WEF v najnovejšem poročilu svari, da utegne umetna inteligenca popolnoma predrugačiti finančni svet in destabilizirati svetovne finance. Povzetek intervjujev z več deset vodilnimi svetovnimi finančnimi strokovnjaki pravi, da bo umetna inteligenca povzročila velike spremembe, ki bodo zgodnjim uporabnikom ali podjetjem omogočile, da prehitijo tekmece. Velika podjetja bodo verjetno ustvarila velike storitve v oblaku, ki bodo uporabljale strojno učenje in bodo na voljo tudi drugim strankam, kar bo v internet povezalo tudi zakulisje oziroma zaledne sisteme. To bo ustvarilo nove priložnosti za hekerje in povečalo tveganje, saj bo celoten sistem izpostavljen varnostnim ranljivostim.
Včasih so hedge skladi in investicijske institucije najemale pretežno matematike, sedaj pa čedalje bolj posegajo po strokovnjakih za umetno inteligenco, strojno učenje in nevronske mreže. Visokofrekvenčno trgovanje, ki je v preteklosti že zagrešilo precej incidentov in sekundnih padcev (flash crash), dobiva z umetno inteligenco nove pasti. Andrew Lo z MIT-a je že pred leti opozarjal, da so sistemi nestabilni.
Drugi problem oziroma motnja, ki jo vidi WEF, so tehnološka podjetja, ki želijo delovati tudi na področju financ. Tu ne gre le za fintech (ki ga vidimo v obliki storitev, kot so N26, Revolut, Transferwise ipd.), temveč velikane Google, Amazon, Facebook. To prinaša težave za finančne regulatorje, ki bodo morali kar naenkrat regulirati tudi uporabo umetne inteligence, kot tudi moralne dileme in težavno zaščito osebnih podatkov. Veliki tehnološki velikani bodo vedeli vse o nas, z vstopom v finančni sektor pa bi nas dejansko poznali do obisti.
Vse to je res, a seveda je treba poročilo WEF-a brati tudi med vrsticami. Veliki finančni velikani, ki so minulo stoletje prekrmarili brez velikih pretresov in si izposlovali čedalje več svobode (recimo ukinitev Glass-Steagallovega zakona in velikodušne dokapitalizacije v času kriz), so ugotovili, da jih lahko tehnološka konkurenca prehiti po desni. Finančni sistem je namreč, zlasti če ga primerjamo z modernimi tehnologijami, preizkušen, a zastarel in počasen. Da traja prenos denarja z ene evropske banke na drugo en delovni dan, da plačilni promet teče le dobrih 40 ur na teden, da ni enostavnega in poceni načina za nakazilo denarja na drug kontinent in da pri plačevanju prek interneta istovetnost izkazujemo z vpisovanjem 16-mestne številke in 3-mestne kode, so pač zastareli principi.
