Pošteno moramo priznati, da trenutni dosežek predvsem sodi v kategorijo "izjemno zanimivo", ne pa v kategorijo "uporabno" ali "rešilo bo svet", s čimer seveda ni nič narobe. Na signal Wi-Fi vpliva okolica, zato imamo ponekod mrtve cone in slab sprejem. Uporabljali so ga tudi že za holograme. Zato ni presenetljivo, da je mogoče Wi-Fi uporabiti za analizo okolice. Tekočine v glavnem valovanje teh frekvenc absorbirajo, medtem ko se od kovin lepo odbija. Če uporabimo malenkostno različne frekvence, kar usmerjevalniki v resnici počno, ko oddajajo na več kanalih, dobimo iz različnih odbojev sliko okolice.
V praksi so uporabili anteno in sprejemnik za Wi-Fi, ki sta bila le nekaj metrov narazen in kjer so objekt za analizo postavili neposredno med njiju. S takim sistemom so lahko prepoznali nože, plastenke vode, aluminijaste škatle itd. Sistem je deloval z natančnostjo 99 odstotkov za nevarne predmete in 90 odstotkov, kadar so bili predmeti v torbah. Oboje je seveda popolnoma neuporabno za resnično življenje. Prav tako v praksi nimamo statičnega okolja in lepo definiranih primerov, temveč dinamično množico ljudi (ki nas sestavlja pretežno voda). To pomeni, da za zdaj Wi-Fi, ki so nameščeni na stenah in stropih javnih prostorov, ne bodo mimogrede iskali še orožja in eksploziva. A večina uporabnih iznajdb se je začela kot projekt, ki deluje v zelo omejenem okolju in je preprosto "kul". +