Ekonomija. (Tehnologija ji diha za ovratnik).

13 let nazaj je stal Gflop nekaj milijonov dolarjev. Leta 2000 samo se nekaj cez 1000$. Trenutna cena je se vedno cez 100$.

> je v bistvu vseeno, na kakšen nacin proizvajaš proizvod ali storitev. kdorkoli bo to ponujal, bo hotel placilo.

Je vprašanje. Linux ponujajo kar zastonj. Če bi (ko bo) njim še kdo ponujal hrano, obleko in stanovanje zastonj, bo pa razvoj Linuxa zares stekel. Pa ni to edini primer.

> zato jih lahko zaposlijo v kaki drugi panogi (po prešolanju), kjer potrebujejo delovno silo (še ni mogoce dovolj avtomatizirati). ali pa še naprej ostanejo na cesti.

Moja teza je samo ta, da bo slednjih vse več, ker avtomatizacija bo takorekoč splošna.

> - cenejša delovna sila -> manjši motiv podjetnikov za avtomatizacijo

To ni nikakor nujno. Ni samo nižje cena, je tudi 24 urna proizvodnja, višja kvaliteta ...

> - vecja brezposelnost ter nižje place zaposlenih -> manjša gospodarska rast in manj kapitala za razvoj in nakup opreme za avtomatizacijo (tudi na splošno manj poslovnih priložnosti).

Ne, ni nujno da je avtomatizacija tako salamensko draga. Celo še bolj nujna postane, da izdelki in storitve za zelo nizek denar sploh gredo. In le zaradi avtomatizacije lahko prinašajo dobiček.

> ce ob avtomatizaciji obstojecih dejavnosti nastajajo nove dejavnosti,

Že kar avtomatizirane dejavnosti - od svojega rojstva.

> potem se tudi proces uvajanja avtomatizacije upocasni.

Ali pa pospeši. Kjer vsak rešuje svojo kožo, si bo stroške seveda hotel zmanjšati. Eleminirati delavce iz produkcije. To tako je.

> lahko pa da bo ostalo nekaj dejavnosti, ki jih bodo morali opravljati ljudje.

Nekaj časa zagotovo. Kap pa ne pomeni, da bi to lahko počela večina.

> v vsakem primeru bodo obstajali lastniki podjetij, surovin, poslovnih in proizvodnih zgradb itd ter na drugi strani kupci

Država bo morali suportirati te kupce. Jih zalagati z denarjem.

> razlika med clovekom in robotom je za lastnika podjetja le v tem, da prvemu daješ placo, drugemu pa štrom in software.

Ki sta pa tudi cenovno blizu nule, ko je tehnologija razvitejša.

se mi zdi da je to vprašanje omejeno s časom...
slej kot prej bo denar ukinjen. državno zalaganje prebivalcev je potrebno, da omilimo prehod iz money-driven sveta v... kaj že?

nardimo design document nove družbe?

> v bistvu je tale stavek čisti udarec mimo. zakaj?
> ker je v bistvu vseeno, na kakšen način proizvajaš
> proizvod ali storitev. kdorkoli bo to ponujal, bo
> hotel plačilo

Ko imas avtomatsko proizvodnje vsega in vsega v neomejenih kolicinah, potreba po denarju, kot placilnemu stredstvu izgine.

Kmalu zatem pa 'crkne' se vse drugo kar je z denarjem povezano.

Da bi bilo vsega v neomejenih količinah, to je utopija.

In celo če bi kdaj temu tako bilo, pa ne bo, poglejte Voyagerja, kjer dejansko lahko proizvedejo hrane in drugih stvari kolikor hočejo, pa kljub temu še vedno obstaja trgovina in takšna ali drugačna plačilna oz. menjalna sredstva.

Ja. Seveda na sami ladji člani posadke ne trgujejo med sabo, ker imajo vse na ladji. Tako kot npr. danes na vojaški ladji, kjer je vse že gor. Ampak ladja Voyager trguje z drugimi in ljudje v tistem času prav tako trgujejo drug z drugim.

Zemlja oz. parcela je že po naravi omejena. In kakorkoli obrneš, nikoli ne bomo mogli imeti vsi enako velikih hiš in enako dragih avtov....bo že prej, da bomo lahko vsi enako brihtni in vsi lepi in postavni, za kar lahko poskrbi genetika...

Link? Gotta see the %%%

GDP, shot up at an 8.2 percent annual rate in the third quarter, more than double the previous quarter's gain and the strongest quarterly advance in 19-1/2 years.

Thomas - tebi seveda verjamem

Nikjer nisem reku, da je rast bruto produkta zgolj stvar investij v vojaški sektor. Sm pa reku, kaj ma veze tehnološki napredek v ZDA z Bushem. Ga je on izumu? Al fura le utečeno pot naprej? V gospodarstvu, da se razumemo. Čisto nekaj drugega je zunanja politika. Tako, da tapru je treba znat brat, šele potem lahko se lahko piše.

Seveda pa predsednik ni tako pomemben, kot sta pomembni znanost in tehnologija. Ti sta v ozadju velikega booma zdej.

Ko imas avtomatsko proizvodnje vsega in vsega v neomejenih kolicinah, potreba po denarju, kot placilnemu stredstvu izgine.

Ja ko ni več konkurence, zahtev trga in poslovni proces poganja perpetuum mobile.

Thomas ti podatki so čisto kredibilni point je samo v tem da te številke dobijo po čisto drugačnem postopku kot mi v SLO ali EU pač ne primerjajo rasti enega četrtletja z istim lanskoletnim kot pri nas, pa saj vse piše je pa več kot na naši strani luže.

Kaj pa Old Yurope
Ta dokument je "podrobna" razlaga Ameriškega.

Link mi trenutno ne dela, verjetno zaradi navala. No ... 8,2% velja. Dejstvo je da ZDA rastejo po norih stopnjah in da Azija delno sledi. EU je pa ena žalost. Old Yurope - pa poglej kakor hočeš. Samozavest Nemcev in Francozov je smešna. Danes so odstopili od nekega pakta o stabilnosti finančnega sistema. Problem je to zaradi načina, ne zaradi samega pakta, ki ga ne bi nikoli niti smeli uvesti. Link o paktu stabilnosti in o 8,2%.

Počas se vrnite v okvire teme, prosim

Propaganda ZA ali PROTI politiki, oziroma ekonomskim politiki neke države pač ni odraz nasloven teme.

Ko imas avtomatsko proizvodnje vsega in vsega v neomejenih kolicinah, potreba po denarju, kot placilnemu stredstvu izgine.

pa kako da nihče ne dojame, da 100% avtomatizirana proizvodnja še ne pomeni brezplačnosti? prvič je treba priskrbeti material/surovino. kot drugo pa nihče be bo brezplačno organiziral take proizvodnje, ker to stane. pa tudi če bi bilo zastonj, se ne bi tega loteval, če ne bi dobil plačila.

še en (zelo karikiran) primer: recimo da v ceni novega avtomobila dandanes le 5% predstavlja vrednost surovine (železo, plastika), ostalo je cena dela, obratovalnih stroškov in razvojnih stroškov.
vprašanje: kaj se zgodi, če nekdo postavi tovarno z nanoroboti, ki delajo zastonj in plačamo le še tistih 5% današnje cene? odgovor: vsi hočejo kupiti večje avtomobile in to ne po enega, ampak 5, 10, 15... povpraševanje po materialu se poveča, zato naraste tudi cena.

pustite pri miru linux in drugo zastonjsko programje. kar se tiče fizične proizvodnje, nihče ne bo ničesar dajal zastonj. zakaj pa pravzaprav bi? naj mi to nekdo razloži, prosim.

Thomas, a si mal pijan? Če dobi za 12 ur toliko in toliko, potem to ni zastonj.

> Thomas, a si mal pijan? Če dobi za 12 ur toliko in toliko, potem to ni zastonj.

Dobi vsak, delajo pa v povprečju naprimer toliko. Delajo zato, ker potem vsak dobi, ne samo oni. A mar misliš, da mora pasti ta čas na 0, preden je to možno. Jest mislim da povprečno na dan ali dva na teden.

Hm, in pol eni trdijo, da ni uresničljivo načelo: delaj kolikor lahko in jemlji kolikor potrebuješ

Skratka, ko bo pa zemlje zmanjkalo, bomo pa najdl še kak planet in spet bo raj na Zemlji.

Hehe če je vse tako enostavno zakaj pa potem ni tako.? V kameni dobi niso bili prav daleč od tega, razen tega, da takrat še ni bilo avtomatizacije.

Pa recimo, da bi bilo tako že od začetka, misliš da bi mi danes bili tako razviti kot smo. Bi imeli danes to kar imamo, če nebi imeli plačilnega sredstva, konkurence, trga ... malo morgen.
Če bi prišlo do tega bi se razvoj takšen in drugačen upočasnil, če ne ustavil, ker nas nebi nihče silil da jutri naredimo več kot danes.

To zastopim seveda in rabili bi še nadaljnih 20 ali 40 tisoč let za to kar imamo, če nebi poznali kapitala.

Veš kaj je kapital? Ko "prvi nomad", od svojih dveh koz, eno zamenja za eno od dveh sekir, ki ju ima nek lovec ... pa imata oba profit, ker ena koza plus ena sekira je vredna več, kot dve sekiri ali dve kozi. Ta presežek nad igro z ničelno vsoto - je kapital. Ki se ga je do danes že ogromno nabralo.

Če smo po lojtri kapitala daleč priplezali, so naprej elevatorji. Bolj uglajen bo treba biti v dvigalu - in lojtre ne bo treba in ne bo mogoče vlačiti s seboj.

Mrtve točke seveda ne bo. Tole dvigalo pelje v orbito in med zvezde.

> nam bodo naredili to kar smo jim dali v program in nič več

Tudi mi smo naredili samo to, da smo do sem izpeljevali simple DNA program. Več se po definiciji ne da. Niti ni treba.

Ne - noben stroj ne more več, kot ima program, da more. Velja tudi za človeka, da je tak stroj. Seveda pa najbrž more več, kot bi na hitro rekel, da more. Bi gledal človečnjake preden so zakurili ogenj - bi rekel da iz njih nikoli nič ne bo. Ravno tako, kot če bi gledal IBM PC XT z DOS 2.0. Ampak prvi pogled - v nasprotju z vražo - lahko zelo prevara.

Mesečno zaposlijo med 120 in 130 tisoč ljudi. Morali pa bi jih 200 tisoč, če bi hoteli da nezaposlenost pada.
To pa izgleda tako kot da jih vsak mesec izgubijo 70 - 80 tisoč

Po statistiki upam napovedati da bo naslednje leto v ZDA (real) BDP še za kakšen % večji in da bo v jesenskem obdobju nezaposlenost najnižja v Bušovem mandatu. Po volitvah pa bo spet real life