Forum » Znanost in tehnologija » Alternativni pogon, namesto bencinskih in dieselskih motorjev
Alternativni pogon, namesto bencinskih in dieselskih motorjev
Klemenn ::
Torej, katere tehnologije nas najverjetneje, čakajo? 
Seveda govorim o tehnologiji, ki bo zamenjala bencinske in dieselske motorje!
Pa če ma še kdo, alternative, ki bodo zamenjale motorje na motorjih (skuterjih ipd)
Seveda govorim o tehnologiji, ki bo zamenjala bencinske in dieselske motorje!
Pa če ma še kdo, alternative, ki bodo zamenjale motorje na motorjih (skuterjih ipd)
asPeteR ::
Zelo verjetno osnovali na elektricnih motorjih, vprasanje pa je kako dobiti elektriko, baterije, ali pa morda vodik, samo problem vodika je v tem, da je eksploziven.
Drugace bliznje alternative segajo v olja, a la oljna repica. Z malimi modifikacijami motorjev, pa nam bo lahko gorivo rastlo na vrtu.
PS: Nafte po zdaj znanih zalogah ne bo zmanjkalo se 100 let.
Torej vsi mi, ki smo zdele na svetu jo bomo se lahko imeli.
Drugace bliznje alternative segajo v olja, a la oljna repica. Z malimi modifikacijami motorjev, pa nam bo lahko gorivo rastlo na vrtu.
PS: Nafte po zdaj znanih zalogah ne bo zmanjkalo se 100 let.
Torej vsi mi, ki smo zdele na svetu jo bomo se lahko imeli.
http://blog.stegnar.com
Thomas ::
Če bi danes nadomestili nafto z vodikom, bi imeli večji problem onesnaženosti mest z ozonom, kot ga imamo sicer. Če nam vila predela bencinske motorje v vodikove čez noč, z vso spremljevalno ifrastrukturo - nam naredi medvedjo uslugo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
Thomas ::
Plus dušikovih oksidov bi bilo več, ker pač vodik zgoreva pri višjih temperaturah kot bencin. Ogljikovega (di)oksida bi pa res bilo manj, kar pa IMHO ni tako zelo pomembno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
snow ::
Imeti hladno fuzijo, bi bilo lepo. Ali pa kakšen direkten snov->energija konverter.
Lahko bi se marsikaj z elektriko postorilo. Recimo da imaš vodo oziroma, vodik + kisik kot nekakšen akumulator. Prideš na elektro-postajo se priklopiš in ti vodo lepo razgradi v vodik in kisik. Ali pa da ti kar vodik in kisik natanka. Sam tako v enem kot v drugem primeru je problem v shranjevanju.
Mislim da ima paladij zelo veliko sposobnost raztapljanja vodika... dunno about electricity though.
Ti lahko pa v svojega skuterja kako bolj divjo mešanico daš :)
Mogoče etanol, mogoče metanol, prvi ima oktansko število cca 120 drugi nekje 135, potem imaš visokooktanski bencin, ki ga uporabljajo za letala z bencinskimi motorji, mogoče dodatek nitro (NOS). Ali pa kar nitrometanol, kar kurijo dragsterji.
Sam opozorilo... da nebi res kaj takšnega dajal v motor, so pa to zadeve namenjene bolj dirkanju.
Thomas zakaj ozon pri vodikovih motorjih?
Lahko bi se marsikaj z elektriko postorilo. Recimo da imaš vodo oziroma, vodik + kisik kot nekakšen akumulator. Prideš na elektro-postajo se priklopiš in ti vodo lepo razgradi v vodik in kisik. Ali pa da ti kar vodik in kisik natanka. Sam tako v enem kot v drugem primeru je problem v shranjevanju.
Mislim da ima paladij zelo veliko sposobnost raztapljanja vodika... dunno about electricity though.
Ti lahko pa v svojega skuterja kako bolj divjo mešanico daš :)
Mogoče etanol, mogoče metanol, prvi ima oktansko število cca 120 drugi nekje 135, potem imaš visokooktanski bencin, ki ga uporabljajo za letala z bencinskimi motorji, mogoče dodatek nitro (NOS). Ali pa kar nitrometanol, kar kurijo dragsterji.
Sam opozorilo... da nebi res kaj takšnega dajal v motor, so pa to zadeve namenjene bolj dirkanju.
Thomas zakaj ozon pri vodikovih motorjih?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Gemm ::
Vodikov motor bo pokuril ene par deset kg premoga na 100km, če se bo nadaljeval trend zapiranja nukleark. Ozon in NOx nastajata pri izpuhu blazno vroče vodne pare v zrak.
O ekološkosti električnih avtomobilov imam dvome... 300kg litija ni ravno najbolj okolju prijazna zadeva (par gramov na liter vode butne pH skoraj izven lestvice..).
Nitrometan (tudi -ol) .. hja, leti ti blazno, samo dejansko maš pol izpuha rakotvorne in oh in sploh strupene dušikove okside.
Etanol in metanol se uporabljata tam, kjer ju je ceneje pridelati iz lesnih odpadkov kot pa kupovati nafto... IIRC v Braziliji majo precej dizelskih Golfov ker tudi alkohol požirajo. Malo tega je tudi v Skandinaviji. Drugače bomo pa še kar nekaj časa na ogljikovodikih - ko bo cena nafte zrasla nad ~60$/sodček, se bo precej splačalo gojiti oljno repico za biodizel ali pa lesni metanol, odvisno od klimatskih pogojev.
Kaxnih antimaterijskih zadev pa še ne vidim v bližnji prihodnosti... preveč $$$/kJ.
O ekološkosti električnih avtomobilov imam dvome... 300kg litija ni ravno najbolj okolju prijazna zadeva (par gramov na liter vode butne pH skoraj izven lestvice..).
Nitrometan (tudi -ol) .. hja, leti ti blazno, samo dejansko maš pol izpuha rakotvorne in oh in sploh strupene dušikove okside.
Etanol in metanol se uporabljata tam, kjer ju je ceneje pridelati iz lesnih odpadkov kot pa kupovati nafto... IIRC v Braziliji majo precej dizelskih Golfov ker tudi alkohol požirajo. Malo tega je tudi v Skandinaviji. Drugače bomo pa še kar nekaj časa na ogljikovodikih - ko bo cena nafte zrasla nad ~60$/sodček, se bo precej splačalo gojiti oljno repico za biodizel ali pa lesni metanol, odvisno od klimatskih pogojev.
Kaxnih antimaterijskih zadev pa še ne vidim v bližnji prihodnosti... preveč $$$/kJ.
Thomas ::
Ja ... tako je. Pa bolj je vroč plamen - in vodikov je - več ozona in dušikovih oksidov. Nafta in zemeljski plin. To je v resnici zdaj najoptimalnejša izbira.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
barbarpapa1 ::
Pozdravljeni...
O tej temi je bilo pred kar nekaj časa nekaj govora na Slo-Tech-u in s(m)o se kar nekaj razpisali takrat...
Pri vodikovem motorju in dušikovih spojin v izpuhu se zadeva lahko reši z dopolnitvijo (oz. radikalizacijo) celotne ideje v tej smeri, da motorju ne damo dihati atmosferskega zraka, temveč tankamo tudi kisik. Problem ostanejo še spojine ogljikovodikov, ki nastanejo pri izgorevanju olja, ki v minimalnih količinah vedno (z obrabo motorja vedno bolj) prodira v zgorevalni prostor.
Mi pa ideja vodikovega motorja (sploh iz sedaj splošno uporabljenih materialov) ni vseč, ker ne predstavlja neke kvalitativne spremembe pogonske tehnike v avtomobilu. Še vedno ostane sorazmerno kompliciran motor z obilico med seboj drsečih delov ter za zagon (in deloma tudi za pogon) vozila neprimerno momentno karakteristiko, kar pogojuje, da moramo zraven vleči še mejalnik s sklopko. Pa še izkoristek motorja je vezan primarno na termodinamiko, torej kaj posebej visok ne bo nikoli.
Iz tega stališča je elektomotor skorajda idealen, saj ima velik zagonski vrtilni moment, se ga da regulirati na velikem področju vrtljajev in ker v njem ni zgorevanja, so izkoristki mnogo večji. Pa še mehansko je izredno enostaven.
Jasno pa je, da imamo tukaj problem načina in gostote shranjevanja energije, saj za vsakdanjo uporabo še blizu nismo vrednostim, ki so na raspolago v 1l bencina oz. nafte. Mogoče je pristop s konceptom hranjenja energije v osnovi napačen. Mogoče bi morali pričeti več delati na brezžičnem prenosu energije, področju, ki ga je načel Tesla pred več kot stotimi leti.....
Ja bomo videli....
Pa fajn se vozite...
Jože
O tej temi je bilo pred kar nekaj časa nekaj govora na Slo-Tech-u in s(m)o se kar nekaj razpisali takrat...
Pri vodikovem motorju in dušikovih spojin v izpuhu se zadeva lahko reši z dopolnitvijo (oz. radikalizacijo) celotne ideje v tej smeri, da motorju ne damo dihati atmosferskega zraka, temveč tankamo tudi kisik. Problem ostanejo še spojine ogljikovodikov, ki nastanejo pri izgorevanju olja, ki v minimalnih količinah vedno (z obrabo motorja vedno bolj) prodira v zgorevalni prostor.
Mi pa ideja vodikovega motorja (sploh iz sedaj splošno uporabljenih materialov) ni vseč, ker ne predstavlja neke kvalitativne spremembe pogonske tehnike v avtomobilu. Še vedno ostane sorazmerno kompliciran motor z obilico med seboj drsečih delov ter za zagon (in deloma tudi za pogon) vozila neprimerno momentno karakteristiko, kar pogojuje, da moramo zraven vleči še mejalnik s sklopko. Pa še izkoristek motorja je vezan primarno na termodinamiko, torej kaj posebej visok ne bo nikoli.
Iz tega stališča je elektomotor skorajda idealen, saj ima velik zagonski vrtilni moment, se ga da regulirati na velikem področju vrtljajev in ker v njem ni zgorevanja, so izkoristki mnogo večji. Pa še mehansko je izredno enostaven.
Jasno pa je, da imamo tukaj problem načina in gostote shranjevanja energije, saj za vsakdanjo uporabo še blizu nismo vrednostim, ki so na raspolago v 1l bencina oz. nafte. Mogoče je pristop s konceptom hranjenja energije v osnovi napačen. Mogoče bi morali pričeti več delati na brezžičnem prenosu energije, področju, ki ga je načel Tesla pred več kot stotimi leti.....
Ja bomo videli....
Pa fajn se vozite...
Jože
hruske ::
Rabl bi nekaj takega, kot mamo v človeških celicah, postopno oksidacijo...
To bi obrnilo svet na glavo.
To bi obrnilo svet na glavo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: hruske ()
Thomas ::
Ko bo šla energija za pogon vozil po zraku, bodo šli v zrak tudi Zeleni. Razprave o mobitelskem sevanju so nekako tolikokrat bolj umirjene, kolikokrat manj energije potrebuje mobitel od avtomobila! 
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Če bi avto tako pretvarjal kemično energijo v mehansko, kot jo človek - bi bil to korak nazaj na porabo 30 litrov na 100 km. Najmanj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Gemm ::
Hja, gorilne celice nimajo kakšnega izjemnega izkoristka, saj se energija dvakrat pretvori, je pa res, da je mašina praktično brez gibljivih delov. Samo smo vseeno še pri ogljikovodikih - razen mehanske ni med tem in golfom na metanol nobene bistvene razlike.
Zdi pa se mi, da bo trend šel v smer čim manj gibljivih delov ... ni si napačno predstavljati umetno mišico (kemično-kinetično napravo) na etanol or sth ki poganja tvoj avto.
Zanimivi kandidati so tudi peroksidne turbine (izjemna moč, čist-razen sekundarnega nastajanja ozona, vendar je malce predrag) in pa motorji na zračni pritisk.. bolj komedija kot ne, ampak dejansko so jih imeli na ZZZ online pred nekaj meseci.
Zdi pa se mi, da bo trend šel v smer čim manj gibljivih delov ... ni si napačno predstavljati umetno mišico (kemično-kinetično napravo) na etanol or sth ki poganja tvoj avto.
Zanimivi kandidati so tudi peroksidne turbine (izjemna moč, čist-razen sekundarnega nastajanja ozona, vendar je malce predrag) in pa motorji na zračni pritisk.. bolj komedija kot ne, ampak dejansko so jih imeli na ZZZ online pred nekaj meseci.
undefined ::
> Če bi danes nadomestili nafto z vodikom, bi imeli večji problem onesnaženosti mest z ozonom, kot ga imamo sicer.
Vsaj ne bi imeli več ozonskih lukenj in učinka tople grede, kar je danes glavni svetovni problem (le Thomas bi rad to vztrajno prekril, ker je za to pač največ odgovorna njegova zaveznica Amerika). Od same vodne pare pa dvomim, da lahko pride karkoli škodljivega. Kar se pa tiče explozivnosti, se pa da stvar zapakirat v kakšno bolj trdno zmes, kot so običajni bencinski tanki, na cevi pa se namesti varnostne ventile, pa je stvar rešena. To bi verjetno posledično predstavljalo celo manjši obseg potencialne eksplozije, kot danes pri celem tanku bencina. :)
> Imeti hladno fuzijo, bi bilo lepo.
Dvomim, da bo kdaj iz tega kaj več, kot le teorije.
Vsaj ne bi imeli več ozonskih lukenj in učinka tople grede, kar je danes glavni svetovni problem (le Thomas bi rad to vztrajno prekril, ker je za to pač največ odgovorna njegova zaveznica Amerika). Od same vodne pare pa dvomim, da lahko pride karkoli škodljivega. Kar se pa tiče explozivnosti, se pa da stvar zapakirat v kakšno bolj trdno zmes, kot so običajni bencinski tanki, na cevi pa se namesti varnostne ventile, pa je stvar rešena. To bi verjetno posledično predstavljalo celo manjši obseg potencialne eksplozije, kot danes pri celem tanku bencina. :)
> Imeti hladno fuzijo, bi bilo lepo.
Dvomim, da bo kdaj iz tega kaj več, kot le teorije.
iskra ::
fajn bi blo če bi usaj tistih 90 stopinj k jih motor meče u luft med delovanjem nekako porabili ... recimo za vir elektrike v avtu in tako ne bi blo treba imet generatorja vezanega na motor - manj trenja! in sploh: wankel, zakaj vsi pozabljajo nate?
na discovery so enkrat pokazali neko spužvo k se da v njej lepo hranit vodik brez da bi se bali eksplozije (ne vem kako deluje...sm že pozabu). Seveda bi bla tudi spužva lepo zaprta u škatlco.
najti bi blo treba bolši način shranjevanja el. energije oziroma poštimat probleme z reciklažo izrabljenih baterij. elektrika ima vleik potencial po moje. lahko bi tudi hranili elektriko v kondenzatorjih ... ampak nisem tak sila elektrotehnik da bi vedu kolko jih je treba za 5 ur vožnje po podeželju ...
na discovery so enkrat pokazali neko spužvo k se da v njej lepo hranit vodik brez da bi se bali eksplozije (ne vem kako deluje...sm že pozabu). Seveda bi bla tudi spužva lepo zaprta u škatlco.
najti bi blo treba bolši način shranjevanja el. energije oziroma poštimat probleme z reciklažo izrabljenih baterij. elektrika ima vleik potencial po moje. lahko bi tudi hranili elektriko v kondenzatorjih ... ampak nisem tak sila elektrotehnik da bi vedu kolko jih je treba za 5 ur vožnje po podeželju ...
Thomas ::
IceMan - ozon ki ga naredijo avtomobili, se do višin, kjer bi bil koristen s svojim zadrževanjem UV žarkov nikoli ne dvigne. Ozonska luknja pa znabiti fenomen nad tečaji, ki ima s človeško dejavnostjo malo zveze. CFC je res nanostroj, ki demontira O3 molekule kar po tekočem traku, vendar je sumljivo, zakaj bi to delal le nad Antarktiko pozimi. Tudi se ne ve, koliko CFCjev je sploh še v atmosferi. To ni zaključena zgodba. Kakšen problem je topla greda - pa jest ne vem. Meni je bilo čisto všeč bilo poletje, ki še kar traja. Koliko ima Amerika zaslug za toplo gredo, je pa tudi bolj eno figo. Sicer delajo ceodva kar v spodobnih količinah, vendar so amaterji proti Kitajcem in Indijcem. Rastlince majo rade ceodva, hvaležno rastejo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
undefined ::
> Kakšen problem je topla greda - pa jest ne vem.
Učinek tople grede je podoben, kot poleti, ko se usedeš v zagret avto brez klime. Ta občutek pa mislim, da ti je poznan. Skratka, če se bo tempo onesnaževanja tovarn in avtomobilov nadaljeval tako kot do današnjega dne, lahko v neki daljni prihodnosti pričakujemo, da se bo površina našega planeta spreobrnila v Venero #2.
Učinek tople grede je podoben, kot poleti, ko se usedeš v zagret avto brez klime. Ta občutek pa mislim, da ti je poznan. Skratka, če se bo tempo onesnaževanja tovarn in avtomobilov nadaljeval tako kot do današnjega dne, lahko v neki daljni prihodnosti pričakujemo, da se bo površina našega planeta spreobrnila v Venero #2.
Thomas ::
To je runaway topla greda, ki se ni zgodila niti, ko je bilo na Zemlji 20 stopinj topleje. Se pa ima zgoditi, ko bi Sonce postajalo Nova, oziroma še dosti prej. Čez 300 milijonov let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
undefined ::
> To je runaway topla greda, ki se ni zgodila niti, ko je bilo na Zemlji 20 stopinj topleje.
Takrat za to še niso bili posledica plini.
Takrat za to še niso bili posledica plini.
barbarpapa1 ::
Dober večer....
Najprej k tehniki....
Plinske turbine se zdijo neprimerne za pogon cestnih vozil, ker gre za stroje z izrazito delovno točko (strme krivulje navora), kjer dosegajo najvišje izkoristke. Zato so se uveljavile tam, kjer imamo dolga obdobja konstantnih obremenitev (letala - turboprop in reakcijski motorji), jih pa npr. na železnici skoraj ni....
Sedaj pa k topli gredi in temperaturam....
Mislim, da se vsi strinjamo, da so zaloge fosilnih goriv omejene in neobnovljive. Prav tako obstajajo ocene, kolikšne bi naj bile preostale zaloge. Prav tako dobro poznamo rastlinsko "poraščenost" zemlje in trende razširjanja rastlin na zemlji. Ali je kdaj kdo poskušal izračunati, koliko ceodva lahko zgeneriramo iz preostalih zalog fosilnih goriv in koliko ga bodo "požrle" rastline ter kakšen bo rezultat v obliki temperatur na koncu tega procesa?
Kar se pa globalnega segrevanja tiče, se bojda nahajamo nekje na sredi dokumentiranega raspona temperatur (glede na čas, kar mi, homo sapiensi, tlačimo to zemljico), kot je bilo pokazano v eni od drugih rasprav na to temo. Zanima pa me, ali so ugotavljali ne samo spremebo temperature našega planeta, temveč tudi hitrost sprememb temperature. Ker se mi dozdeva, da je lahko močno nihanje temperature v kratkih časovnih intervalih kaže na problem z "regulacijo" temperature našega planeta, kar je lahko bolj zaskrbljujoče od dejstva, da se trenutno temperature dvigujejo...
Aja Thomas, meni pa je to poletje že malo prevroče, ker sem nagnjen k "švicanju"
. Bi imel malo nižje temperature in par ur dežja dva do tri kart tedensko...
Pa lahko noč....
Jože
Najprej k tehniki....
Plinske turbine se zdijo neprimerne za pogon cestnih vozil, ker gre za stroje z izrazito delovno točko (strme krivulje navora), kjer dosegajo najvišje izkoristke. Zato so se uveljavile tam, kjer imamo dolga obdobja konstantnih obremenitev (letala - turboprop in reakcijski motorji), jih pa npr. na železnici skoraj ni....
Sedaj pa k topli gredi in temperaturam....
Mislim, da se vsi strinjamo, da so zaloge fosilnih goriv omejene in neobnovljive. Prav tako obstajajo ocene, kolikšne bi naj bile preostale zaloge. Prav tako dobro poznamo rastlinsko "poraščenost" zemlje in trende razširjanja rastlin na zemlji. Ali je kdaj kdo poskušal izračunati, koliko ceodva lahko zgeneriramo iz preostalih zalog fosilnih goriv in koliko ga bodo "požrle" rastline ter kakšen bo rezultat v obliki temperatur na koncu tega procesa?
Kar se pa globalnega segrevanja tiče, se bojda nahajamo nekje na sredi dokumentiranega raspona temperatur (glede na čas, kar mi, homo sapiensi, tlačimo to zemljico), kot je bilo pokazano v eni od drugih rasprav na to temo. Zanima pa me, ali so ugotavljali ne samo spremebo temperature našega planeta, temveč tudi hitrost sprememb temperature. Ker se mi dozdeva, da je lahko močno nihanje temperature v kratkih časovnih intervalih kaže na problem z "regulacijo" temperature našega planeta, kar je lahko bolj zaskrbljujoče od dejstva, da se trenutno temperature dvigujejo...
Aja Thomas, meni pa je to poletje že malo prevroče, ker sem nagnjen k "švicanju"
. Bi imel malo nižje temperature in par ur dežja dva do tri kart tedensko...Pa lahko noč....
Jože
undefined ::
> Bi imel malo nižje temperature in par ur dežja dva do tri kart tedensko...
Temperature so bile to poletje res precej visoke, dežja pa kljub temu ni bilo malo. Celo prevečkrat je postalo oblačno in je grozil dež, ko sem mislil it kolesarit.
Temperature so bile to poletje res precej visoke, dežja pa kljub temu ni bilo malo. Celo prevečkrat je postalo oblačno in je grozil dež, ko sem mislil it kolesarit.
hruske ::
Električna energija v avtomobilu nima potenciala, ker je njen izkoristek zelo majhen, največ 50%.
Za čimboljši izkoristek bi bile dobre kakšne turbine.
Za čimboljši izkoristek bi bile dobre kakšne turbine.
username ::
Plinske turbine se zdijo neprimerne za pogon cestnih vozil, ker gre za stroje z izrazito delovno točko (strme krivulje navora), kjer dosegajo najvišje izkoristke. Zato so se uveljavile tam, kjer imamo dolga obdobja konstantnih obremenitev (letala - turboprop in reakcijski motorji), jih pa npr. na železnici skoraj ni....
kaj pa kombinacija elektromotor-turbina? plinska turbina bi bila generator električne energije. na vsakem kolesu od avta bi imel pa elektromotor. odpadejo prenosne gredi, menjalnik, sklopka... vmes bi sicer imel lahko neke vrste akumulator, zato bi lahko nekaj časa (predvsem pri mestni vožnji) vozil z izkjučeno turbino. ko bi se "baterija" izpraznila ali ob večji obremenitvi (avtocesta), bi se turbina vklopila. vedno bi delala v območju največjega izkoristka (ki je najbrž tudi večji od optimalnega izkoristka batnega motorja)
tole sicer ni moja ideja, ampak sem pred leti nekaj takega nekje bral in na prvi pogled je prav zanimivo.
kaj pa kombinacija elektromotor-turbina? plinska turbina bi bila generator električne energije. na vsakem kolesu od avta bi imel pa elektromotor. odpadejo prenosne gredi, menjalnik, sklopka... vmes bi sicer imel lahko neke vrste akumulator, zato bi lahko nekaj časa (predvsem pri mestni vožnji) vozil z izkjučeno turbino. ko bi se "baterija" izpraznila ali ob večji obremenitvi (avtocesta), bi se turbina vklopila. vedno bi delala v območju največjega izkoristka (ki je najbrž tudi večji od optimalnega izkoristka batnega motorja)
tole sicer ni moja ideja, ampak sem pred leti nekaj takega nekje bral in na prvi pogled je prav zanimivo.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Thomas ::
>> To je runaway topla greda, ki se ni zgodila niti, ko je bilo na Zemlji 20 stopinj topleje.
> Takrat za to še niso bili posledica plini.
Seveda, da so bili. Včasih je bila Zemljina atmosfera zelo bogata z ogljikovim dioksidom in je bilo toplo. Nikjer nobenih ledenikov, tropska in subtropska vlažna klima. Potem se je ogljikov dioksid počasi izčrpal iz atmosfere - rastline so ga najmanj delno - in temperatura je padla. Klima je postala bolj ranljiva na orbitalne spremembe in začele so se tudi ledene dobe.
> Takrat za to še niso bili posledica plini.
Seveda, da so bili. Včasih je bila Zemljina atmosfera zelo bogata z ogljikovim dioksidom in je bilo toplo. Nikjer nobenih ledenikov, tropska in subtropska vlažna klima. Potem se je ogljikov dioksid počasi izčrpal iz atmosfere - rastline so ga najmanj delno - in temperatura je padla. Klima je postala bolj ranljiva na orbitalne spremembe in začele so se tudi ledene dobe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
BigWhale ::
> Temperature so bile to poletje res precej visoke, dežja pa kljub temu ni bilo malo. Celo
> prevečkrat je postalo oblačno in je grozil dež, ko sem mislil it kolesarit.
Bah! Precejkrat je bilo povedano, da je pozarna nevarnost precej visoka in da so vodostaji precej nizki...
> prevečkrat je postalo oblačno in je grozil dež, ko sem mislil it kolesarit.
Bah! Precejkrat je bilo povedano, da je pozarna nevarnost precej visoka in da so vodostaji precej nizki...
Thomas ::
Ob najhujši suši je bil pretok Mure in Drave 200 kubičnih metrov na sekundo. En deci na Slovenca na sekundo ali 8000 litrov na dan. Ni razloga za jok, kvečjemu za vodovodni highway.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
barbarpapa1 ::
Dober dan....
Tehnika najprej....
Hibridni sistem turbina-generator-elektromotor (+ akumulator) je bil realiziran vsaj v enem raziskovalnem vozilu, ki ga je za raziskovalne namene izdelal Volvo ter je tega že kar nekaj let. Tak sistem (le da je pogonski agregat dieselski motor) je standard na železnicah, pojavlja pa se tudi pri največjih gradbenih strojih, pa tudi pri nekaterih vojaških transportnih sistemih.
Ima pa zadeva kar nekaj slabosti glede na uporabo v osebnih vozilih in sicer:
1. Turbine so občutljive na povišan tlak na izpušni strani. Zaželen je direkten iztok izpušnih plinov v okolje. To pomeni, da bo dušenje hrupa težavna zadeva.
2. Turbine so (v primerjavi s klasičnimi motorji) drage. Potrebujejo posebne materiale. Se pa da to verjetno ugodno rešiti z visokoserijsko proizvodnjo.
3. Današnji elektromotorji so po mojem mnenju pretežki za vgradnjo v pesta koles. V tem primeru predstavljajo nevzmeteno maso, kar ima velik vpliv na vozne lastnosti vozila. Se jih pa da prigraditi neposredno ob kolesa s kratko transmisijo do slednjih.
Pretok Drave in Mure.
Mislim, da je bilo mišljeno da je vsaka reka zase imela 200m^3/s pretoka, kajti če je to skupna številka, potem je bilo stanje alarmantno, saj je srednji letni pretok Drave nekje pri 289m^3/s. Sicer pa je lastnost Drave, da ima dokaj konstatnten pretok skozi leto, bila znana že v KuK monarhiji, ki se je spravila graditi HE Fala, kamor se pač je. Prav tako drava praktično ni na voljo za kak večji odvzem vode, ker celotno količino potrebujejo elektrarne za proizvodnjo elektrike. Dejstvo je tudi, da so pretočne zmogljivoti turbin dravskih elektrarn še mnogo višje (ležijo pri cca 450 m^3/s), ki se izkoriščajo z uporabo akumulacije v času potreb po vršni energiji. Torej z Dravo ne bo nič. Mura pa zna biti čisto druga pesem. Poleg tega bi bilo zanimivo izvedeti podatek, kolikšna je dnevna potreba/dnevno vseh kmetijskih površin v SLO, ki bi jih bilo dobro namakati in nato priemrjati števile z raspoložljivim pretokom rek.
PS. Mislim, da s to debato o klimatskih spremembah (ki so bila že premlevana na Slo-Tech-u) tema zahaja na stranpota.
Pa fajn se vozite...
LP
Jože
Tehnika najprej....
Hibridni sistem turbina-generator-elektromotor (+ akumulator) je bil realiziran vsaj v enem raziskovalnem vozilu, ki ga je za raziskovalne namene izdelal Volvo ter je tega že kar nekaj let. Tak sistem (le da je pogonski agregat dieselski motor) je standard na železnicah, pojavlja pa se tudi pri največjih gradbenih strojih, pa tudi pri nekaterih vojaških transportnih sistemih.
Ima pa zadeva kar nekaj slabosti glede na uporabo v osebnih vozilih in sicer:
1. Turbine so občutljive na povišan tlak na izpušni strani. Zaželen je direkten iztok izpušnih plinov v okolje. To pomeni, da bo dušenje hrupa težavna zadeva.
2. Turbine so (v primerjavi s klasičnimi motorji) drage. Potrebujejo posebne materiale. Se pa da to verjetno ugodno rešiti z visokoserijsko proizvodnjo.
3. Današnji elektromotorji so po mojem mnenju pretežki za vgradnjo v pesta koles. V tem primeru predstavljajo nevzmeteno maso, kar ima velik vpliv na vozne lastnosti vozila. Se jih pa da prigraditi neposredno ob kolesa s kratko transmisijo do slednjih.
Pretok Drave in Mure.
Mislim, da je bilo mišljeno da je vsaka reka zase imela 200m^3/s pretoka, kajti če je to skupna številka, potem je bilo stanje alarmantno, saj je srednji letni pretok Drave nekje pri 289m^3/s. Sicer pa je lastnost Drave, da ima dokaj konstatnten pretok skozi leto, bila znana že v KuK monarhiji, ki se je spravila graditi HE Fala, kamor se pač je. Prav tako drava praktično ni na voljo za kak večji odvzem vode, ker celotno količino potrebujejo elektrarne za proizvodnjo elektrike. Dejstvo je tudi, da so pretočne zmogljivoti turbin dravskih elektrarn še mnogo višje (ležijo pri cca 450 m^3/s), ki se izkoriščajo z uporabo akumulacije v času potreb po vršni energiji. Torej z Dravo ne bo nič. Mura pa zna biti čisto druga pesem. Poleg tega bi bilo zanimivo izvedeti podatek, kolikšna je dnevna potreba/dnevno vseh kmetijskih površin v SLO, ki bi jih bilo dobro namakati in nato priemrjati števile z raspoložljivim pretokom rek.
PS. Mislim, da s to debato o klimatskih spremembah (ki so bila že premlevana na Slo-Tech-u) tema zahaja na stranpota.
Pa fajn se vozite...
LP
Jože
Grey ::
Vsekakor je za zdej še najboljša alternativa električni motor...v Italiji imamo avtobuse na električni motor, ker se okoljsko ozaveščeni(tega precej manjka pri nas v Ljubljani in na sploh v Sloveniji). Elektrika je prihodnost in je osnova vse energije, ki jo poznamo mi. Prva stvar, ki jo morajo odkriti je superprevodnik pri dokaj sprejemljivih temperaturah(ali pa kovina ki je superprevodna že po njeni naravi, pa ne mi reč da to ni mogoče, ker JE). Druga stvar je narediti električno celico, ki bi bila velikosti avtomobilskega akumulatorja in močna kot jedrska elektrarna ala "mini nuke". Vse to skupaj bi tvorilo precej dobro osnovo za prihodnost. Glede vodikovih motorjev mam pa tut js podobne pomisleke kot Thomas. Glede nukleark...to je najboljši vir energije za sedaj. Izumit morajo samo neko napravo, ki bo nevtralizirala radiacijo, če bognedaj pride do kakih neljubih stvari(sicer se mi zdi da so to napravo že naredli ampak je še v nepraktični velikosti).
"Vse se da, samo moramo pozabiti na ekonomijo"
"Vse se da, samo moramo pozabiti na ekonomijo"
Thomas ::
Sej v tole "ubogo okolje" stalno nekdo hoče pobegnt - jest mu pač sledim tja in obračunavam z njim. Nuklearna energija ta trenutek ni razpoložljiva. Žal. Seveda bi bilo najboljš imet nikljevo radioktivno (nima veze z nikelj kadmijevo!) baterijo. Samo nimaš knowhowa - nimaš. Dokler se pa do tega ne pride, mirne duše kurte bencin in nafto, sej motorji so tko vse boljši in bolj čisti. Noben problem.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
undefined ::
> Druga stvar je narediti električno celico, ki bi bila velikosti avtomobilskega akumulatorja in močna kot jedrska elektrarna ala "mini nuke".
Ali pa kar na pol deci plutonija, kot v filmu Back To The Future. ;)
> Seveda bi bilo najboljš imet nikljevo radioktivno (nima veze z nikelj kadmijevo!) baterijo. Samo nimaš knowhowa - nimaš.
Kako pa potem laufajo ameriški carrieri na jedrski pogon, brez knowhowa?
Ali pa kar na pol deci plutonija, kot v filmu Back To The Future. ;)
> Seveda bi bilo najboljš imet nikljevo radioktivno (nima veze z nikelj kadmijevo!) baterijo. Samo nimaš knowhowa - nimaš.
Kako pa potem laufajo ameriški carrieri na jedrski pogon, brez knowhowa?
username ::
Kako pa potem laufajo ameriški carrieri na jedrski pogon, brez knowhowa?
hja, za 300 m dolgo ladjo je to izvedljivo, za avto pa ni praktično... namreč v bistvu je pri letalonosilkah to tako, da je v bistvu na ladji ena manjša jedrska elektrarna (samo da para pač poganja propelerje ladje). recimo, no.
hja, za 300 m dolgo ladjo je to izvedljivo, za avto pa ni praktično... namreč v bistvu je pri letalonosilkah to tako, da je v bistvu na ladji ena manjša jedrska elektrarna (samo da para pač poganja propelerje ladje). recimo, no.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
undefined ::
> namreč v bistvu je pri letalonosilkah to tako, da je v bistvu na ladji ena manjša jedrska elektrarna
Kot sem jaz bral, so le baterije.
Kot sem jaz bral, so le baterije.
asPeteR ::
Seveda imajo letalonosilke(US) jederski pogon! Le kako bi drugace bile tako mobilne? Da bi jih vsake dva dni filal s hektolitri nafte?
Letalonosike(najvecje) so mesto v malem!
Letalonosike(najvecje) so mesto v malem!
http://blog.stegnar.com
username ::
hja, čisto vse niso na jedrski pogon. sicer ne vem, koliko ZDA trenutno še imajo "navadnih", ampak tudi tiste so (bile) praktično enako velike kot jedrske.
I've got a solution for the rainforest: napalm the lot. (Jeremy Clarkson)
Spun ::
Zdravo
Mene pa zanima kje bi se se dalo dobit materjal(knjige,članki,net, itd...) od alternativnih pogonih pri avtomobilih? Nujno rabim zdej ta materjal, ker delam projektno nalogo za maturo.
Če ve kdo kej nej mi prosm pošne na e-mail (nejc_brence@yahoo.com).
Mene pa zanima kje bi se se dalo dobit materjal(knjige,članki,net, itd...) od alternativnih pogonih pri avtomobilih? Nujno rabim zdej ta materjal, ker delam projektno nalogo za maturo.
Če ve kdo kej nej mi prosm pošne na e-mail (nejc_brence@yahoo.com).
Better than the real thing.WHOS NEXT?
sinko999 ::
Letalonosilke in podmornice na jederski pogon imajo, reaktor potem tvorijo elektriko in pogon se vrši preko elektro motorja na turbino. Ker kot je bilo že rečeno turbina ne mora delovati na nizkih vrtlajih preprosto nima ne moči in ne momenta. Potem par 10 postov nazaj je bilo omenjeno materijal za turbine je drag potem ko se ti dvigne temperatura izpušnih plinov nad 1500 stopinj se ti močno poveča NOx. Pa 1kg materiala ki brez preblema zdrži 1500 stane par 100€, ogledate si ga lahko v laboratoriju za gradiva v UNI MB, FS.
LP
LP
Ni? ni ve?no !
Gundolf ::
Ne vem zakaj sanjate o uporabi vodika v vodikovih motorjih (notranje izgorevanje), ko je pa veliko boljša uporaba v gorivnih celicah.
Za Thomasa, ki se mu zdi, da je C02 (kje se že najde vse slo-tech tage? ker se mi zdi da obstaja enden za subscript) super in da je itak dober za rastline: So že naredili poskus, kjer so v enem koščku gozda umetno dovajali velikanske količine CO2ja. Res da je tam rastje bolj zaživelo, a ugotovitve so bile take, da so rastline pospravile le nekaj % tega CO2, ostalo je pač pobegnilo v višine, kjer pa od njega ni bilo ne vem kakšnih koristi.
Mislim da je prihodnost v elektormotorjih (velika moč in prožnost glede na maso), vprašanje je samo s hranjenjem energije. Gorivne celice so sicer kul a je hranjenje velikih količin vodika težko, baterije tudi ne pridejo v poštev, če ne bo kakšne večje revolucije v njihovi zasnovi, hladna fuzija - yeah right. Morda bi bilo smiselno vgraditi dovod elektrike kar v ceste. Mislim da že poteka projekt, ki vključuje avtobus, ki se fila na postajah (avtobus se spusti nekaj cm nad cesto in nafila baterije - preko tistih nekaj cm zraka).
Drugače pa rabimo le eno 'malo' večjo hot fusion elekrarno in imamo elektrike na odmet. Bo pa še nekaj let (stoletij) preteklo preden se bo to zgodilo. Do takrat pa morda morske elektrarne (ravno ta teden sem videl dokumentarec na discoveriju ali morda national geograficu). So naredili malo več kot 100m dolgo kačo, ki plava na morju in z upogibanjem (zaradi valovaja) ustvarja spoštljive količine elektrike. Pa še nekaj podobnih dizajnov, ki so primerni ob razburkanih obalah.
Za Thomasa, ki se mu zdi, da je C02 (kje se že najde vse slo-tech tage? ker se mi zdi da obstaja enden za subscript) super in da je itak dober za rastline: So že naredili poskus, kjer so v enem koščku gozda umetno dovajali velikanske količine CO2ja. Res da je tam rastje bolj zaživelo, a ugotovitve so bile take, da so rastline pospravile le nekaj % tega CO2, ostalo je pač pobegnilo v višine, kjer pa od njega ni bilo ne vem kakšnih koristi.
Mislim da je prihodnost v elektormotorjih (velika moč in prožnost glede na maso), vprašanje je samo s hranjenjem energije. Gorivne celice so sicer kul a je hranjenje velikih količin vodika težko, baterije tudi ne pridejo v poštev, če ne bo kakšne večje revolucije v njihovi zasnovi, hladna fuzija - yeah right. Morda bi bilo smiselno vgraditi dovod elektrike kar v ceste. Mislim da že poteka projekt, ki vključuje avtobus, ki se fila na postajah (avtobus se spusti nekaj cm nad cesto in nafila baterije - preko tistih nekaj cm zraka).
Drugače pa rabimo le eno 'malo' večjo hot fusion elekrarno in imamo elektrike na odmet. Bo pa še nekaj let (stoletij) preteklo preden se bo to zgodilo. Do takrat pa morda morske elektrarne (ravno ta teden sem videl dokumentarec na discoveriju ali morda national geograficu). So naredili malo več kot 100m dolgo kačo, ki plava na morju in z upogibanjem (zaradi valovaja) ustvarja spoštljive količine elektrike. Pa še nekaj podobnih dizajnov, ki so primerni ob razburkanih obalah.
gzibret ::
Višje je bilo govora, da če bi uporabljali vodik, bi bilo več NOx in O3.
To drži le deloma, in sicer, če bi vodik "kurili", tako, kot kurimo nafto. Vendar je veliko bolj smotrno vodik "kuriti" pri kakih 70C v gorivnih celicah, pa še izkoristki so zelo visoki, tudi do 80% (torej daleč več, kot pri motorjih z notranjim izgorevanjem, kjer se v najboljših primerih gibljejo okoli 30%). Pri tem procesu ni nič umazanije (razen tople H2O).
Kje bi dobili vodik? Z razgradnjo zemeljskega plina. To bi bil najboljši vir.
CH4 +O2 + (katalizator) -> CO2 + 2H2
Pa še CO2 bi lahko lovili v rafineriji plina in ga spravljali v sadro (ali kalcit).
Thomas: glede tople grede itd... Nobeden ne ve, kaj se bo zgodilo. Lahko, da ne bo nič, lahko, da bomo Zemljo spremenili v Venero, lahko, pa da bo ledena doba. Splača se bit torej previden!
Sedaj pa še spisek želja:
- visokotemperaturni superprevodniki rešijo problem shranjevanja el. energije
- hladna fuzija reši energetski problem za kakšno stoletje
- direktna pretvorba materija -> energija s pomočjo mini črnih lukenj reši problem oskrbe z energijo za 1000 let. Po 1000 letih bo poraba energije na Zemlji že tako velika, da bo postalo prevroče.
Največja želja:
- da ljudstvo začne z energijo varčevati, ne pa si izmišljati vedno nove načine, kako jo razsipavati....
To drži le deloma, in sicer, če bi vodik "kurili", tako, kot kurimo nafto. Vendar je veliko bolj smotrno vodik "kuriti" pri kakih 70C v gorivnih celicah, pa še izkoristki so zelo visoki, tudi do 80% (torej daleč več, kot pri motorjih z notranjim izgorevanjem, kjer se v najboljših primerih gibljejo okoli 30%). Pri tem procesu ni nič umazanije (razen tople H2O).
Kje bi dobili vodik? Z razgradnjo zemeljskega plina. To bi bil najboljši vir.
CH4 +O2 + (katalizator) -> CO2 + 2H2
Pa še CO2 bi lahko lovili v rafineriji plina in ga spravljali v sadro (ali kalcit).
Thomas: glede tople grede itd... Nobeden ne ve, kaj se bo zgodilo. Lahko, da ne bo nič, lahko, da bomo Zemljo spremenili v Venero, lahko, pa da bo ledena doba. Splača se bit torej previden!
Sedaj pa še spisek želja:
- visokotemperaturni superprevodniki rešijo problem shranjevanja el. energije
- hladna fuzija reši energetski problem za kakšno stoletje
- direktna pretvorba materija -> energija s pomočjo mini črnih lukenj reši problem oskrbe z energijo za 1000 let. Po 1000 letih bo poraba energije na Zemlji že tako velika, da bo postalo prevroče.
Največja želja:
- da ljudstvo začne z energijo varčevati, ne pa si izmišljati vedno nove načine, kako jo razsipavati....
Vse je za neki dobr!
motorc ::
gzibret: - direktna pretvorba materija -> energija s pomočjo mini črnih lukenj reši problem oskrbe z energijo za 1000 let. Po 1000 letih bo poraba energije na Zemlji že tako velika, da bo postalo prevroče.
Čez 1000 let bomo ze v vesolju. Zemlja ne bo nikogar vec zanimala. Razen nostalgikov ...
Čez 1000 let bomo ze v vesolju. Zemlja ne bo nikogar vec zanimala. Razen nostalgikov ...
Thomas ::
Jest mislim, da je precej verjetno, da preostanek časa se bomo res napajali z energijo, ki jo (počasi) sevajo črne luknje. Tiste eone pač, ki so nam še preostali. Ampak to je druga tema.
Kar se pa tiče tegale mopeda, se mi pa zdi, da stvar je perspektivna. Sploh v povezavi z krogelnimi jedrskimi elektrarnami, ki bi morale biti vir vodika.
Kar se pa tiče tegale mopeda, se mi pa zdi, da stvar je perspektivna. Sploh v povezavi z krogelnimi jedrskimi elektrarnami, ki bi morale biti vir vodika.
Crimson_Shadow ::
Tolk slabše zate, Thomas.
Sicer pa kot kaže raje plačuješ "štrom", kot pa da bi imel neodvisen, samostojen in "neskončen" vir energije. (Ki ga boš nujno rabil, za "svoj" Protokol, ker drugače ga niti zagnat ne boš mogel.)
Znanost pa že lep čas ni več nobena znanost ampak samo "religija" tehnike (v rokah kapitala) in oprijemljivih matematičnih, fizičnih in bioloških znanstvenih dokazov in tudi orodje za pranje možganov, manipulacijo in zavajanje množic z mislijo, da obstaja samo tisto kar nas naučijo v šoli in kar lahko vidimo, otipamo, zavohamo, slišimo in okušamo. (Eh, kako stereotipno se to sliši, ampak ravno tako se obnaša "uradna" znanost do nasprotne strani.)
Naslednji tehnološki brejktru se bo zgodil ravno na energetski ravni. Ker na tak način kot se "fura napredni svet", se bo kapitalizem v "neki točki" sesul sam vase in bo pri tem "pokopal" tudi demokracijo.
Knowledge is power. S tem se gotovo strinjaš, a ne, Thomas?
Sicer pa kot kaže raje plačuješ "štrom", kot pa da bi imel neodvisen, samostojen in "neskončen" vir energije. (Ki ga boš nujno rabil, za "svoj" Protokol, ker drugače ga niti zagnat ne boš mogel.)
Znanost pa že lep čas ni več nobena znanost ampak samo "religija" tehnike (v rokah kapitala) in oprijemljivih matematičnih, fizičnih in bioloških znanstvenih dokazov in tudi orodje za pranje možganov, manipulacijo in zavajanje množic z mislijo, da obstaja samo tisto kar nas naučijo v šoli in kar lahko vidimo, otipamo, zavohamo, slišimo in okušamo. (Eh, kako stereotipno se to sliši, ampak ravno tako se obnaša "uradna" znanost do nasprotne strani.)
Naslednji tehnološki brejktru se bo zgodil ravno na energetski ravni. Ker na tak način kot se "fura napredni svet", se bo kapitalizem v "neki točki" sesul sam vase in bo pri tem "pokopal" tudi demokracijo.
Knowledge is power. S tem se gotovo strinjaš, a ne, Thomas?
We create worlds
Thomas ::
> Ki ga boš nujno rabil, za "svoj" Protokol, ker drugače ga niti zagnat ne boš mogel.
Ne bi se jest zatekal k nobenim "alternativnim virom". Samo tistemu, kar je realno mogoče. Recimo sevanju zvezd, "umetni" fuziji, vetru, pretvarjanju snovi v energijo skozi črne luknje...
Da bi Protokol mešal s kakšnimi "alternativami" ... bi bila mogoče dobra taktika, da ga deskreditiram kot idejo, da bi ne postala zadeva bolj popularna kot hočem. Edino to. Samo je že prepozno, se bojim.
> Knowledge is power.
Knowledge ja. Ni pa knowledge že vse, kar si recimo močno želimo.
Ne bi se jest zatekal k nobenim "alternativnim virom". Samo tistemu, kar je realno mogoče. Recimo sevanju zvezd, "umetni" fuziji, vetru, pretvarjanju snovi v energijo skozi črne luknje...
Da bi Protokol mešal s kakšnimi "alternativami" ... bi bila mogoče dobra taktika, da ga deskreditiram kot idejo, da bi ne postala zadeva bolj popularna kot hočem. Edino to. Samo je že prepozno, se bojim.
> Knowledge is power.
Knowledge ja. Ni pa knowledge že vse, kar si recimo močno želimo.
snow ::
> kot pa da bi imel neodvisen, samostojen in "neskončen" vir energije.
Aha, glej v Oslu te kličejo na podelitev za nagrado iz fizike.
Aha, glej v Oslu te kličejo na podelitev za nagrado iz fizike.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
BigWhale ::
Narekovaje si spregledal. ;)
Sicer pa vsaka stvar, ki te prezivi, je za tvojo perspektivo neskoncna. :P
Sicer pa vsaka stvar, ki te prezivi, je za tvojo perspektivo neskoncna. :P
Gundolf ::
Alternativi viri energije so že v redu, problem so viri energije ki obstajajo le v domišliji
Kam pa pridemo brez domišlija?
gor in dol
sup ter sub sta tag-a ;)
Kam pa pridemo brez domišlija?
gor in dol
sup ter sub sta tag-a ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Vesoljc ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Zaloge nafte (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 11079 (7199) | Matev |
| » | Vozilo na vodik (strani: 1 2 3 )Oddelek: Elektrotehnika in elektronika | 36507 (34632) | jest10 |
| » | fusion \o/ (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7979 (5877) | Thomas |
| » | Aluminij za proizvodnjo vodika. (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 25187 (22949) | gruntfürmich |
| » | Motor z notranjim izgorevanjem (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 12048 (10295) | ani |