Slo-Tech - Evropska komisija je objavilapredlog nove direktive o popravilih naprav, ki uvaja dodatne obveznosti proizvajalcev pri zagotavljanju popravljivosti različnih izdelkov. Ta se bo nanašala na obdobje po izteku garancije, ko morajo brezplačna popravila ali zamenjava opraviti že po veljavni zakonodaji.
A tudi tu bodo manjše spremembe. Odslej bodo morali proizvajalci v garancijskem obdobju naprave brezplačno popraviti, zamenjava za novo pa bo možna šele, če bi bilo popravilo nesorazmerno dražje. Po tem obdobju pa bodo morali zagotavljati možnost popravila, katere časovna omejitev je odvisna od vrste izdelka. Za televizorje bo to veljalo sedem let, za pralne in sušilne stroje pa deset let. Za pametne telefone se obeta petletno zagotavljanje popravil. Izjema bodo le izdelki, ki jih fizično ne bo možno popraviti, kar bo treba dokazati.
Potrošniki bodo za vsak izdelek dobili posebno deklaracijo o popravljivosti (European Repair Information Form), ki jo bodo morali pripraviti proizvajalci. Ta bo omogočila enostavno primerjavo izdelkov po popravljivosti, podobno kot jih lahko sedaj primerjamo po porabi električne energije. Evropska komisija želi s tem tudi zmanjšati količino odpadkov, ki nastanejo zaradi zavrženih naprav, ki bi jih bilo moč popraviti. Ocenjujejo, da bo v 15 letih to pomenilo 18,5 milijona ton manj izpustov ogljikovega dioksida in tri milijone ton manj odpadkov, kar bo potrošnikom prihranilo 176 milijard evrov.
V iniciativi Right to Repair so do nove zakonodaje kritični, ker je po njihovem mnenju premalo ambiciozna. Trdijo, da ni pravica do popravila še vedno ne bo univerzalna, ker direktiva ne predpisuje cen popravila, ki so lahko zelo visoke. V direktivi ni nobene omejitve glede cen rezervnih delov, prav tako je problematična izjema od popravila, če je to dražje od novega izdelka. Pozdravljajo pa nekatere druge rešitve v direktivi, denimo vzpostavitev nacionalnega registra točk za popravila, obnovitve in odkup okvarjenih izdelkov. Kot pozitivno vidijo tudi deklaracijo o popravljivosti. Direktiva je zato korak v pravo smer, a premajhen, so strnili.
Da bo direktiva začela veljati, jo morata potrditi še Evropski parlament in Svet. Pričakovati je, da bo v pogajanjih še spremenjena.
Preveč sr@nja se prodaja. To bi morali narediti nekako drugače, recimo da bi ti moral prodajalec stari artikel vzeti in DOKAZANO ga reciklirati kot je treba, ne da pa pristane na kakšnem odpadu v Indiji ali kje drugje.
Prejšnji HP Elitebook je 11 let zdržal, res se je namučil. Se je zamenjal za novi Elitebook, v dobrem letu je crknil USB C-lightning, da ni več predvajal slike, samo še polnil. Je bilo potrebno menjati matično. Na srečo je imel 24 mesecev garancije, da so to zamenjali zastonj.
Kupim še en model nižji HP Probook za 850 eurov, ima 12 mesecev garancije. Kupim v trgovini, kjer kupujem vse računalnike za podjetje. Mine 13 mesecev, eden od usb-jev tudi tukaj crkne. Garancija 12 mesecev, se sklicujem na stvarno napako, da ni skladno s tem kar sem kupil. Pravijo, da zadeva ni predmet stvarne napake in lahko popravijo proti plačilu. Cena? 1022 eurov za menjavo matične in matična.
Kličem sodnega izvedenca, če mi lahko svetuje, pa pravi, da on dela samo v skladu s sodiščem, sicer je potem neuradno svetoval, če gremo v to smer, da bo takoj 500 eurov vseh stroškov. Ker je to usb konektor, so pa lahko razne cake, da smo ga mi poškodovali ali pa nekako uničili in so v tem primeru stroški na naši strani.
Tako da sem izredno vesel za to situacijo, da lahko sedaj tudi za podjetje kupujemo v Nemčiji, kjer je vse 25% ceneje, garancija je pa itak povsod en K.
Sicer malo off, ampak če smo že pri EK. Dobro bi bilo, da bi dosegli standardizacijo baterij za ročno orodje, da bi bilo nekaj tipov, velikosti in izmenljivih. Tako pa si/sem sedaj vezan na eno znamko orodja.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
Prejšnji HP Elitebook je 11 let zdržal, res se je namučil. Se je zamenjal za novi Elitebook, v dobrem letu je crknil USB C-lightning, da ni več predvajal slike, samo še polnil. Je bilo potrebno menjati matično. Na srečo je imel 24 mesecev garancije, da so to zamenjali zastonj.
Kupim še en model nižji HP Probook za 850 eurov, ima 12 mesecev garancije. Kupim v trgovini, kjer kupujem vse računalnike za podjetje. Mine 13 mesecev, eden od usb-jev tudi tukaj crkne. Garancija 12 mesecev, se sklicujem na stvarno napako, da ni skladno s tem kar sem kupil. Pravijo, da zadeva ni predmet stvarne napake in lahko popravijo proti plačilu. Cena? 1022 eurov za menjavo matične in matična.
Kličem sodnega izvedenca, če mi lahko svetuje, pa pravi, da on dela samo v skladu s sodiščem, sicer je potem neuradno svetoval, če gremo v to smer, da bo takoj 500 eurov vseh stroškov. Ker je to usb konektor, so pa lahko razne cake, da smo ga mi poškodovali ali pa nekako uničili in so v tem primeru stroški na naši strani.
Tako da sem izredno vesel za to situacijo, da lahko sedaj tudi za podjetje kupujemo v Nemčiji, kjer je vse 25% ceneje, garancija je pa itak povsod en K.
A ni v EU na dolocene tipe izdelkov minimalno dve leti garancije?
EU law also stipulates that you must give the consumer a minimum 2-year guarantee (legal guarantee) as a protection against faulty goods, ...
Sicer malo off, ampak če smo že pri EK. Dobro bi bilo, da bi dosegli standardizacijo baterij za ročno orodje, da bi bilo nekaj tipov, velikosti in izmenljivih. Tako pa si/sem sedaj vezan na eno znamko orodja.
Meni je bilo pa vsec ko v garancijskem roku telefon zamenjajo z novim/factory refurbished, kot pa da se popravlja. Potem pa cakajo dele in cakas telefon par tednov. Prides, pogledajo, ce je kaj vecjega dajo nov telefon, pokvarjenega pa itak popravijo oz. gre pod refurbished in caka naslednjega, ki pride v servis :D
Prejšnji HP Elitebook je 11 let zdržal, res se je namučil. Se je zamenjal za novi Elitebook, v dobrem letu je crknil USB C-lightning, da ni več predvajal slike, samo še polnil. Je bilo potrebno menjati matično. Na srečo je imel 24 mesecev garancije, da so to zamenjali zastonj.
Kupim še en model nižji HP Probook za 850 eurov, ima 12 mesecev garancije. Kupim v trgovini, kjer kupujem vse računalnike za podjetje. Mine 13 mesecev, eden od usb-jev tudi tukaj crkne. Garancija 12 mesecev, se sklicujem na stvarno napako, da ni skladno s tem kar sem kupil. Pravijo, da zadeva ni predmet stvarne napake in lahko popravijo proti plačilu. Cena? 1022 eurov za menjavo matične in matična.
Kličem sodnega izvedenca, če mi lahko svetuje, pa pravi, da on dela samo v skladu s sodiščem, sicer je potem neuradno svetoval, če gremo v to smer, da bo takoj 500 eurov vseh stroškov. Ker je to usb konektor, so pa lahko razne cake, da smo ga mi poškodovali ali pa nekako uničili in so v tem primeru stroški na naši strani.
Tako da sem izredno vesel za to situacijo, da lahko sedaj tudi za podjetje kupujemo v Nemčiji, kjer je vse 25% ceneje, garancija je pa itak povsod en K.
V Sloveniji ti mimogrede zavrnejo popravilo tudi v garancijskem roku.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Ker so zraven druge baterije. Ponavadi uporabljam samo eno orodje in če imam dve polnilni bateriji za set orodij, je dovolj.
drugače imaš za baterije razne adapterje.....jaz imam en tak adapter (20€), dela bp, stvar je dodatnih 2cm debeline med baterijo in orodjem, ampak raje to, kot pa za vsako firmo svoj adapter in baterija
Težava se ponovno rešuje samo parcialno.. Že če pogledamo zgoraj opisani primer (menjava matične 1022€) - vse lepo in prav samo, kdo bo dal po recimo štirih letih 1k€ (morda manj glede na to da bodo minila 4 leta - ali pa celo morda več saj deli ne bodo več tako "idoči") da bo popravil star in zdelan prenosnik, ko lahko samo doda še eno malenkost in ima novega (boljšega, hitrejšega...)? Isti fenomen je pri vsej tehniki! Recimo, po petih letih ti začne tulit ležaj v pralnem straju. Granted, servisira se lahko ampak za kakšno ceno? Ker so pri nekaterih proizvajalcih ležaji sedaj zaliti v plastiko se jih praviloma menja v kompletu z bobnom - strošek 300€. Dodam še 100€ pa imam nov pralni stroj! Pa tudi če 300€ dodam - imam nov pralni stroj in spet 5 let garancije!
Bolj bistven kot "Right to repair" je po mojem mnenju strošek servisa! Ta je pa povsod navit do nezavesti.. Še mnogo večji problem je pa to, da so določene stvari narejene (posredno ali pa direktno) na tak način, da je strošek servisa pravzaprav neupravičen/nelogičen.
Ko bodo enkrat rešili ta problem, šele takrat se bo pričel manjšati kup e-waste-a ki ga pridelamo!
Težava se ponovno rešuje samo parcialno.. Že če pogledamo zgoraj opisani primer (menjava matične 1022€) - vse lepo in prav samo, kdo bo dal po recimo štirih letih 1k€ (morda manj glede na to da bodo minila 4 leta - ali pa celo morda več saj deli ne bodo več tako "idoči") da bo popravil star in zdelan prenosnik, ko lahko samo doda še eno malenkost in ima novega (boljšega, hitrejšega...)? Isti fenomen je pri vsej tehniki! Recimo, po petih letih ti začne tulit ležaj v pralnem straju. Granted, servisira se lahko ampak za kakšno ceno? Ker so pri nekaterih proizvajalcih ležaji sedaj zaliti v plastiko se jih praviloma menja v kompletu z bobnom - strošek 300€. Dodam še 100€ pa imam nov pralni stroj! Pa tudi če 300€ dodam - imam nov pralni stroj in spet 5 let garancije!
Bolj bistven kot "Right to repair" je po mojem mnenju strošek servisa! Ta je pa povsod navit do nezavesti.. Še mnogo večji problem je pa to, da so določene stvari narejene (posredno ali pa direktno) na tak način, da je strošek servisa pravzaprav neupravičen/nelogičen.
Ko bodo enkrat rešili ta problem, šele takrat se bo pričel manjšati kup e-waste-a ki ga pridelamo!
Točno tako, tole je premalo in prepozno.
Dober advokat za right to repair je Louis Rossmann, zelo lepo tudi razloži kako in kaj.
Situacija se je drastično poslabšala v zadnjih 10-20 letih.
Potegnil bi vzporednice z reciklažo. Kot jaz vidim situacijo je ena od potrebnih potez uzakonitev zahtevane reciklaže (100% reciklaža) in obvezen prevzem vseh stroškov povezanih z reciklažo s strani proizvajalca. To deluje na marsikateri fronti. Druga obvezna poteza je uzakonitev nujne dostopnosti do načrtov in navodil za popravilo - in le ti morajo biti prosto dostopni. Tretja poteza je zahteva po dostopnosti do rezervnih delov vsaj za 2x življenske dobe izdelka in pa podaljšanje življenskih dob izdelkov (predpisane naj bodo). Obvezne programske posodobitve ali pa obvezno odprtokodna programska oprema + odprti standardi. Če izpolnemo to stopnjo standardizacije potem celo lahko prevzame prosti trg del bremena servisiranja.
Tako kot je sedaj pa je proporcionalno pretežko sploh ugotoviti kaj je narobe, naslednje pa je včasih nemogoče dobiti rezervne dele, ker sklenejo proizvajalci ekskluzivne pogodbe z izdelovalci in prodajajo rezervne dele z norimi maržami. Hkrati pa ni na voljo načrtov/navodil in je skoraj nemogoče popraviti. Potrebuješ biti mojster vzvratnega inženiringa, kar pa spet poveča napor za popravilo. O tem kako so naprave cele zalite v plastiko sploh ne govorimo.
