
- **Kje:** Severna in Južna Amerika (npr. Mehika, Belize, Bolivija, Paragvaj) ter Kanada.
- **Opis:** Podobno kot Amiši, tudi Menoniti sledijo preprostem načinu življenja. Nekatere skupine zavračajo sodobno tehnologijo in ohranjajo tradicionalno kmetovanje ter obrt. Stopnja zavračanja moderne tehnologije je odvisna od posameznih skupin Menonitov.
---
### **3. Hutteriti**
- **Kje:** ZDA, Kanada, Južna Amerika.
- **Opis:** Hutteriti so še ena verska skupnost, ki živi v kolektivnih skupnostih in ohranja preprosto življenje. Čeprav uporabljajo nekatere sodobne tehnologije, njihovo življenje temelji na skupnem lastništvu, tradicionalnem delu in verskih vrednotah.
---
### **4. Staroselska ljudstva**
- **Kje:** Povsod po svetu (Amazonija, Papua Nova Gvineja, Afrika, Avstralija itd.).
- **Opis:** Mnoga staroselska ljudstva, kot so plemena v Amazoniji (npr. Yanomami), plemena v Papui Novi Gvineji (npr. Korowai) ali Himba v Namibiji, še vedno živijo tradicionalno življenje. Čeprav njihova kultura ni nujno identična 18. stoletju, je njihov način življenja pogosto neindustrijski in temelji na lokalnih naravnih virih.
---
### **5. Skupnosti v Sibiriji in Arktiki**
- **Kje:** Rusija, Grenlandija, Kanada.
- **Opis:** Tradicionalne skupnosti, kot so Nenci, Čukči ali Inuiti, še vedno živijo podobno kot njihovi predniki. Njihova življenja se vrtijo okoli lova, ribolova in pašništva (npr. vzreja jelenov), z omejeno uporabo moderne tehnologije.
---
### **6. Verske ali izolirane skupnosti**
- **Kje:** Po različnih delih sveta.
- **Opis:** Poleg Amišev, Menonitov in Hutteritov obstajajo tudi druge manjše verske ali izolirane skupnosti, ki zavračajo sodobne tehnologije in živijo po tradicionalnih pravilih, kot so na primer nekatere ortodoksne judovske skupnosti ali staroverci v Rusiji.
---
### **7. Samoizolirana ljudstva**
- **Kje:** Otoki in izolirana območja po svetu (npr. otok North Sentinel v Indijskem oceanu).
- **Opis:** Nekatera ljudstva, kot so Sentinelci, zavračajo stik z zunanjim svetom in živijo povsem po tradicionalnih metodah, ki se niso spremenile že stoletja.
---
### **8. Tradicionalne kmečke skupnosti**
- **Kje:** V nekaterih delih sveta (npr. Romunija, Moldavija, Ukrajina, Balkan, Kavkaz, Srednja Azija).
- **Opis:** Na bolj odročnih območjih Evrope in Azije so še vedno prisotne skupnosti, kjer se ljudje ukvarjajo s tradicionalnim kmetovanjem, brez večjega vpliva moderne tehnologije. Njihovo življenje je sicer v stiku s sodobnim svetom, a vsakodnevna rutina in navade spominjajo na preteklost.
---
Te skupine in ljudstva kažejo, kako pestro je človeštvo in kako se nekateri odločijo ohranjati tradicijo ali so zaradi okoliščin ločeni od sodobnega sveta.
#2
katera ljudstva, skupine ljudi živijo kot v 19 stoletju ?
Ljudstva in skupine, ki še danes živijo podobno kot v **19. stoletju**, so običajno tisti, ki zavračajo sodobno tehnologijo ali živijo izolirano zaradi geografskih, kulturnih ali verskih razlogov. Njihov način življenja je pogosto povezan s preprostimi metodami kmetovanja, obrtništva in družbenimi strukturami, ki so značilne za obdobje pred industrijsko revolucijo ali njenimi zgodnjimi fazami. Tukaj je nekaj primerov:
---
### **1. Amiši (Amish)**
- **Kje:** ZDA in Kanada (Pennsylvania, Ohio, Indiana ipd.).
- **Opis:** Amiši živijo preprosto življenje, podobno tistemu v 19. stoletju. Čeprav so nekateri postopoma sprejeli nekatere tehnologije (npr. plinske svetilke ali konje z vozički), še vedno zavračajo elektriko, avtomobile in sodobne naprave. Njihov način kmetovanja, oblačenja in družaben red močno spominja na življenje v 19. stoletju na podeželju.
---
### **2. Menoniti**
- **Kje:** Severna in Južna Amerika (Mehika, Belize, Bolivija, Paragvaj, Kanada).
- **Opis:** Menoniti, še posebej konservativne skupine, živijo na način, ki je zelo podoben življenju v 19. stoletju. Uporabljajo konje za prevoz in kmetovanje, nosijo tradicionalna oblačila in so močno osredotočeni na skupnost ter vero. Nekatere skupine uporabljajo osnovne tehnologije, kot so preprosti stroji, ki jih poganja veter ali voda.
---
### **3. Hutteriti**
- **Kje:** ZDA, Kanada.
- **Opis:** Hutteriti so podobni Amišem in Menonitom, vendar živijo v kolektivnih skupnostih (komunah). Njihov način življenja spominja na 19. stoletje, čeprav uporabljajo nekatere tehnologije, kot so kmetijski stroji. Njihovo družbeno življenje je organizirano okoli verskih vrednot in dela.
---
### **4. Tradicionalne kmečke skupnosti v Vzhodni Evropi**
- **Kje:** Romunija, Moldavija, Ukrajina, Balkan, Kavkaz.
- **Opis:** V odročnih predelih teh območij ljudje še vedno živijo zelo podobno kot v 19. stoletju. Kmetovanje je ročno ali z uporabo osnovnih orodij, prevoz pa pogosto poteka s konji in vozovi. Elektrika in sodobna infrastruktura so pogosto omejene ali odsotne.
---
### **5. Staroselska ljudstva**
- **Kje:** Povsod po svetu (Amazonija, Sibirija, Afrika, Azija).
- **Opis:** Čeprav mnoga staroselska ljudstva živijo še bolj tradicionalno (podobno kot v 18. stoletju ali prej), nekatera ljudstva, ki so rahlo integrirana s sodobnim svetom, živijo na način, ki je bolj podoben življenju v 19. stoletju. Na primer:
- **Nenci (Sibirija):** Tradicionalni način življenja z vzrejo severnih jelenov, vendar z nekaj vplivi sodobne Rusije.
- **Himba (Namibija):** Tradicionalno pastirstvo z omejenim dostopom do sodobnih tehnologij.
---
### **6. Skupnosti v Latinski Ameriki**
- **Kje:** Gorski predeli Andov (Peru, Bolivija, Ekvador), Mehika.
- **Opis:** Mnoga staroselska ljudstva v Andih še vedno živijo kot njihovi predniki v 19. stoletju. Uporabljajo preprosta orodja za kmetovanje, ročno izdelujejo oblačila in živijo v skromnih bivališčih, pogosto brez elektrike ali tekoče vode.
---
### **7. Izolirane skupnosti v Aziji**
- **Kje:** Indija, Nepal, Tibet, Pakistan.
- **Opis:** Na oddaljenih območjih Himalaje in drugih gorskih regij ljudje še vedno živijo v skladu s tradicijami in navadami iz 19. stoletja. Kmetovanje, pastirstvo in ročno obrtništvo so osrednji del njihovega življenja. Na primer:
- **Ljudstva v Ladaku (Indija):** Tradicionalni način življenja z omejenimi vplivi sodobnega sveta.
- **Hunza (Pakistan):** Izolirana skupnost, ki se zanaša na tradicionalne metode pridelave hrane.
---
### **8. Tradicionalne skupnosti na Bližnjem vzhodu**
- **Kje:** Iran, Afganistan, Oman, Jemen.
- **Opis:** Nomadska ljudstva, kot so **Baluči**, **Beduini** in druge skupnosti, še vedno ohranjajo način življenja, ki je podoben 19. stoletju. To vključuje pastirstvo, preprosto obrtništvo in uporabo tradicionalnih metod gradnje in bivanja.
---
### **9. Tradicionalne skupnosti v Afriki**
- **Kje:** Podeželska območja v Etiopiji, Sudanu, Maliju, Čadu.
- **Opis:** Veliko afriških skupnosti (npr. Masaji, Tuaregi, Dogoni) živi na način, ki je podoben življenju v 19. stoletju. To vključuje uporabo osnovnih orodij za kmetovanje, živinorejo, tradicionalno gradnjo domov in ročno izdelavo oblačil.
---
### **10. Izolirani staroverci (Old Believers)**
- **Kje:** Rusija, Sibirija, Južna Amerika (Brazilija).
- **Opis:** Staroverci so verska skupina, ki se je v 17. stoletju ločila od Ruske pravoslavne cerkve. Nekatere njihove skupnosti živijo izolirano in zavračajo sodobne tehnologije, kar pomeni, da njihov način življenja spominja na 19. stoletje.
---
### **11. Skupine v Oceaniji**
- **Kje:** Papua Nova Gvineja, otočja v Tihem oceanu.
- **Opis:** Nekatera ljudstva živijo na način, ki je podoben 19. stoletju, še posebej tista, ki so imela stik z zahodnjaki v tistem času, a niso sprejela večjih sprememb. To vključuje preprosto poljedelstvo, ribolov in obrt.
---
### **Skupna značilnost vseh teh skupin**
Te skupine, čeprav so geografsko in kulturno zelo različne, imajo skupne značilnosti:
- Preprosto kmetovanje ali živinoreja.
- Omejena uporaba tehnologije (če sploh).
- Tradicionalna oblačila, ki so pogosto ročno izdelana.
- Skromna bivališča, narejena iz lokalnih materialov.
- Močan poudarek na skupnosti, veri ali tradiciji.
Njihov način življenja je pogosto posledica zavestne odločitve (npr. Amiši) ali pa geografskih in ekonomskih omejitev (npr. oddaljene skupnosti v Himalaji ali Afriki).
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Okapi ::
Okapi
Za max. 10 ljudi v Slo bi se verjetno našlo cepivo na UKC LJ ?
Cepiva za malarijo ni, so pa zdravila. Ampak imajo omejen rok trajanja.
Cepivo je proti rumeni mrzlici (za mnoge afriške države je celo obvezno), ampak to ima pa še krajši rok trajanja.
Pa še en kup bolezni je tam, s katerimi bi se ti pri nas ne bilo treba ukvarjati. Pri nas lahko brez problema piješ vodo naravnost iz Save, v tropskih krajih pa hitro dobiš kakšnega zajebanega parazita, amebo...
Poleg tega je tam več nevarnih živali, ne samo zveri, tudi kač, škorpijonov... Brez medicine to predstavlja samo dodatno (in nepotrebno) tveganje.
Mediteransko podnebje je verjetno najbolj ugodno, slovenska obala ali še bolje malo bolj južno (Opatija, Lošinj, Hvar...).
sbawe64 ::
Ah, si mi pokvaril načrte 
z Afriko.
Če vzamem za izhodiščno točko Slo:
Jug Grčije, Sicilija, Španija ob obali Sredozemlja ?
Kaj pa Tajska, Kambodža, Vietnam ob obali ali Malezija ?
z Afriko.Če vzamem za izhodiščno točko Slo:
Jug Grčije, Sicilija, Španija ob obali Sredozemlja ?
Kaj pa Tajska, Kambodža, Vietnam ob obali ali Malezija ?
2020 is new 1984
Corona World order
Corona World order
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: sbawe64 ()
Okapi ::
V postapokaliptičnem svetu je točen čas nekje na dnu seznama.
Do ene mere. Točna ura postane ključnega pomena za navigacijo (po odprtem morju oziroma oceanu) brez GPSa. Ker v eni fazi bi preživeli Evropejci hoteli vzpostavit stik s preživelimi Američani.
Na srečo je še vedno dovolj zelo dobrih mehanskih ur, kronografov, tako da tudi ko bi dokončno zmanjkalo uporabnih baterij, bi jih lahko uporabljali. Izučiti bi morali nekaj urarjev, da bi jih vzdrževali, in kakšnega astronoma, da bi znal izmerit točno uro. Oprema (mehanska, praktično nepokvarljiva) je v observatorijih, navodila pa v bolje založenih knjižnicah.
Recimo s takim heliokronomentrom (in kompasom) lahko s pomočjo sonca na minuto natančno določiš uro. Moraš pa vedeti, kje si (se pravi svoje koordinate) in datum.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Okapi ::
Kaj pa Tajska, Kambodža, Vietnam ob obali ali Malezija ?
Podobno kot Afrika. Tropi niso primerni, zaradi različnih parazitov, strupenih kač... Ni praktično nobene prednosti v primerjavi s Sredozemljem, je pa več različnih nevarnosti. Razen če ti banane pomenijo več kot možnost, da te med nabiranjem banan piči kobra.
matobeli ::
Pomojem je še vedno boljša opcija nekje višje proti alpam ali dolomitom, še vedno lahko vzgojiš cel kup hrane in ujameš praktično vse, ker je narava bistveno bolj prehodna in pitna voda teče iz vsakega hriba.
Oziroma... Poleti na gorenjskem, pozimi v istri.
Penzjonisti višjega srednjega razreda že vedo.
Definitivno pa tako kot praviš, nobenih tropov, nobenih celinskih podnebij. Če bi moral imet res samo enega bi bil to mediteran ali ekvivalent v US.
Oziroma... Poleti na gorenjskem, pozimi v istri.
Penzjonisti višjega srednjega razreda že vedo.
Definitivno pa tako kot praviš, nobenih tropov, nobenih celinskih podnebij. Če bi moral imet res samo enega bi bil to mediteran ali ekvivalent v US.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: matobeli ()
Ales ::
LLM je dobesedno kompresirano enciklopedicno znanje. Kaj drugega pa mislis, da je? Ce ga bos vprasal kako narediti oglje, ti bo povedal.
Jaz za razliko od marsikoga (ne mislim le tebe tu) verjetno kar dobro vem, kaj je not in predvsem kako vse skupaj deluje.
In ne, res, res nebi LLM-jev uporabljal namesto enciklopedije. Morda v neki malo drugače zasnovani obliki, čez nekaj časa, to danes niti pod razno. Razen če res ne bi rad v postapokaliptičnem svetu umrl z osvojitvijo Darwinove nagrade.
Pomojem je še vedno boljša opcija nekje višje proti alpam ali dolomitom, še vedno lahko vzgojiš cel kup hrane in ujameš praktično vse, ker je narava bistveno bolj prehodna in pitna voda teče iz vsakega hriba.
Oziroma... Poleti na gorenjskem, pozimi v istri.
Penzjonisti višjega srednjega razreda že vedo.
Definitivno pa tako kot praviš, nobenih tropov, nobenih celinskih podnebij. Če bi moral imet res samo enega bi bil to mediteran ali ekvivalent v US.
Obstaja nekaj krajev na svetu, kjer je praktično večna pomlad (oz. tudi rodovitno obdobje). Kunming na Kitajskem, recimo.
Ampak OK, to so neke vrste ekstremi. Tudi sam bi se najbrž odločil za Sredozemlje, morda v bližini kakega ustja reke. S tem se zagotovi tudi rodovitna zemlja.
Dolina Neretve npr., če se omejim na našo bližino.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Ales ()
Okapi ::
Pomojem je še vedno boljša opcija nekje višje proti alpam ali dolomitom, še vedno lahko vzgojiš cel kup hrane in ujameš praktično vse, ker je narava bistveno bolj prehodna in pitna voda teče iz vsakega hriba.
Oziroma... Poleti na gorenjskem, pozimi v istri.
Penzjonisti višjega srednjega razreda že vedo.
Definitivno pa tako kot praviš, nobenih tropov, nobenih celinskih podnebij. Če bi moral imet res samo enega bi bil to mediteran ali ekvivalent v US.
Ja, če se lahko seliš, lahko kombiniraš Kranjsko goro s Piranom. Ampak vse kar je malo severneje in višje od Ljubljane je pa za stalno prebivanje pozimi zelo neprimerno, razen če bi rad sam kidal kilometre cest. OK, lahko celo zimo preživiš v koči, ampak potem imaš pa lahko druge vrste problemov.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | The Walking Dead (strani: 1 2 3 4 … 83 84 85 86 )Oddelek: Sedem umetnosti | 805209 (7453) | oo7 |
| » | Možnost trka asteroida v Zemljo leta 2029? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 13512 (8324) | BigWhale |
| » | preskok v civilizacijo (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 22208 (19589) | jype |
| » | Ušli obremenjujoči podatki Heartland Instituta (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / NWO | 24063 (21214) | SuperVeloce |