New Scientist - Ameriški raziskovalci so s pomočjo bakterij razvili zmes, iz katere trden gradbeni material "raste" podobno kot lupine školjk. Opeke je z njim mogoče dobesedno eksponentno množiti in jih popravljati.

Industrija cementa beleži enega večjih izpustov toplogrednih plinov in nevarnost posledic globalnega segrevanja raziskovalce sili v iskanje novih procesov gradnje, ki bi namesto tega ogljikov dioksid vezali. V tej smeri se eksperimentira tudi s fotosintetičnimi organizmi in znanstveniki z Univerze Boulder v Coloradu so v publikaciji Matter objavili razvoj tovrstne snovi. Uporabili so fotosintetično cianobakterijo rodu Synechococcus, ki proizvaja kalcijev karbonat, kar so izkoristili za vezivo. Zmesi bakterij in hranil so dodali pesek in želatino, nakar so organizmi pod sončno svetlobo delce peska povezali z apnenčasto snovjo, podobno kot nastaja školčja lupina. Po izsušitvi je ostal material, ki sicer po trdnosti še ne dosega betona, je pa primerljiv z malto.

Zanimivo je, da je...

Nature - Znanstveniki z Univerze Cambridge so napravili umetno verzijo bakterije Escherichie coli z modificiranim genskim zapisom, ki s štirimi milijoni baznih parov postavlja nov mejnik v gradnji sintetičnih organizmov.

Leta 2010 je ekipa Craiga Venterja sestavila prvi umeten živi organizem in spisala zgodovino. Odtlej se raziskovalci pri ustvarjanju sintetičnega življenja lotevajo predvsem vprašanja, zakaj je genski zapis tak, kot je, saj njegova sestava ni v vseh pogledih intuitivna. Znatni deli zapisa so pomnoženi, zaradi česar so lahko znanstveniki na primer prepolovili...

Slo-Tech - Med prvim in četrtim majem se bosta v Illinoisu dve ekipi inženirjev pomerili v postavljanju 3D-tiskanega habitata iz peska in recikliranih odpadkov. Gre za dvoboj končnih finalistov štiriletnega Nasinega tekmovanja, ki naj bi dalo nekatere odgovore na vprašanje, kako bodo videti prve človeške naselbine na Marsu.

Kolonije na Marsu so velika želja tako raziskovalcev kot politikov in nekaterih milijarderjev, toda hkrati gre za bržkone največji inženirski izziv v človeški zgodovini. Oskrbovalne ladje s potrebščinami bodo z Zemlje potrebovale več mesecev, da dosežejo rdeči planet, zato bodo morale biti naselbine kar se da samozadostne - tudi pri sami gradnji objektov. To je smisel Nasinega obsežnega tekmovanja 3D-Printed Habitat Challenge,...

Phys.org - Inženirji iz Cape Towna so razvili postopek izdelave opek s pomočjo človeškega seča, ki ne zahteva žganja in poleg proizvaja gnojila.

Cementu, opekam in sorodnim gradbenim materialom se dandanes posveča veliko pozornosti, saj se pri postopkih njihove izdelave običajno sprošča precejšnja količina ogljikovega dioksida. Za nastanek običajne opeke je treba glino žgati pri 1400 stopinjah Celzija, za kar v državah tretjega sveta porabijo dosti lesa.

Na Univerzi v Cape Townu so za bolj trajnostno rešitev uporabili pesek, človeški seč in bakterije, ki proizvajajo encim ureazo. Slednji razgrajuje sečnino in pri tem proizvaja kalcijev karbonat, ki služi kot vezivo. Ne le, da nastalega materiala ni potrebno žgati, ampak so drugi odpadni produkti postopka...

Slo-Tech - Moderna plastika je skoraj čudežni material - lahko jo oblikujemo v poljubne oblike, je trdna in vzdržljiva, nestrupena in stabilna. Prav zadnja lastnost povzroča največ težav, saj se odpadki kopičijo in kopičijo. Plastika sčasoma preperi na majhne koščke, ki pa se še stoletja ne razgradijo, zato so jih morja polna. Čeprav sama po sebi ni strupena, kazi morja, obale in predstavlja veliko nevarnost za živali, kadar se jim kam zatakne.

Ena najpogostejših vrst plastike se imenuje PET (polietilen tereftalat). V naravnem okolju praktično ni organizma, ki bi jo bil sposoben razgraditi, zato se...

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...