Evropski parlament - Evropski parlament je v sredo s 593 glasovi za, 21 glasovi proti in 14 vzdržanimi potrdil direktivo, ki prepoveduje zeleno zavajanje (greenwashing). Z direktivo želijo zaščititi potrošnike pred zavajajočimi tržnimi praksami in jim omogočiti, da se bolje odločajo. V ta namen so na seznam prepovedanih praks dodali vrsto taktik zelenega zavajanja in tudi nekaj načinov za načrtovano zgodnjo zastarelost (early obsolescence).

Odslej bo prepovedana uporaba izrazov, kot so "okolju prijazno", "naravno", "biorazgradljivo", "podnebno nevtralno" ali "ekološko" brez ustreznih dokazov. Tudi na področju trajnosti (sustainability) vlada zmeda, ki jo nova direktiva ureja. Le uradne oznake trajnosti, ki sledijo certifikatom in so jih postavile pristojne institucije, bodo dovoljene. Spremembe bodo začele veljati, ko bodo prenesene v lokalno zakonodajo, za kar imajo države dve leti časa.

Problematične so tudi sheme kompenzacije izpustov CO2 (offsetting), ki jih proizvajalci pogosto uporabljajo, da...

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila predlog nove direktive o popravilih naprav, ki uvaja dodatne obveznosti proizvajalcev pri zagotavljanju popravljivosti različnih izdelkov. Ta se bo nanašala na obdobje po izteku garancije, ko morajo brezplačna popravila ali zamenjava opraviti že po veljavni zakonodaji.

A tudi tu bodo manjše spremembe. Odslej bodo morali proizvajalci v garancijskem obdobju naprave brezplačno popraviti, zamenjava za novo pa bo možna šele, če bi bilo popravilo nesorazmerno dražje. Po tem obdobju pa bodo morali zagotavljati možnost popravila, katere časovna omejitev je odvisna od vrste izdelka. Za televizorje bo to veljalo sedem let, za pralne in sušilne stroje pa deset let. Za pametne telefone se obeta petletno zagotavljanje popravil. Izjema bodo le izdelki, ki jih fizično ne bo možno popraviti, kar bo treba dokazati.

Potrošniki bodo za vsak izdelek dobili posebno deklaracijo o popravljivosti (European Repair Information Form), ki jo bodo morali pripraviti proizvajalci....

Slo-Tech - Medtem ko je bilo včasih menjanje baterij v telefonih samoumevno, po današnjih zlepljenih napravah ne moremo šariti. Telefoni, ki omogočajo domača popravila in menjave komponent, se zato dandanes oglašujejo kot posebnost. Korak naprej je storil HMD, ki ima v lasti blagovno znamko Nokia, z novim telefonom G22. V sodelovanju z iFixit so namreč pripravili komplete, ki poleg telefona vsebujejo še osnovna orodja za popravljanje. Telefon je dizajniran tako, da je čim bolj popravljiv.

G22 ima procesor Unisoc T606 (dva Cortex A75 z 1,6 GHz in šest Cortex A55 z 1,6 GHz), 4 GB pomnilnika, 128 GB prostora, 6,5-palčni zaslon HD, kamere s 50 milijoni pik, 2 milijonoma pik (za globino) in 2 milijonoma pik (makro), baterijo s 5050 mAh. Na njem teče Android 12. Gre torej za osnovni model, o čemer priča tudi njegova cena 180 evrov. Glavni adut novega telefona je snemljiv zadnji del, kar omogoča popravila. Z vsakomur dostopnimi orodji je možno zamenjati baterijo, zaslon, vhod USB in podobno....

Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila načrt, po katerem bi do leta 2021 za prenosnike, telefone in tablice začelo veljati posebna, trajnostno naravnana pravila. Če bo uveljavljen, bodo ponudniki morali poskrbeti, da bodo njihove naprave uporabne dlje časa kot doslej, torej sestavljene iz popravljivih ali vsaj zamenljivih delov. Prav tako pa bodo morale biti večji meri izdelane iz materialov, ki jih je možno reciklirati. Trenutno po ocenah v EU recikliramo približno 40 odstotkov elektronskih odpadkov.

Virginijus Sinkevičius, evropski komisar za okolje, je ob tem povedal, da je potrošniški model "kupi, uporabi, odvrzi" prišel do meje, ko je treba sprejeti ukrepe, ki vodijo v teko imenovano krožno gospodarstvo. Brez njega po njegovem mnenju EU ne bo mogla doseči zadanega cilja, torej postati gospodarsko območje brez emisij do leta 2050.

Napovedani ukrep je za zdaj na ravni deklarativnih zavez, vprašanje je, kako namerava EK vse to doseči v praksi? Bo zakon prisilil proizvajalce, da...

Slo-Tech - Evropski parlament je na današnji plenarni seji s 348 glasovi za in 274 proti podprl novo direktivo o avtorskih pravicah in enotnem digitalnem trgu, s katero želi Evropska unija modernizirati zakonodajo. Izmed slovenskih evropskih poslancev so direktivo podprli le Lozje Peterle (NSi), Franc Bogovič (SLS) in Ivo Vajgl (DeSUS). Prejšnja direktiva o avtorskih pravicah je namreč segala v leto 2001, ko pretočnih storitev in družbenih omrežij sploh še ni bilo, spletni iskalniki pa so bili še precej v povojih. Nova direktiva je politiko in javnost močno razklala, saj ji nasprotniki očitajo uničevanje interneta, podporniki pa vidijo v njej končno ureditev avtorskih pravic v dosedanji digitalni džungli.

Novo direktivo je...

Evropski parlament - Poslanci Evropskega parlamenta so se na plenarnem zasedanju zavzeli za izdelke z daljšo življenjsko dobo, ki jih bodo kupci laže popravljali sami. Zaradi tega so apelirali na Evropsko komisijo, države članice in same proizvajalce, naj izvedejo ustrezne ukrepe, ki bodo to zagotovili. Resolucijo, ki opisuje predlagane ukrepe, so sprejeli s 662 glasovi za in 32 proti.

Nobena skrivnost ni, da znajo proizvajalci dandanes zelo natančno izračunati, koliko časa bo v povprečju posamezen izdelek deloval. Kakovost v proizvodnji tako prilagodijo zahtevani garancijski dobi. Pri vezanju rok potrošnikom gredo še dlje in rezultat so izdelki, kakršen je Microsoft Surface Laptop. Tega ne moremo niti odpreti, kaj šele zamenjati kakšne...

Heise - Na našem forumu že nekaj časa teče debata o klasičnih žarnicah z volframovo nitko, ki se počasi poslavljajo. Evropska komisija je že konec lanskega leta začela postopke za njihovo prepoved, sedaj pa je vse skupaj formalizirano. Kot poroča Heise, so namreč v Bruslju sprejeli dve direktivi za izboljšanje izrabe energije pri gospodinjskih žarnicah, javni razsvetljavi ter osvetljavi v podjetjih in industriji. Prehod bo stopenjski.

Od septembra 2009 ne bo več moč kupiti žarnic, ki bi bile močnejše od 100 W in bi imele izkoristek slabši od razreda C - ker navadne volframove žarnice proč vržejo 95 odstotkov energije, se v to skupino ne bodo mogle kvalificirati. Septembra 2010 bo zgornja meja znižana na 75 W, še leto kasneje pa na 60 W. Od leta 2012 bodo na prodaj zgolj še žarnice razreda C, od leta 2016 pa razreda B (z izjemo halogenk).

Evropska komisija načrtuje do leta 2020 prihranek 20 milijard kilovatnih ur na ta račun, s čimer bo letno v ozračje spuščenega 32 milijonov ton manj...