Vprašanje/ prošnja za nasvet.

Jaz sem se sam učil programiranja v srednji šoli in potem šel na FRI ter zaključil smer programska oprema. Ampak nikoli delal kot developer.

Klasičen programer je "radnik". Cena je visoka ker je povpraševanje veliko, ampak se hitro niža. Tukaj je naval kadra iz Azije, ker se da delati remote je to še toliko lažje. Kvaliteta je porazna, ampak se noben kaj dosti ne sekira. Večinoma pa kucaš neko kodo po navodilih, kar na koncu koncev tudi ni tak izziv.

Potem je tukaj AI. Upam si trditi da ChatGPT bolje razume kaj hočeš naredit kot nek Indijec. Pa še lepše skomentira kodo . Če še ne v tem momentu, potem bo pa zagotovo kmalu večji del "kucanja" kode prevzel AI...naš šef že sanja kako bo programiral on sam s ChatGPT-jem.

Kar pa v končni fazi ne pomeni, da programiranje ni uporabno. Dobiš občutek kako delajo stvari. Razumeš software, kakšne so omejitve in kaj se da in kaj ne. Mislim da na dolgi je treba gledati širše...jaz delam arhitekturo in code review. Če bereš kodo lažje kot roman, potem je tukaj dosti več dodane vrednosti. Ko pride šef s kodo od ChatGPT-ja in mu razložim zakaj to ne bo delalo tako kot si on predstavlja, lažje nakaže plačo 15.

Umetna inteligenca bo predvsem povečala število zaposlenih. Tako kot je to naredil cloud.

Samo drugi profili poklicev bodo.

Zdaj bo nov poklic, ChatGTP shitcode remover...

Folk sanja kako mu bo umetna inteligenca pomagala, sam pa komaj napiše "Hello World."

Sam že zdaj vidim pri mojih strankah, vpeljujejo nekaj AI, pa sploh ne vedo kaj naj bi točno počel. Upajo na najboljši rezultat. V tem času (pol leta odkar delam zanje), če bi stranka vedela kaj hoče imeti, bi še sam sprogramiral ustrezne stvari.

Večina folka, ki prisega na AI, upa, da bo AI naredila zadevo bolje kot inženirji. Tega ne bo še leta, tako da se meni ni treba bati, da ne bom imel dela...

Programiranje samo je samo orodje. To MORAŠ znati. Kaj bo v resnici tvoje delo, se nikoli ne ve, ampak z veliko verjetnostjo to pomeni deklica za vse, vsaj v slovenskih podjetjih...

Stixay je 15. avg 2024 ob 04:14 izjavil:

Ali mislite da je bolje iti v hardware?

Kaj v hardware? Razvoja tega v Sloveniji skoraj ni. Še v Evropi ne.

Boš sestavljal racke in šraufal serverje? Zato ne rabiš FRI. Izguba cajta... Poleg tega so velike firme začele prodajati kar cel rack z inštaliranim softwarom vred. Recimo IBM... 2 Romuna pokrivata celo Evropo...

Embedded razvoj? Tam hardware naročijo na Kitajskem, software napišejo sami. Ponavadi se že jemlje nek standarden hardware, da se ne zafrkavaš z driverji.

Hardware je bil mrtva veja v Sloveniji že leta 1999, ko sem jaz diplomiral... Na hardwerski smeri... Poleg tega ne na FRI, ne na FE ne dobiš ustreznega znanja. Ne takrat in ne danes...

Stixay je 15. avg 2024 ob 09:33 izjavil:

joj zgleda sm cist zamesal, pomankanje spanja zgleda, mislim sem bolj kariero v IT, kjer recimo rihtaš serverje podjetju in skrbiš za delovanje podjetja na tehnični ravni. Oprosti, ker sem slabo napisal ter hvala za informacije kljub temu.

Tudi za to ne rabiš FRI.

Kaj je rihtanje serverjev? Šraufanje? OS? Apps?

Veliko firm gre v cloud, nimajo več serverjev.

Stixay je 15. avg 2024 ob 04:14 izjavil:

Zdravo!

V prihajajočem šolskem letu bom zaključil zadnji letnik srednje šole, nato pa načrtujem nadaljevanje študija na FRI ali kakšni podobni smeri. Med študijem in samostojnim izobraževanjem se nameravam naučiti programirati(res podrobno ne le osnove). Zanima me, ali je v roku približno 5 let realno pričakovati, da lahko pridobim dovolj znanja in izkušenj za začetek uspešne kariere v programiranju oziroma "codingu"? Ali se splača že zdaj vlagati čas v učenje in projekte, da bi bil v prihodnosti bolj konkurenčen?
In kakšno mislite, da bo stanje na trgu glede supply in demand-a naslednjih 5, 10... let. Ali mislite da je bolje iti v hardware?

Vesel bom vsakega odgovora. Prosim brutalna iskrenost:))

Hvala!

Razumem tvoje cilje, ker sem bil nekoč na tvojem mestu. Osnove programiranja sem se naučil že v srednji šoli - do te mere, da sem bil sposoben izdelati aplikacijo z nekim osnovnim uporabniškim vmesnikom. V želji po globljem znanju in programerski karieri, sem se vpisal na FRI.

Na FRI-ju bš spoznal en kup matematike (gimnazijska matematika, verjetnost, statistika, diskretne strukture), spoznal razne protokole, spletne tehnologije, programska orodja, en kup algoritmov (recimo 10 načinov za sortiranje), sistem Linux. Ne pričakuj, da boš izdeloval neke hude aplikacije... morda boš za seminarsko nalogo moral izdelati nekaj osnovnega z upoštevanjem navodil. Predvsem bo veliko teorije in 3/4 tega ne boš nikoli potreboval (odvisno od usmeritve in nadaljnjih zaposlitev). Čeprav ti pišem o nekih osnovah in teoriji, boš faks moral resno vzet... resno, to ni filofaks! Če ne boš delal, boš letnik pogrnil še preden boš videl celoten predmetnik!

Velika večina FRI-jevcev se usmeri v programiranje, na koncu pa jih le majhen delež zaključi faks. Eni obupajo, drugi pogruntajo da to ni to, tretji dobijo šiht in faks ni več prioriteta. Na koncu boš programiral tako dobro, kolikor se boš sam naučil. Ponavadi po končanem faksu poklicno programirajo tisti, ki so to znali že pred samim faksom.

Če se boš zaposlil kot programer, pričakuj vsega. Direktor/šef ti bo lahko nekdo, ki se mu o programiranju niti ne sanja... morda je še srednjo šolo s težavo zaključil... taki potem zaposlujejo vse po vrsti, imajo nemogoče ideje in postavljajo nemogoče roke/pogoje. Tvoj sodelavec bo lahko nekdo, ki ima končano 3-letno srednjo šolo, a se je naučil programirat in je v tem boljši kot nek diplomant. Zaradi velike konkurence programiranje ni več neka huda znanost in če boš samo povprečen, boš lahko slabše plačan kot kakšen gostinec. Delo sčasoma postane stresno - to boš ugotovil, ko se bo ravno v času tvojega dopusta odkril nek bug in boš moral zadevo popraviti, ali pa če bo zvečer nekaj crknilo in boš moral dolgo v noč debuggirat, namesto da bi šel s kolegom na pir. Programiranje je super, če to počneš za lastno veselje in potrebe. Ko pa delaš na nekem projektu in vidiš kakšen "mess" je lahko koda (ker jo piše 10 ljudi in nihče nima nobene strukture), takšno delo lahko hitro postane "pain in the ass". Če prideš v kakšno manjšo firmo in boš "deklica za vse" (poleg programerja še strokovnjak za 5 drugih stvari) s povprečno plačo, boš zanimanje hitro izgubil.

Bi rekel, da gre računalniško znanje po poti osnovne pismenosti. V prihodnosti lahko pričakuješ, da bo programirat znalo veliko več ljudi in bo takšno znanje manj cenjeno kot je danes. Ampak računalništvo je široko - verjetno se bo pojavilo nekaj novega, kar danes ne obstaja. Za zaključek bi ti predlagal, da se ne omejuješ toliko na programiraje - cilj naj bi bo področje računalništva čim bolj spoznati.

Grizzly je 15. avg 2024 ob 11:09 izjavil:

Razumem tvoje cilje, ker sem bil nekoč na tvojem mestu. Osnove programiranja sem se naučil že v srednji šoli - do te mere, da sem bil sposoben izdelati aplikacijo z nekim osnovnim uporabniškim vmesnikom. V želji po globljem znanju in programerski karieri, sem se vpisal na FRI.

Na FRI-ju bš spoznal en kup matematike (gimnazijska matematika, verjetnost, statistika, diskretne strukture), spoznal razne protokole, spletne tehnologije, programska orodja, en kup algoritmov (recimo 10 načinov za sortiranje), sistem Linux. Ne pričakuj, da boš izdeloval neke hude aplikacije... morda boš za seminarsko nalogo moral izdelati nekaj osnovnega z upoštevanjem navodil. Predvsem bo veliko teorije in 3/4 tega ne boš nikoli potreboval (odvisno od usmeritve in nadaljnjih zaposlitev). Čeprav ti pišem o nekih osnovah in teoriji, boš faks moral resno vzet... resno, to ni filofaks! Če ne boš delal, boš letnik pogrnil še preden boš videl celoten predmetnik!

Velika večina FRI-jevcev se usmeri v programiranje, na koncu pa jih le majhen delež zaključi faks. Eni obupajo, drugi pogruntajo da to ni to, tretji dobijo šiht in faks ni več prioriteta. Na koncu boš programiral tako dobro, kolikor se boš sam naučil. Ponavadi po končanem faksu poklicno programirajo tisti, ki so to znali že pred samim faksom.

Če se boš zaposlil kot programer, pričakuj vsega. Direktor/šef ti bo lahko nekdo, ki se mu o programiranju niti ne sanja... morda je še srednjo šolo s težavo zaključil... taki potem zaposlujejo vse po vrsti, imajo nemogoče ideje in postavljajo nemogoče roke/pogoje. Tvoj sodelavec bo lahko nekdo, ki ima končano 3-letno srednjo šolo, a se je naučil programirat in je v tem boljši kot nek diplomant. Zaradi velike konkurence programiranje ni več neka huda znanost in če boš samo povprečen, boš lahko slabše plačan kot kakšen gostinec. Delo sčasoma postane stresno - to boš ugotovil, ko se bo ravno v času tvojega dopusta odkril nek bug in boš moral zadevo popraviti, ali pa če bo zvečer nekaj crknilo in boš moral dolgo v noč debuggirat, namesto da bi šel s kolegom na pir. Programiranje je super, če to počneš za lastno veselje in potrebe. Ko pa delaš na nekem projektu in vidiš kakšen "mess" je lahko koda (ker jo piše 10 ljudi in nihče nima nobene strukture), takšno delo lahko hitro postane "pain in the ass". Če prideš v kakšno manjšo firmo in boš "deklica za vse" (poleg programerja še strokovnjak za 5 drugih stvari) s povprečno plačo, boš zanimanje hitro izgubil.

Bi rekel, da gre računalniško znanje po poti osnovne pismenosti. V prihodnosti lahko pričakuješ, da bo programirat znalo veliko več ljudi in bo takšno znanje manj cenjeno kot je danes. Ampak računalništvo je široko - verjetno se bo pojavilo nekaj novega, kar danes ne obstaja. Za zaključek bi ti predlagal, da se ne omejuješ toliko na programiraje - cilj naj bi bo področje računalništva čim bolj spoznati.

Ja se dobro zavedam, da na faksu snov ne bo lahka in ne bomo igrali igric in programirali 24 7. Kljub temu sem pripravljen studiju posveti veliko casa in se potruditi iz njega izvleci najvec kot lahko. zavedam pa se, da bom pri nekaterih stvareh(sploh programiranje), za kaksen resen progress moral vecino delati sam, zunaj faksa. In ja kot si ze povedal, vem da je bolje da spoznam cimvec pri podrocju racunalnistva, da bom imel vsaj nekaj sirine po koncu studija. Drugace pa res ti hvala za dolg in podroben odgovor:)