vir: New Scientist
Industrija cementa beleži enega večjih izpustov toplogrednih plinov in nevarnost posledic globalnega segrevanja raziskovalce sili v iskanje novih procesov gradnje, ki bi namesto tega ogljikov dioksid vezali. V tej smeri se eksperimentira tudi s fotosintetičnimi organizmi in znanstveniki z Univerze Boulder v Coloradu so v publikaciji Matter objavili razvoj tovrstne snovi. Uporabili so fotosintetično cianobakterijo rodu Synechococcus, ki proizvaja kalcijev karbonat, kar so izkoristili za vezivo. Zmesi bakterij in hranil so dodali pesek in želatino, nakar so organizmi pod sončno svetlobo delce peska povezali z apnenčasto snovjo, podobno kot nastaja školčja lupina. Po izsušitvi je ostal material, ki sicer po trdnosti še ne dosega betona, je pa primerljiv z malto.
Zanimivo je, da je mogoče ob previdnem izsuševanju kulturo bakterij ohraniti in jo uporabljati dalje. Tako so nove opeke dobili enostavno na način, da so eno prepolovili in dodajali pesek; na ta način so z eno porcijo bakterij napravili osem opek, z izboljšanjem postopka pa bi bilo teoretično mogoče gradbene elemente množiti kar eksponentno. To obeta na primer pri gradnji objektov na drugih planetih, kamor človek z vesoljskimi plovili ne bi mogel pritovoriti večjih količin materiala, lahko pa bi s seboj pripeljal bakterijske kulture. Te bodo tako ali tako bržkone pomemben del pametnih materialov, ki so se v zadnjem desetletju z njihovo pomočjo naučili čutiti fizične in svetlobne dražljaje ter varovati pred mikrobi (engineered living materials - ELMs).
