Prezračevalni sistem z rekuperacijo

Povem svojo izkušnjo, če komu pride prav. Imam vaillant centralni rekuperator že ene 5 let in je zakon. Skoz svež luft v novi hiši veliki 180 kvadratov, stropi 2,7m. Skoz celo leto ne odpiramo nobenih oken. Luksus. Je res da je treba menjavati filtre ko slišiš da zadeva začne glasno delat. Včasih mal filtre spihan/posesan in potem še nekaj tednov gre dokler ne nabavim novih filtrov. Letno dejansko v mestu rabim menjat vsaj ene 3 krat filtre. Ker mi ta strošek ne pomeni veliko mi je zadeva res TOP!

Izkušnje kolega, ki živi v manjši hiši je pa tak da ni najbolj zadovoljen z zadevo. Sicer je naredo neko poceni varianto (nevem sicer zakaj bi to bilo bitno v tej enačbi, ker si zadevo predstavljam laično kot ventilator + filter) ampak ima tudi dosti manjši volumen zraka v hiši in pravi da zadeva nekot ne deluje tak kot bi moralo, da zrak ni sveži itd.. Tudi v službi imamo podoben problem kjer je vbistvu samo 4-5 prostorov, ki pa so zatohli pa lahko dela prezračevanje na polno in moramo vmes odpirat okna. Pa so ti prostori v pisarni popolnoma renovirani, torej oprema nima zatohlega vonja sama po sebi.

Morda je kaj na tem, da se splača mal več plačat za "boljši/dražji" rekuperator. Morda pa je cela finta v tem da moreš imeti večji volumen zraka na razpolago, da je potem vse ok.

tony1 je 30. jul 2025 ob 13:08 izjavil:

Koliko si dal za cel sistem in koliko te pride ena kpl menjava filtrov? Kakšen razred filtrov je?

Vbistvu je bilo nekaj čez 10-12k v fazu gradnje 5 let nazaj. Komplet filtrov sem plačeval direkt pri lokalnih serviserjih G4+F7 in stane 55EUR (uradni filtri - nevem pa točnih specifikiacij). Nameravam pa preizkusil še na tej strani večjo količino nabavit pa sprobat:

https://www.kwl-filteronline.de/en/vail...

Laufam rekuperatorja zdaj par dni. Vecino casa na 75%, v spalnici ponoci na 25%. Ko pridem s sluzbe domov, rekuperator v cel dan v dnevni na 75%, se mi ne zdi nic kaj boljsi zrak kot preden sem imel rekuperator. Ce odprem okno za pol ure je dosti boljse. Tak da to mi je ze malo feler. Kako je ostalim poleti? Pa imate nastavljeno na rekuperacijo ali samo vpih ali izpih zraka?

Kupi CO2 senzor na Amazonu (jaz sem recimo tega).

Če odprem na prepih se CO2 koncentracija zniža na cirka 500ppm že prek kot v 10 minutah. Z izklopljenim rekurperatorjem mi v spalnici naraste čez noč na cirka 2500 ppm, z vklopljenim mi naraste na cirka 1600. Razliko med 1600 in 2500 tudi čutim, ampak že teh 1600 čez noč je preslabo (tako v praksi po filingu kot tudi glede na cifro). Kolikor berem bi optimum bil da se drži pod 1000 ppm. Ampak to že dlje vem da sem prešvoh centralno mašino vgradil, ko sem se šel DIY, sam zdaj se selim ni čas nadgrajevat :)

Zelo dvomim da lahko lokalni rekurperator, brez da je tudi glasen, doseže dobro prezračenost v spalnici ponoči. Bo treba al lokalnega imeti na glasno al pa centralno če se hoče imeti svež luft ko se zbudiš. Za čez dan pa je lažje doseči dobro prezračenost, ker ni vrat zaprtih in ker je več sob z odvodi/dovodi v igri. Ampak takrat je tudi okno odpret lažje tak da je tudi dodana vrednost manjša kot ponoči.

Lonsarg je 31. jul 2025 ob 00:03 izjavil:

Kupi CO2 senzor na Amazonu (jaz sem recimo tega).

Če odprem na prepih se CO2 koncentracija zniža na cirka 500ppm že prek kot v 10 minutah. Z izklopljenim rekurperatorjem mi v spalnici naraste čez noč na cirka 2500 ppm, z vklopljenim mi naraste na cirka 1600. Razliko med 1600 in 2500 tudi čutim, ampak že teh 1600 čez noč je preslabo (tako v praksi po filingu kot tudi glede na cifro). Kolikor berem bi optimum bil da se drži pod 1000 ppm. Ampak to že dlje vem da sem prešvoh centralno mašino vgradil, ko sem se šel DIY, sam zdaj se selim ni čas nadgrajevat :)

Zelo dvomim da lahko lokalni rekurperator, brez da je tudi glasen, doseže dobro prezračenost v spalnici ponoči. Bo treba al lokalnega imeti na glasno al pa centralno če se hoče imeti svež luft ko se zbudiš. Za čez dan pa je lažje doseči dobro prezračenost, ker ni vrat zaprtih in ker je več sob z odvodi/dovodi v igri. Ampak takrat je tudi okno odpret lažje tak da je tudi dodana vrednost manjša kot ponoči.

tukaj je eno par stvari, ki lahko vpliva na rezultate.

Zelo pomembno je tudi kako so pozicionirani dovodi in odvodi zraka. Namrec, ce to ni pravilno urejeno potem nimas potrebnega krozenja.

katere centralne rekuperaterje pa imate nameščene? in koliko je to cca stalo?

iščem sedaj nekaj za stanovanje, cca 100 m2, 7 sob.

kdo vam je delal vgradnjo, kako ste zadovoljni?

Sem pa tja slisis kako zgodbico, sicer se pa tega ne cisti. Samo poskrbi se da vedno lavfa da morebitno umazanimjo pac potegne dalje, do prvega filtra.

Meni se je zdel po 8 letih malenkost umazana cev ki je v kuhinji, ampak nic takega sj je filter pred to cevjo.

Saj tudi cevi za nape noben ne cisti, tudi take 50 let stare ne, pa so nape precej precej hujsa svinjarija.

Torej domači dragci nikoli bili v stroki, kaj bomo?

Lonsarg je 31. jul 2025 ob 00:03 izjavil:

Kupi CO2 senzor na Amazonu (jaz sem recimo tega).

Če odprem na prepih se CO2 koncentracija zniža na cirka 500ppm že prek kot v 10 minutah. Z izklopljenim rekurperatorjem mi v spalnici naraste čez noč na cirka 2500 ppm, z vklopljenim mi naraste na cirka 1600. Razliko med 1600 in 2500 tudi čutim, ampak že teh 1600 čez noč je preslabo (tako v praksi po filingu kot tudi glede na cifro). Kolikor berem bi optimum bil da se drži pod 1000 ppm. Ampak to že dlje vem da sem prešvoh centralno mašino vgradil, ko sem se šel DIY, sam zdaj se selim ni čas nadgrajevat :)

Zelo dvomim da lahko lokalni rekurperator, brez da je tudi glasen, doseže dobro prezračenost v spalnici ponoči. Bo treba al lokalnega imeti na glasno al pa centralno če se hoče imeti svež luft ko se zbudiš. Za čez dan pa je lažje doseči dobro prezračenost, ker ni vrat zaprtih in ker je več sob z odvodi/dovodi v igri. Ampak takrat je tudi okno odpret lažje tak da je tudi dodana vrednost manjša kot ponoči.

Če hočeš imeti res svež zrak v spalnici, moraš imeti rekuperacijo predimenzionirano, drugače imaš tam do 1000ppm CO2ja.

Velikost sobe: 4 × 4 × 2.6 m → volumen = 41.6 m³.
1000 ppm: 62 m³/h za dve osebi, kar je ponavadi stamdard.
500 ppm: 450 m³/h za dve osebi, kar nima noben.

Kaj pomeni z odprtim oknom:
Nizek pretok (majhno odprto okno / miren dan): ≈ 30 m³/h
Zmeren pretok (okno odprto široko, rahlo gibanje zraka): ≈ 150 m³/h
Visok pretok (močna prečna ventilacija ali močan veter, polno odprto okno): ≈ 500 m³/h

Kar pomeni, da poleti že z zmerno odprtim oknom dosežemo mnogo boljšo kvaliteto zraka, kot jo dovede rekuperacija!

https://www.sciencedirect.com/science/a...


Zanimivo je tudi spanje v zaprtem prostoru

https://vair-monitor.com/2016/09/29/sle...

MojsterX je 1. sep 2025 ob 11:50 izjavil:

https://www.sciencedirect.com/science/a...


Zanimivo je tudi spanje v zaprtem prostoru

https://vair-monitor.com/2016/09/29/sle...

Seveda je prezračevanje koristno, ampak če bi količino ppm CO2 spravili na (povsem arbitrarno) mejo 1500 ppm, ne bi bil konec sveta.

Je kdo naredil še raziskavo, kako hrup (bognedaj lokalnega) rekuperatorja med spanjem vpliva na kakovost spanja? Kaj pa primerjavo, kakšna je raven ppm CO2 v prostoru s 50 let starimi zaprtimi lesenimi okni?

MTB4life je 1. sep 2025 ob 12:06 izjavil:

Lonsarg je 1. sep 2025 ob 00:34 izjavil:

Sem pa tja slisis kako zgodbico, sicer se pa tega ne cisti. Samo poskrbi se da vedno lavfa da morebitno umazanimjo pac potegne dalje, do prvega filtra.

Meni se je zdel po 8 letih malenkost umazana cev ki je v kuhinji, ampak nic takega sj je filter pred to cevjo.

Saj tudi cevi za nape noben ne cisti, tudi take 50 let stare ne, pa so nape precej precej hujsa svinjarija.

Cevi od nape ne čistiš zato, ker črpa zrak ven in ne noter, tako da te svinjarije teoretično ne dobiš v prostor.

Tudi pri centralni rekurperaciji se nikjer izhodni in vhodni zrak ne mesata (le preko posebne kocke si med sabo izmenjata toploto)

Gambino je 1. sep 2025 ob 11:39 izjavil:

Lonsarg je 31. jul 2025 ob 00:03 izjavil:

Kupi CO2 senzor na Amazonu (jaz sem recimo tega).

Če odprem na prepih se CO2 koncentracija zniža na cirka 500ppm že prek kot v 10 minutah. Z izklopljenim rekurperatorjem mi v spalnici naraste čez noč na cirka 2500 ppm, z vklopljenim mi naraste na cirka 1600. Razliko med 1600 in 2500 tudi čutim, ampak že teh 1600 čez noč je preslabo (tako v praksi po filingu kot tudi glede na cifro). Kolikor berem bi optimum bil da se drži pod 1000 ppm. Ampak to že dlje vem da sem prešvoh centralno mašino vgradil, ko sem se šel DIY, sam zdaj se selim ni čas nadgrajevat :)

Zelo dvomim da lahko lokalni rekurperator, brez da je tudi glasen, doseže dobro prezračenost v spalnici ponoči. Bo treba al lokalnega imeti na glasno al pa centralno če se hoče imeti svež luft ko se zbudiš. Za čez dan pa je lažje doseči dobro prezračenost, ker ni vrat zaprtih in ker je več sob z odvodi/dovodi v igri. Ampak takrat je tudi okno odpret lažje tak da je tudi dodana vrednost manjša kot ponoči.

Če hočeš imeti res svež zrak v spalnici, moraš imeti rekuperacijo predimenzionirano, drugače imaš tam do 1000ppm CO2ja.

Velikost sobe: 4 × 4 × 2.6 m → volumen = 41.6 m³.
1000 ppm: 62 m³/h za dve osebi, kar je ponavadi stamdard.
500 ppm: 450 m³/h za dve osebi, kar nima noben.

Kaj pomeni z odprtim oknom:
Nizek pretok (majhno odprto okno / miren dan): ≈ 30 m³/h
Zmeren pretok (okno odprto široko, rahlo gibanje zraka): ≈ 150 m³/h
Visok pretok (močna prečna ventilacija ali močan veter, polno odprto okno): ≈ 500 m³/h

Kar pomeni, da poleti že z zmerno odprtim oknom dosežemo mnogo boljšo kvaliteto zraka, kot jo dovede rekuperacija!

To da ne rabis rekurperacije ce imas skozi odprta okna se strinjam, stram vrzen demar. Ampak 90% ljudi ne moremo spat pri odprtem, prav tako je tecno in prepih da bi cez dan dlje kot dvakrat za 10min odpiral.

In ko za 10 min dam na prepih res pade na 500ppm, ampak je v roku par ur ze na 1000.

1600 je drgac za silo zadovoljivo za cez noc (cez dan pa cirka 1000ppm brez zracenja), ampak vseeno upam da v novem dosezem se manj. Medtem ko je pa 2400, kolikor dobim cisto brez rekurperacije res mocno zadusljivo zjutraj.

In v čem so boljši od ostalih?

Tisti, ki ste se odločili za centralno prezračevanje z rekuperacijo v novogradnjah, kam ste postavili prezračevalne cevi?
Sam se najbolj nagibam k vgradnji v AB ploščo, vendar ne vem, koliko so te cevi občutljive na poškodbe. Predvsem me skrbi kakšno naknadno vrtanje v strop in potem sanacija zadeve brez večjih gradbenih posegov.
Druga opcija je seveda vgradnja na strop, ampak bi se raje izognil spuščanju stropov po celotni hiši.

Hvala za vaše nasvete.

Jaz bom dal nad AB, pod estrih, stropov ne mislim spuščati, imam z razlogom 2.85m visoke.

Daš v estrih ali spuščen strop, v betonski plošči pa res rabiš statika.
Za naknadno razbijanje, popravilo je v spuščenem stropu najlažje.
Ampak te cevi se prakticno nimajo kaj za pokvarit, samo izvedba mora biti ok, v estrihu je pač potrebno paziti, da se ne hodi po njih med montažo in pri polaganju estriha.

Za to pa moraš imeti dobro dokumentirano dejansko izvedbo, še posebej pri kakšnih bližnjicah.
Že fotografije so precej v pomoč.

Ce je prezracevalna cev preluknjana in nato tam kjer je luknja zakitano je to dovolj dobro, to ni voda ampak samo zrak tak da brez panike. Ce bo pa 1% pretoka zraka potegnilo skozi luknjo od sravfa ko bo nekdo luc montiral tudi ne bo cisto nic narobe.

Jaz sem zelo zadovoljen z stropnim Mitsubishi Loosnay. Tudi ce imate predviden Utility prostor ni razloga da ne bi dali pod strop, je potem na stenah vec placa za kaj drugega.

Pac zadeva ima nekaj % slabso ucinkovitost kot kaki drazji. Ampak ne bos s temi nekaj % prisparal na ogrevanju tega celega jurja razlike v ceni. Zanesljivost in tihost pa ne bo pri nobenem boljsa od tega Mitsubishija. Sam dobro je predimenzionirat zadevo, jaz imam Loosnay 500m3h ceprav so cevi dimenzionirane 240m3h in lahko furam na 50% kar je varcno in tiho pa do konca cevi izkoristim (na 75% ze slisim pretok, ker pac ce gres na vecji pretok kot so dimenzionirane cevi se zacne zrak slisat).

Aja pa nujno entalpijsko verzijo da ni presuh zrak pozimi in da pomaga poleti vzdrzevat suhost klimi, neentalpijski dela poleti ko tra klimi pozimi pa izsusuje.

Resne rekuperacije, ki se vgrajujejo v bolnišnice nimajo plastičnih cevi, temveč kovinske. V bolnišnicah, laboratorijih, ..., so kovinski zračniki in kanali za rekuperacijo zraka standard! Zakaj? Kovinske (najpogosteje pocinkane jeklene ali nerjaveče) površine so gladke in neporozne, zato se na njih manj nabira prah, vlaga in mikroorganizmi. Lažje jih je dezinfecirati ali čistiti s kemikalijami. Plastični materiali lahko sčasoma razpokajo, absorbirajo vlago ali postanejo gojišče bakterij in plesni. Rekuperacija zraka vključuje velike temperaturne in vlažnostne spremembe -> kondenz, ki lahko poškoduje plastiko, na kovino pa se ga da učinkovito odvajati. Kovinski materiali prenesejo dolgotrajno obratovanje in mehanske obremenitve. Gradbeni in sanitarni predpisi (npr. HTM, DIN, EN norme) za zdravstvene objekte izrecno zahtevajo kovinske kanale in elemente v prezračevalnih sistemih.

Torej: kovinski zračniki v bolnišnicah so zaradi higiene, varnosti, enostavnega čiščenja, trajnosti in regulativnih zahtev.

Samo, da veste, da te plastične cevi v osnovi niso najboljša rešitev in daleč od primernih rešitev!

Lonsarg je 16. sep 2025 ob 13:32:46 izjavil:

@Magic1, obstajajo tudi neki entalpijski ki imajo izkoristek blizu navadnim, nisem pa gledal iz cesa so. So pa toliko drazji da ni racunice.

Ja navadni rekurperator zunanjo vlaznost vlece notri, torej poleti ti vlazi, pozimi pa susi. Meni je navadni rekurperator susil pozimi do 35% vlaznosti in sem pol rabil vlazilce prizigat da ni nos bolel. Poleti mi je pa delal kontra klimi da sem moral podhlajevat ce sem hotel vlaznost nizat.

@Gambino, tudi pocinkana cev ti NE bo pomagala ce se ti bo kondenz nabiral. Proti kondenzu moras pac zastavit sistem da ni temperature rosica. Za navadno rekurperacijo ni problema, ce kombiniras se z kanalsko klimo pa je treba zelo pazit in dodatno izolirat itd. Pocinkana cev ti bo edino pomagala ce pride do napake v sistemu da se kaj zgodi in je treba cistit, v tem primeru bo lazje. Ampak da sploh pride do potrebe ciscenja to pomeni da je ze prislo do neke napake! Se pa v velikih sistemih kot so bolnice te napake veliko pogosteje dogajajo kot v hisah, zato pocinkana cev ne skodi. No pa tudi pretoki so tam visji in bi bilo mal prevec cevi ce bi majhne plasticne dajal namesto tistih gromozanskih pocinka ih kanalov. Skratka plisi pocinoane cevi so premajhni da bi upravicili komplikacijo za doma.

Ne razumeš, bistvo kovinskih kanalov je v tem, da je razvoj bakterij že zaradi materiala dosti težji. Bakterije na kovini težko uspevajo. Zakaj? Kovinske površine so gladke in neporozne, zato se hitro izsušijo. Večina bakterij pa za preživetje potrebuje vlago. Kovina zelo dobro prevaja toploto in mraz, kar pomeni, da so bakterije izpostavljene nenadnim temperaturnim spremembam, ki lahko povzročijo stres ali pogin. Nekatere kovine (npr. baker, srebro, cink) sproščajo ione z antimikrobnim učinkom, ki poškodujejo celične stene bakterij, motijo encime ali povzročajo oksidativni stres. V poroznih materialih (les, tkanine, plastika) se bakterije lažje zadržijo v mikroskopskih razpokah, kjer so zaščitene pred UV-svetlobo in mehanskimi vplivi. Plastika je lahko rahlo porozna in hrapava, kar omogoča oprijem mikroorganizmov in v njej pogosto nastajajo pogoji za kondenzacijo.
Kolega, ki vzdržuje večje in manjše sisteme je povedal, da je že marsikaj videl v domačih sistemih! Bakterije, glive, alge (sluzaste obloge bolj poredko), plesni so kar pogost pojav. V ceveh se kopiči prah, cvetni prah, kožni delci, dlake – to je hrana za mikroorganizme. Če se pomeša z vlago, nastane idealen substrat za rast bakterij in plesni. Kaj je vzrok: Slaba ali nepravilna montaža (slabi nakloni → voda zastaja v ceveh). Pomanjkanje filtrov ali neustrezna menjava filtrov. Redko čiščenje in dezinfekcija cevi. Visoka vlažnost notranjega zraka.
Narebrane plastične cevi se težko čistijo.

Tako da rekuperacije niso nedolžni sistemi, če se jih pravilno ne servisira, ne čisti, postanejo velik problem za lastnike, ki zbolevajo za raznimi pljučnimi zadevami, alergije, draženje oči, kože, respiratorne okužbe!

Zato proizvajalci priporočajo redno menjavo filtrov (2-4× letno) in periodično čiščenje cevi (na 3-5 let, odvisno od uporabe).

Zato pa daš filtre na odvodne zračnike, kot imaš vilter na vleku od zunaj, da prah/svinjarija nima kaj v sistemu za počet. Po 3 letih sem kocko ven vzel in je bila čista. V cevi tudi lahko požokam s metlico in je bila nazadnje čista. Res pa se filtri kar zapacajo in jih je treba na par mesecev menjat. Vlaga se v pravilno narejenm sistemu nima kaj nabirat. Ne ugašajte rekuperatoraja, to mora delat 24/7/365 brez izjeme. Če zadeva dela, je temperatura v sistemu konstantna in sam pretok zraka poskrbi, da ni kondenza. Seveda v kolikor nima nekdo kakšno cev izpostavljeno zunanjemu mrazu brez izolacije.

Dobri argumenti, ni kaj.

Gambino ni videl plastčne cevi za prezračevanje od blizu, zunaj je res rebrasta, znotrja pa gladka kot špegu. Videl tudi ni navadne pocinkane spiro cevi, ki se uporabljajo za prezračevanje v velikih in majhnih sistemih. njegov kolega je pa vidu bakterije in vodo v prezračevalnih ceveh.

Še ima kdo izkušnje z rekuperatorjem kers50+?
mam ugodno ponudbo :)

Vseeno kakšen, ker tam ne boš več kot pol ure na dan, in tam ne spiš...

Morda še najbolj glej na ceno, da ne boš dal nekega velikega denarja...

(Če imaš v kopalničnih vratih rešetko, ne potrebuješ niti rekuperatorja, rabiš samo čim tišji ventilator, ki ima 3 funkcije:
-izklop
-vklop in avt. izklop po 10 minutah
-vklop ko zazna določen % vlage, avt. izklop ko ta pade.)