Pešanje slovnice

Ne ne, prekovati pomeni preveč podkovati. Ti ne razumeš, daje jezik živa stvar in da imajo lahko besede več pomenov. /s

GupeM je 29. okt 2021 ob 15:50 izjavil:

Prekovati seveda imamo.
SSKJ pravi:

prekováti -kújem dov., prekovál (á ú)
1. na novo podkovati: prekovati konja
2. s kovanjem spremeniti, preoblikovati: prekovati denar / prekovati sekiro v motiko; pren., slabš. te ljudi je prekoval v svoje orodje
3. ekspr. narediti koga bolj sposobnega za kaj, navadno zaradi vpliva težkih razmer: vojna jih je prekovala; življenje ga bo prekovalo

To, da prekuješ nek predmet v nekaj drugega, sem najprej pomislil. Zato sem sploh šel preverjati SSKJ. Ko sem preprbral še to, da na novo podkuješ konja, mi je pa tudi to logično. Tako kot se mi preobujemo in/ali preoblečemo.

Seveda pa to ni isto, kot preceniti, preplačati. PRE v teh dveh primerih pomeni preveč (ceniti/plačati). V prebeliti in podkovati pa pre in pod ne pomenita preveč in premalo.

Zato sem tudi dal primer s preobremeniti, kjer pa je pomen predpone pre isti kot pri preceniti in preplačati.

Drži, pomen predpone "pre" v teh primerih je isti, ampak "podobremenenjevanje" pač očitno ni tako pogost problem oz. koncept, da bi se iz njega že splačalo delati enobesedni pojem. Iz "podcenjevanja" se je pač splačalo, in vedno bolj se splača tudi iz "podplačevanja", ki je "cenje(va)nju" tudi pomensko bliže kot "obremenenjevanju". Zato seveda je nekako logično, da podplačevanje bolj sledi vzorcu cenjenja, tega si nisem jaz izmislil in tudi avtor novice očitno ne, zadeva se pojavlja že vsaj 20 let s tem pomenom, kar je McHusch zgoraj pokazal. "Podobremenjevanje" pač še ne. Lahko pa bi se in morda se še tudi bo, proti temu ni nobenega slovničnega pravila, kolikor vem.

GupeM je 29. okt 2021 ob 13:47 izjavil:

dela je 29. okt 2021 ob 10:10 izjavil:

GupeM je 28. okt 2021 ob 12:26 izjavil:

dela je 28. okt 2021 ob 11:46 izjavil:

Kako pa vroč ne sledi ustaljenim vzorcem? Seveda sledi ustaljenemu vzorcu opisnega stopnjevanja z bolj/najbolj. Primera, da bi se pridevnik na -č stopnjeval z obrazili, da bi dobili "čejši", pa se ne spomnim nobenega, torej tudi vzorca ne.

Enako kot premalo plačani sledi ustaljenemu vzorcu opisnega dvostopenjskega stopnjevanja. Case closed.

"premalo plačan" seveda sledi temu vzorcu, "podplačan" pa sledi ustaljenemu vzorcu, po katerem je tvorjen "preplačan". Osnovni pridevnik je isti.

Tale thread te je preobremil (preveč obremenil) z razmišljanjem o ekonomičnosti, zato si preobremenjen (preveč obremenjen). Mene pa nekako ne obremeni toliko, da bi me predramil. Zato lahko prečemo, da me je podobremenil (premalo obremenil) in sem zato podobremenjen (premalo obremenjen).

Jebemti ustaljene vzorce.

Torej, da boš lažje razumel:
ceniti - obremeniti
cenjen - obremenjen
preveč ceniti - preveč obremeniti
preveč cenjen - preveč obremenjen
preceniti - preobremeniti
precenjen - preobremenjen
premalo ceniti - premalo obremeniti
premalo cenjen - premalo obremenjen

Do tu vse štima. "Ustaljen vzorec" pa pade pri:
podceniti - podobremeniti???
podcenjen - podobremenjen???

Pisal sem o ustaljenih oblikovnih vzorcih, ti niso striktno vezani na isti pomen. En kup glagolov in pridevnikov je tvorjenih s pod-, en kup jih je tvorjenih s pre-. Pomensko so pa možnosti zelo odprte, možne so najrazličnejše pomenske kombinacije (če že imamo npr. podpihovanje (nemirov)) in dokler je vsaj neka logična povezava, je tvorba smiselna.

podplačevanje/podkupovanje: plačevanje pod mizo (verjetno)
podplačevanje: plačevanje pod neko razumno mejo
preplačevanje: plačevanje preko neke razumne meje

Oblikovno je v ustaljenih okvirjih. Pomensko je smiselno. Poleg tega ima pa še paralelo v podcenjevanju/precenjevanju, kjer je kombinacija obeh istih pomenov pod-/pre- za premalo/preveč. Da obstaja že ista oblika z drugačnim pomenom, je sicer nekoliko nerodno, ampak ni pa spet tako velika ovira ali proti kakšnim slovničnim pravilom (besed z več pomeni je pač veliko).

Zato pa cim prej na ta seznam: https://www.theguardian.com/news/databl...

m0LN4r je 30. okt 2021 ob 09:37 izjavil:

Zato pa cim prej na ta seznam: https://www.theguardian.com/news/databl...

Zakaj? Sicer nas res ni veliko, ki bi govorili slovensko, ampak vsi naši otroci govorijo slovensko in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo.

GupeM je 30. okt 2021 ob 08:27 izjavil:

Ok, kaj vse si boš še izmislil, da boš lahko imel svoj prav? In ti boš odločal, katera beseda je dovolj koristna in katera ne? Kakorkoli, premalo plačevati se uporablja dovolj redko, da se ne splača skovati "nove" besede poplačati, še posebej ker ta že ostaja z drugim pomenom, dvobesena zveza je pa dovolj kratka za uporabo.

Ne, ne bom nič jaz odločal, katera beseda je dovolj koristna in katera ne, da se jo ustvari (jaz sem samo podal argumente, ki jih jaz vidim za to), to so že odločili ljudje, ki so začeli uporabljati "podplačan" s pomenom "premalo plačan" v medijih že 20 let nazaj in danes se to v medijih uporablja bolj pogosto od "podplačan" za "podkupljen". Primere "podplačevanja" (za "premalo plačevati") imaš v člankih v Delu, Mladini, Dnevniku, na RTVslo in tam so zadeve šle skozi roke lektorjev, za "podplačevanje" namesto "podkupovanja", pa v medijih bolj slabo kaže, verjetno zato, ker nihče kompetenten ne vidi pravega razloga, da bi se to uporabljalo namesto podkupovanja. "Podplačevanje" v pomenu "podkupovanja" se sicer najde v enem bolj obskurnem slovarju, ampak preden se na to obesiš, ne pozabi, da si zgoraj napisal nekaj v smislu "jebo te slovarji, v medijih tega ni" (čeprav sem tudi že pred tistim podal primer tiste besede v medijih).

Samo ta forum poglej, saj jim še raba predloga s/z povzroča prevelik miselni napor.

Katastrofa, jaz vedno rečem dve mleki oz. tri mleka. :-)

Je pa ravno pri s/z res vprašanje, zakaj pravzaprav tako kompliciramo s tem pisanjem, sploh ko pridemo potem do primerov tipa "z Zoisom", v katerih sicer napišemo "z", izgovorimo pa potem "s". Mislim, da bi slovenščina mirno preživela, če bi vedno pisali "z". Pred sto leti so se najbrž enako zgražali, ko se je izgubila še tretja varianta tega predloga, in sicer "ž", ki se je uporabljala pred besedami, ki so se začele z "n" (se še spomnim starejše tete, ki je striktno govorila "ž njim").

Irbis je 30. okt 2021 ob 14:36 izjavil:

Katastrofa, jaz vedno rečem dve mleki oz. tri mleka. :-)

Je pa ravno pri s/z res vprašanje, zakaj pravzaprav tako kompliciramo s tem pisanjem, sploh ko pridemo potem do primerov tipa "z Zoisom", v katerih sicer napišemo "z", izgovorimo pa potem "s".

Pri nas pač ne velja, piši, kot bereš. Ne vem ali je prav zapisano "z Zoisom" ali "s Zoisom", vem pa, da se Zois izgovori kot Cois in se potem prebere "s Cojzom" in ne "s Zojsom". Torej se en z spremeni v s in en Z v C.

m0LN4r je 30. okt 2021 ob 15:04 izjavil:

"piši kao što govoriš, čitaj kako je napisano"
- ampak ne, posebnezi gredo zakomplicirati zadevo, izjeme na izjemo itn.

"Piši kako stigneš, čitaj teško, razumi šta hoćeš." Ko pravopis po Molnarju postane standard, postanejo pismeni posebneži.

Nemcu, seveda. Njim je (bil) tudi Rindfleischetikettierungsüberwachungsaufgabenübertragungsgesetz povsem jasen.

mirator je 30. okt 2021 ob 15:01 izjavil:

Irbis je 30. okt 2021 ob 14:36 izjavil:

Katastrofa, jaz vedno rečem dve mleki oz. tri mleka. :-)

Je pa ravno pri s/z res vprašanje, zakaj pravzaprav tako kompliciramo s tem pisanjem, sploh ko pridemo potem do primerov tipa "z Zoisom", v katerih sicer napišemo "z", izgovorimo pa potem "s".

Pri nas pač ne velja, piši, kot bereš. Ne vem ali je prav zapisano "z Zoisom" ali "s Zoisom", vem pa, da se Zois izgovori kot Cois in se potem prebere "s Cojzom" in ne "s Zojsom". Torej se en z spremeni v s in en Z v C.

Slovenski pravopis 2001

z predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor

Piše se torej, kot narekuje zapisana beseda ("z Zoisom"), bere pa, kot narekuje izgovorjava ("s Cojzom").

Slopek je 1. nov 2021 ob 08:00 izjavil:

Iz portala 24ur:
"Še posebej, ker so tekmo začeli brez Kristapsa Porzingisa, ki pestuje svoj boleči hrbet......."

Ja, butasto, ampak je pravilno.

Mislil sem glede formiranja stavka.
Gladiatorstvo me ne zanima.

mirator je 1. nov 2021 ob 13:34 izjavil:

Tudi, če gladiatorstvo, ki je off-topic, odmislimo, stavek ni v redu. Ker Porzingis sploh ni igral, bi se stavek moral glasiti: "Še posebej, ker so igrali brez Kristapsa Porzingisa, ki pestuje svoj boleči hrbet......."

Da dragi :) Imas prav.

Poved, ne stavek. Sploh pa ni nepravilna. Če ni igral, tudi začel ni.

Tekmo so začeli brez, torej bi lahko Porzingis v igro vstopil kasneje in tako tudi igral, kar pa se ni zgodilo.

mirator je 1. nov 2021 ob 16:18 izjavil:

Poved, ne stavek. Sploh pa ni nepravilna. Če ni igral, tudi začel ni.

Tekmo so začeli brez, torej bi lahko Porzingis v igro vstopil kasneje in tako tudi igral, kar pa se ni zgodilo.

Lahko bi, ampak ni. Še vedno so začeli brez njega.

https://fran.si/iskanje?View=1&Query=pe...

péstovati -ujem in pestováti -újem nedov.(é; á u)
1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih
// držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico
2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami
// skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec
3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo
4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih

Splošno najbolj znana je verzija 1.

Pestovanje lahko razumeš tudi kot metaforo ali celo oksimoron. Verjento pa je mišljeno negovanje bolečega hrbta. Bo kar držalo, da je slovenščina tudi za Slovence, zapletena. Mogoče je ravno zato, tako lepa.