Forum » Problemi človeštva » Oblikovanje vlade
Oblikovanje vlade
Temo vidijo: vsi
AndrejO ::
p6024733 [st.citat p6024730 naj bi izjavil:
Da, to sem zelo nerodno napisal. Zaradi mene lahko od zraka živi, dejstvo pa je, da ima več prihodkov, kot pa njegov brat dvojček, ki ne oddaja dveh sob in razliko mu "proozvede" lastništvo dotični
Da, to sem zelo nerodno napisal. Zaradi mene lahko od zraka živi, dejstvo pa je, da ima več prihodkov, kot pa njegov brat dvojček, ki ne oddaja dveh sob in razliko mu "proozvede" lastništvo dotičnih dveh sob.
jernejl ::
dejstvo pa je, da ima več prihodkov, kot pa njegov brat dvojček, ki ne oddaja dveh sob
In ker ima nekdo več od nekoga drugega, je zgornji sloj?
Zato pa se ne moremo razvijati tako, kot bi se lahko. Ker je treba vsakogar, ki kakorkoli štrli iz povprečja, potegniti nazaj.
AndrejO ::
Litmusov test: če Akrapovič jutri umre, kaj se bo zgodilo s podjetjem v roku leta dni. Če bo dobilo novega lastnika, potem to podjetje Akrapoviču prinaša kapitalski dobiček, on pa pade v zgornji sloj. Če bo likvidirano, pa bi to pomenilo, da je Akrapovič živel zgolj od svojega neposrednega dela in kot takšen pade v srednji sloj.
Aha, če si torej del petčlanske ekipe, ki je ustanovila startup, in si poleg minimalne plače konec leta izplačaš še nekaj dobička, si po tvoji definiciji zgornji sloj. Ker podjetje ne bo crknilo, če slučajno umreš. Zares neumna definicija.
Morda je res neumna. Se pa ta sferična krava elegantno izogne dilemi pri določanju absolutnih zneskov, ki med regijami in državami izgubijo vsakršno povezavo s statusom. Kot bi lahko tekel, to kar je v Sloveniji osnovna plača predsednika države, je nekaj km južno od San Francisca ena revščina, ki jo podjetje nakloni svežem diplomantu.
MrStein ::
Da, to sem zelo nerodno napisal. Zaradi mene lahko od zraka živi, dejstvo pa je, da ima več prihodkov, kot pa njegov brat dvojček, ki ne oddaja dveh sob in razliko mu "proozvede" lastništvo dotičnih dveh sob.
Ja, nekdo ki ima 220 EUR mesečnih prihodkov, je zgornji sloj. Ker zraven živi nekdo, ki ima le 180 EUR prihodkov.
Zdaj se več niti ne čudim volilcem Levice.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
AndrejO ::
Dejansko mislim, da je bistvena razlika med srednjim in zgornjim slojem samo vrsta prihodkov oz. individualna udeležba pri njihovem nastajanju.
Ozadje, zakaj tako razmišljam, sledi iz možnosti dedovanja. Kapital lahko moji potomci podedujejo in imajo s tem zajamčen (kolikor je v življenju sploh možno karkoli jamčiti) prihodek tudi, ko jaz umrem. To jim omogoča nadaljno akumulacijo premoženja. Če sem srednji sloj, potem potomci dobijo tisti "lump sum" dediščine, ne pa tudi mojih prihodkov.
Definicije nikogar ne vlečejo nazaj, temveč zgolj poskušajo opisati stanje.
Ozadje, zakaj tako razmišljam, sledi iz možnosti dedovanja. Kapital lahko moji potomci podedujejo in imajo s tem zajamčen (kolikor je v življenju sploh možno karkoli jamčiti) prihodek tudi, ko jaz umrem. To jim omogoča nadaljno akumulacijo premoženja. Če sem srednji sloj, potem potomci dobijo tisti "lump sum" dediščine, ne pa tudi mojih prihodkov.
dejstvo pa je, da ima več prihodkov, kot pa njegov brat dvojček, ki ne oddaja dveh sob
In ker ima nekdo več od nekoga drugega, je zgornji sloj?
Zato pa se ne moremo razvijati tako, kot bi se lahko. Ker je treba vsakogar, ki kakorkoli štrli iz povprečja, potegniti nazaj.
Definicije nikogar ne vlečejo nazaj, temveč zgolj poskušajo opisati stanje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
leiito ::
Kdo pa ne udriha po visokih davkih na delo?
Also, kje mas ti hiperregulacijo? A si pri seb?
Slovenija ima najnižjo stopnjo ekonomske svobode v EU, še Moldavija je manj regulirana in z analfabeti iz Levice bo samo še slabše, ker marksisti še bolj kot kapitaliste sovražijo srednji razred, vse tiste, ki demantirajo dihotomijo lastniki proizvodnih sredstev vs. proletarci.
Simič je na svojem blogu dobro opisal zakaj so predlogi Levice v koalicijski pogodbi nesmisel in kažejo na neznanje.
http://www.simic-partnerji.si/davcni-bl...
Osnovna zabloda je pa itak, da višji davki prinesejo več v javno blagajno, dejansko nižji davki omogočijo, da gospodarstvo lažje diha, več ustvarja, plačuje se več davkov in kljub relativno nižji atopnji je absolutno izplen višji, ampak očitno gre za ideološko temo, nižji davki so nezdružljivi s sovraštvom levih do gospodarstva.
MrStein ::
Sem na hitro poguglal po definiciji zgornjega razreda, pa nekako zadeva googletu ni domača (vsaj na slovenskem jeziku).
Sem pa našel en članek, iz katerega je tole:
V zgornjem srednjem razredu po "nemški" razvrstitvi je dobra šestina delovno aktivnih. Če vas zanima, kdo so to, si zamislite uradnike v javnem sektorju. Med zaposlenimi z neto prihodkom med 1337 in 2026 evri mesečno jih je namreč kar 57 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. V zgornji sloj prebivalstva po "nemški" razvrstitvi pride okoli pet odstotkov delovno aktivnih. Med njimi jih je 42 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Poslanci, zdravniki, profesorji so tipična slovenska elita, katerih slovenski dohodek presega 2,5-kratnik srednje slovenske plače oziroma nekaj čez dva tisoč evrov.
Preberite več na: https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/... - svetkapitala.si
Sem pa našel en članek, iz katerega je tole:
V zgornjem srednjem razredu po "nemški" razvrstitvi je dobra šestina delovno aktivnih. Če vas zanima, kdo so to, si zamislite uradnike v javnem sektorju. Med zaposlenimi z neto prihodkom med 1337 in 2026 evri mesečno jih je namreč kar 57 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. V zgornji sloj prebivalstva po "nemški" razvrstitvi pride okoli pet odstotkov delovno aktivnih. Med njimi jih je 42 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Poslanci, zdravniki, profesorji so tipična slovenska elita, katerih slovenski dohodek presega 2,5-kratnik srednje slovenske plače oziroma nekaj čez dva tisoč evrov.
Preberite več na: https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/... - svetkapitala.si
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
leiito ::
Srednji razred so tisti, ki jim ni tam nekje do nakupa avta ni treba gledat na listek s ceno, ne pa uni z jurja tristo plače, pri nas so marksisti namerno zavirali razvoj srednjega razreda, ker demantira doktrino lastniki proizvodnih sredstev vs. ubogi izkoriščani delavec. Saj je res čudno, da je lastnik popravljalnice dežnikov razredni sovražnik, športni multimilionar pa proletarec. Tako je srednji razred pri nas javni sektor, uradniki in zdravniki in pa tisti, ki so sicer javni sektor, ampak služijo na račun javnega, nobl odvetniki ipd.
Na koncu tega eksperimenta bomo spet vsi proletarci.
Na koncu tega eksperimenta bomo spet vsi proletarci.
MrStein ::
Na koncu tega eksperimenta bomo spet vsi revni.
FIXED
(čeprav elita ne bo, ampak o tem se ne bo smelo govoriti)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
Truga ::
MrStein ::
Preberi še enkrat.
Gre za ljudi, ki v trgovini vzamejo tisto, kar jim je všeč, ne pa tisto "kar si lahko privoščijo".
Gre se pa za normalne izdelke, ne pa "šampon z zlatimi luskami".
Gre za ljudi, ki v trgovini vzamejo tisto, kar jim je všeč, ne pa tisto "kar si lahko privoščijo".
Gre se pa za normalne izdelke, ne pa "šampon z zlatimi luskami".
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
leiito ::
Srednji razred je mogoče definirati na sto različnih načinov, zame v osnovi pomeni disposable income, da ko plačaš račune, hrano, oblačila, avto, dopust, prosti čas, planirano varčevanje oz. naložbe za prihodnost in kar je še teh nujnih stvari, ti vsak mesec še vedno ostane nekaj denarja.
Z drugimi besedami, da nisi v permanentnem stresu zaradi denarja, ker tako revne kot bogate denar okupira bistveno več časa, ampak revni so ves čas v stresu, prihodnost je negotova, izločajo se stresni hormoni... najbrž nič ne izključuje in travmatizira tako zelo kot revščina in najbrž si vsi želimo živeti v družbi, kjer je ne bi bilo, velika razlika je pa v poti kako do tja. Leve stranke vidijo rešitev v enakosti vseh, češ, bolje da smo vsi revni, kot da imamo razlike med ljudmi, konzervativna politična filozofija pa pragmatično sprejema, da, če hočemo, da ni nihče reven, rabimo tudi zelo bogate in, jebiga, tudi razlike med ljudmi, saj tudi visoki, pametni, pridni, sposobni ali ambiciozni nismo vsi enako.
Z drugimi besedami, da nisi v permanentnem stresu zaradi denarja, ker tako revne kot bogate denar okupira bistveno več časa, ampak revni so ves čas v stresu, prihodnost je negotova, izločajo se stresni hormoni... najbrž nič ne izključuje in travmatizira tako zelo kot revščina in najbrž si vsi želimo živeti v družbi, kjer je ne bi bilo, velika razlika je pa v poti kako do tja. Leve stranke vidijo rešitev v enakosti vseh, češ, bolje da smo vsi revni, kot da imamo razlike med ljudmi, konzervativna politična filozofija pa pragmatično sprejema, da, če hočemo, da ni nihče reven, rabimo tudi zelo bogate in, jebiga, tudi razlike med ljudmi, saj tudi visoki, pametni, pridni, sposobni ali ambiciozni nismo vsi enako.
Unilseptij ::
Blablabla... tvojo pragmatično konzervativno politično filozofijo si vtakni nekam, bogataši naj lepo plačajo take davke kot ostali. To nima nobene zveze z razlikami med ljudmi.
ferdov ::
konzervativna politična filozofija pa pragmatično sprejema, da, če hočemo, da ni nihče reven, rabimo tudi zelo bogate in, jebiga, tudi razlike med ljudmi, saj tudi visoki, pametni, pridni, sposobni ali ambiciozni nismo vsi enako.
To trdidev lahko nedvomno dokažeš z množico primerov, ko so države znižale davke bogatim in se je stopnja revščine zmanjšala. To namreč trdiš.
In praksa, recimo v ZDA, tega ne dokazuje (če teorija ne ustreza praksi je treba menjati prakso - tudi to trdi konzervativna politična ekonomija?, mislil sem,da izhaja ta rek od ruskih boljševikov)
In mislim, da nihče ne zahteva, da smo vsi enaki, zgolj, da se davek plačuje glede na prihodke.
Glede razredov, po definiciji glede višine plače sem že 25 let v višjem, pa, glede na to, da nisem lastnik, ampak mezdni delavec, te definicije (zgolj višina prejemkov) ne morem čisto sprejeti. V kolikor bi moji prihodki (v isti višini) izhajali iz kapitala, bi se s tem strinjal, ker sem pa zgolj mezdni delavec, sem prepuščen volji lastnika.
MrStein ::
Unilseptij je izjavil:
Blablabla... tvojo pragmatično konzervativno politično filozofijo si vtakni nekam, bogataši naj lepo plačajo take davke kot ostali. To nima nobene zveze z razlikami med ljudmi.
Takoj ko bo nekdo predlagal enake davke, se boš spet oglasil, "NE, nisem tako mislil! Dajmo jim še več vzet!".
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
leiito ::
Unilseptij je izjavil:
Blablabla... tvojo pragmatično konzervativno politično filozofijo si vtakni nekam, bogataši naj lepo plačajo take davke kot ostali. To nima nobene zveze z razlikami med ljudmi.
Saj točno za to se zavzemamo, da so pravila enaka za vse, da torej vsi plačano enak %, ker s tem bogatejši itak prispevamo več v skupni žakelj, ne pa, da ze itak plačujemo več eurov, potem moramo pa še v % več plačevati, to je kršenje načela enakosti.
konzervativna politična filozofija pa pragmatično sprejema, da, če hočemo, da ni nihče reven, rabimo tudi zelo bogate in, jebiga, tudi razlike med ljudmi, saj tudi visoki, pametni, pridni, sposobni ali ambiciozni nismo vsi enako.
To trdidev lahko nedvomno dokažeš z množico primerov, ko so države znižale davke bogatim in se je stopnja revščine zmanjšala. To namreč trdiš.
In praksa, recimo v ZDA, tega ne dokazuje (če teorija ne ustreza praksi je treba menjati prakso - tudi to trdi konzervativna politična ekonomija?, mislil sem,da izhaja ta rek od ruskih boljševikov)
In mislim, da nihče ne zahteva, da smo vsi enaki, zgolj, da se davek plačuje glede na prihodke.
Glede razredov, po definiciji glede višine plače sem že 25 let v višjem, pa, glede na to, da nisem lastnik, ampak mezdni delavec, te definicije (zgolj višina prejemkov) ne morem čisto sprejeti. V kolikor bi moji prihodki (v isti višini) izhajali iz kapitala, bi se s tem strinjal, ker sem pa zgolj mezdni delavec, sem prepuščen volji lastnika.
Nikjer nisem rekel, da se stopnja revščine nujno zmanjša, ker je odvisna še od mnogih drugih dejavnikov, ne samo od števila eurotov, ki pridejo v skupno blagajno. Kar trdim, in zgodovina to bolj ali manj potrjuje, je da višji davki nikakor ne pomenijo tudi več denarja v skupno blagajno in da imajo nižji davki tipično sinergične učinke in rezultirajo v več javnega denarja.
Npr.
https://www.forbes.com/sites/mikepatton...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: leiito ()
ferdov ::
19 % (ne 25 %) plačuje pravna oseba - podjetje recimo Krka
dividende, ki jih Krka izplačuje so sedaj obdavčene po 25 %, po predlogu pa naj bi šle v dohodnino in bile obravnavane kot ostali osebni prejemki.
@leitoo "če hočemo, da ni nihče reven, rabimo tudi zelo bogate"
Nižji davki ne zagotavljajo višje gospodarske rasti (kar trdi konzervativna politična filozofija in njeni zastavonoše Heritage Foundation, Hoover Institute, AEI in CSAB)
https://fas.org/sgp/crs/misc/R42111.pdf - vir je aneriški Congressional Research Service, CRS ne nek marksiistični center nasprotno dokazuje, da znižanje davčnih stopenj bogatih
- ne poveča zasebnega varčevanja
- ne poveča zasebnih investicij
- močno poveča neenakost (bogati so bolj bogati, revni bolj revni)
- ne dviguje GDP (manj davka ne povečuje GDP, ampak nasprotno več davka je več GDP)
To o čemer ti razlagaš je Laffarjeva krivulja (Laffar je bil svetovalec Reagana, glej ga vraga, znižali so davke in - zgodile so se zgornje štiri alineje).
Lafferjeva krivulja sama po sebi obljublja samo to,da lahko nižja stopnja poveča davčne prihodke, če je davčna stopnja že previsoka, višja davčna stopnja pa prihodke od davkov zmanjša.
Kje na tej krivulji pa se država nahaja, pa se po navadi ugotovi, ko je optimalna točka že mimo.
dividende, ki jih Krka izplačuje so sedaj obdavčene po 25 %, po predlogu pa naj bi šle v dohodnino in bile obravnavane kot ostali osebni prejemki.
@leitoo "če hočemo, da ni nihče reven, rabimo tudi zelo bogate"
Nižji davki ne zagotavljajo višje gospodarske rasti (kar trdi konzervativna politična filozofija in njeni zastavonoše Heritage Foundation, Hoover Institute, AEI in CSAB)
https://fas.org/sgp/crs/misc/R42111.pdf - vir je aneriški Congressional Research Service, CRS ne nek marksiistični center nasprotno dokazuje, da znižanje davčnih stopenj bogatih
- ne poveča zasebnega varčevanja
- ne poveča zasebnih investicij
- močno poveča neenakost (bogati so bolj bogati, revni bolj revni)
- ne dviguje GDP (manj davka ne povečuje GDP, ampak nasprotno več davka je več GDP)
To o čemer ti razlagaš je Laffarjeva krivulja (Laffar je bil svetovalec Reagana, glej ga vraga, znižali so davke in - zgodile so se zgornje štiri alineje).
Lafferjeva krivulja sama po sebi obljublja samo to,da lahko nižja stopnja poveča davčne prihodke, če je davčna stopnja že previsoka, višja davčna stopnja pa prihodke od davkov zmanjša.
Kje na tej krivulji pa se država nahaja, pa se po navadi ugotovi, ko je optimalna točka že mimo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ferdov ()
leiito ::
vem, da je Laffar, ostalo je pač v domeni običajne dihotomije med supply/demand side ekonomisti.
Žiga Turk zanimiv text na siol, ki odlično povzame bistvo problema:
"Za stvari, ki jih država centralnoplansko nadzoruje, se prej ali slej pojavijo vrste. V socializmu so bile vrste skoraj za vse, za kruh, za olje, za pralne praške, za sladkor, za kavo, za gorivo, za avtomobile. V državah z več socializma kot v Sloveniji so bile nekoč vrste tudi za vse drugo: obleko, obutev, radio aparate ... In vrste so danes v Sloveniji na tistih področjih, kjer smo ohranili socialistično miselnost in inštitucije. Najbolj očitno je to v zdravstvu.
In zdaj lahko pojasnimo ključno razliko med bolivarskim in skandinavskim scenarijem. Po bolivarskem scenariju je za težavo krivo to, da rešitev ni dovolj socialistična. Da imamo na primer dopolnilno zavarovanje, ki je celo res zavarovanje, ne davek. Rešitev, pravijo, je več socializma. In tako iz majhne težave, ki jo je povzročila centralnoplanska, protitržna, socialistična miselnost, nastane večja težava. Ki terja še več napačnega zdravila. In tako v spirali navzdol.
Skandinavski scenarij na drugi strani išče prostotržne rešitve. Ameriški tudi. Ampak skandinavski vključuje solidarnost, vendar ne na način, ki bi ovirala delovanje tržnih zakonitosti, konkurence in volje potrošnikov."
Postajam fan Žige Turka.
Pričujoča koalicijska pogodba za vlado, katere koordinator bo očitno Luka Mesec in s politkomisarjem Levice v kabinetu predsednika vlade, Slovenijo utirja v spiralo nazadovanja. Nič ne bo dramatično slabše že jutri, šlo pa bo navzdol. Žaba se bo kuhala počasi, pričakovanja, da bo ljudem ob neumnostih zavrelo, so zelo optimistična.
Edino rešitev vidim v tem, da se po izvolitvi vlade de facto oblikuje koalicija razuma, ki glasove Levice nadomešča z glasovi Nove Slovenije in, po potrebi, glasove Socialdemokratov z glasovi SDS. Ta golob pa niti na strehi ne sedi.
Žiga Turk zanimiv text na siol, ki odlično povzame bistvo problema:
"Za stvari, ki jih država centralnoplansko nadzoruje, se prej ali slej pojavijo vrste. V socializmu so bile vrste skoraj za vse, za kruh, za olje, za pralne praške, za sladkor, za kavo, za gorivo, za avtomobile. V državah z več socializma kot v Sloveniji so bile nekoč vrste tudi za vse drugo: obleko, obutev, radio aparate ... In vrste so danes v Sloveniji na tistih področjih, kjer smo ohranili socialistično miselnost in inštitucije. Najbolj očitno je to v zdravstvu.
In zdaj lahko pojasnimo ključno razliko med bolivarskim in skandinavskim scenarijem. Po bolivarskem scenariju je za težavo krivo to, da rešitev ni dovolj socialistična. Da imamo na primer dopolnilno zavarovanje, ki je celo res zavarovanje, ne davek. Rešitev, pravijo, je več socializma. In tako iz majhne težave, ki jo je povzročila centralnoplanska, protitržna, socialistična miselnost, nastane večja težava. Ki terja še več napačnega zdravila. In tako v spirali navzdol.
Skandinavski scenarij na drugi strani išče prostotržne rešitve. Ameriški tudi. Ampak skandinavski vključuje solidarnost, vendar ne na način, ki bi ovirala delovanje tržnih zakonitosti, konkurence in volje potrošnikov."
Postajam fan Žige Turka.
Pričujoča koalicijska pogodba za vlado, katere koordinator bo očitno Luka Mesec in s politkomisarjem Levice v kabinetu predsednika vlade, Slovenijo utirja v spiralo nazadovanja. Nič ne bo dramatično slabše že jutri, šlo pa bo navzdol. Žaba se bo kuhala počasi, pričakovanja, da bo ljudem ob neumnostih zavrelo, so zelo optimistična.
Edino rešitev vidim v tem, da se po izvolitvi vlade de facto oblikuje koalicija razuma, ki glasove Levice nadomešča z glasovi Nove Slovenije in, po potrebi, glasove Socialdemokratov z glasovi SDS. Ta golob pa niti na strehi ne sedi.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: leiito ()
ferdov ::
Apple in njegov iphone sta potemtakem nedvomno produkt državavnega centralnoplanskega nadzora?
Sam načeloma tudi ne navijam za koalicijsko pogodbo, samo argumenti proti so zelo navijaški (enako kot pogodba sama).
Sam načeloma tudi ne navijam za koalicijsko pogodbo, samo argumenti proti so zelo navijaški (enako kot pogodba sama).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: ferdov ()
leiito ::
Kje pa imate za iPhone celo leto vrste?
Argumenti se zdijo navijaški tebi, ker si emocionalno investiran, za trezno misleče so unibiased.
Argumenti se zdijo navijaški tebi, ker si emocionalno investiran, za trezno misleče so unibiased.
MrStein ::
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
leiito ::
Kar ne pomeni, da na prostem trgu ni vrst, seveda so, v vrstah se čaka Rolex ure, stol v najboljših restavracijah in še kaj, ampak to so specifične niše, kjer ponudnik iz tega ali onega razloga namerno ne želi dohajati povpraševanja.
Unilseptij ::
Vrste se pojavijo, ko je dobrina dostopna pod enakimi pogoji vsem, ne samo tistim, ki lahko plačajo "tržno" ceno, ki je pač po definiciji taka, da presežno povpraševanje sproti reže, ker ljudje ne zmorejo plačati zahtevanega zneska. To je prej dobro kot slabo. Jaz se ne bi nič bolje počutil, če bi čakalne vrste v zdravstvu odpravili tako, da bi uvedli doplačilo, ki bi ustrezalo "tržni" ceni storitve. Vrst ne bi bilo več, ampak to ne pomeni, da bi potrebe kar izginile.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unilseptij ()
leiito ::
Če bi to držalo, bi bile strašne vrste za subvencionirane poceni knjige.
Vrste so, če ponudba ne dohaja povpraševanja, hkrati pa ni tržnih mehanizmov, ki bi dvignili ceno.
Vrste so, če ponudba ne dohaja povpraševanja, hkrati pa ni tržnih mehanizmov, ki bi dvignili ceno.
maco-maco ::
Kje ste sedaj dobili vrste in bone? Ponudba/povpraševanje. A ni jasno, da je bila v jugu prevelika kupna moč, pa zahodni kapitalisti niso bili zmožni nam dobavit vsega, kar smo si želeli? Denar je bil, samo bencina ni bilo. Zato pa smo imeli sodo/liho. Ker smo imeli preveliko povpraševanje. Ja, je treba zadeve pogledat iz pravega zornega kota, pa je potem vse jasno. Vrste so pa povsod. Pred Hoferjem,v BTC-ju, za tiste bone za hrano, pa v ZDA imajo nek praznik, ko se zapodijo v trgovine in se pomendrajo in iz rok pulijo izdelke. Če pa slučajno kaj ostane, pa to zažgejo, da ne bi šlo v nič.
Kaj?
McHusch ::
V Avstriji so dobički podjetij obdavčeni s 25 %, kapitalski dobički pa s 27,5 %.
V socialistični Švedski so dobički podjetji obdavčeni z 22 %, kapitalski dobički ob izplačilo pa 30 %.
V še bolj socialistični Nemčiji so dobički podjetij obdavčeni s 23-33 %, kapitalski dobički ob izplačilu pa 28-29 %.
V Sloveniji so dobički podjetij obdavčeni z 19 %, kapitalski dobički pa 25 %.
Fun fact: nekoč davno so bile dividende v Sloveniji že del dohodnine. In davčno osnovo je predstavljalo 65 % dividend, kar v maksimalnem razredu pomeni 50 % od teh 65 % ali efektivno največ 32,5% obdavčitev, za večino pa manj. :)
V socialistični Švedski so dobički podjetji obdavčeni z 22 %, kapitalski dobički ob izplačilo pa 30 %.
V še bolj socialistični Nemčiji so dobički podjetij obdavčeni s 23-33 %, kapitalski dobički ob izplačilu pa 28-29 %.
V Sloveniji so dobički podjetij obdavčeni z 19 %, kapitalski dobički pa 25 %.
Fun fact: nekoč davno so bile dividende v Sloveniji že del dohodnine. In davčno osnovo je predstavljalo 65 % dividend, kar v maksimalnem razredu pomeni 50 % od teh 65 % ali efektivno največ 32,5% obdavčitev, za večino pa manj. :)
xmetallic ::
Tabela pravi, da če se delavec v Sloveniji zmeni za 20.000 € bruto letne plače, bo delodajalec imel v resnici 23.220 € stroškov s takim delavcem. Avstrijski delodajalec bo imel z delavcem, ki bo prav tako imel 20.000 € letne bruto plače, 26.146 € stroškov.
Povsem res je, da bo avstrijski delavec domov prinesel skoraj 3.000 € več (15.873 € vs 13.039 €), ampak avstrijskega delodajalca to ne briga - ker bo istočasno on sam imel 3.000 € več stroškov kot njegov kolega v Sloveniji.
Zato avstrijski delodajalec ne bo ponudil 20 000€ bruto plače ampak 18 000€. Delavec bo domov prinesel isti neto kot bi ga v Sloveniji, avstrijski delodajalec pa v tem primeru tudi nima bistveno večjih stroškov kot slovenski delodajalec.
AndrejO ::
Skratka ... TL;DR vse zgodbe okoli "višjih davkov za podjetja" je ta, da grozi, da bodo tisti, ki večino ali vseh prejemkov ustvarijo iz naslova kapitalskih dobičkov dobili enako davčno lestvico z enakimi razredi in stopnjami, kot tisti, ki za njih delajo.
Jih razumem, da jim to ni všeč in, da delajo kraval okoli tega. Kar naj ga. Vsakdo, ki mu grozi, da mu bo država vzela več od prisluženega denarja, ima vso pravico delati kraval okoli tega.
Ne vem pa kako je iz obdavčitve njihovih prihodkov nenadoma nastal "problem obdavčitve podjetij". To je pa nekoliko čudno, da ne rečem manipulativno.
Jih razumem, da jim to ni všeč in, da delajo kraval okoli tega. Kar naj ga. Vsakdo, ki mu grozi, da mu bo država vzela več od prisluženega denarja, ima vso pravico delati kraval okoli tega.
Ne vem pa kako je iz obdavčitve njihovih prihodkov nenadoma nastal "problem obdavčitve podjetij". To je pa nekoliko čudno, da ne rečem manipulativno.
maco-maco ::
Pa saj je to vendar jasno. Edino SBC troli pravijo drugače. Sicer je res neprijetno, če se preveč spreminjajo zadeve, samo so se že v preteklosti. Pa to so itak neki cilji, do katerih je še dolga pot. Pa čez noč se najbrž ne bo bistveno spremenilo. Je pa totalno bedno, da govorijo o obdavčitvi podjetji, pa da se bojijo investirat v razvoj, zaradi davkov. Kot rečene, tile klubi in slaki so pač želeli doseči znižanje davka, člani pa so si izplačevali neke nizke plače, potem bi si pa neobdavčeno dobičke izplačeval. Se je Boscarol pohvalil, da ima noizko plačo, da imajo nekateri njegovi zaposleni precej višjo.
Pa še tole, OECD nam priporoča: Odpravite pavšal, zvišajte davke na kapital, obdavčite malico, znižajte prispevke. Nekaj je sicer manj prispevkov, a govorijo o višjih davkih, višji dohodnini (razen za najvišji razred), obdavčitve nepremičnin, malic, ...
Verjetno se da doseči nek kompromis.
Pa še tole, OECD nam priporoča: Odpravite pavšal, zvišajte davke na kapital, obdavčite malico, znižajte prispevke. Nekaj je sicer manj prispevkov, a govorijo o višjih davkih, višji dohodnini (razen za najvišji razred), obdavčitve nepremičnin, malic, ...
Verjetno se da doseči nek kompromis.
Kaj?
xmetallic ::
Če si lastnik in hkrati zaposleni v podjetju boš vedel zakaj je to problem. Taka oseba bo po novem morala plačati višje prispevke pri izplačevanju svoje plače, plačati višji davek na dobiček, pri izplačilu že obdavčenega dobička na svoj TRR boš zopet plačal davek, in ker se bo po novem vse štelo v dohodninsko lestvico bo tudi tvoja plača obdavčena maksimalno.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: xmetallic ()
MrStein ::
Unilseptij je izjavil:
Vrste se pojavijo, ko je dobrina dostopna pod enakimi pogoji vsem, ne samo tistim, ki lahko plačajo "tržno" ceno, ki je pač po definiciji taka, da presežno povpraševanje sproti reže, ker ljudje ne zmorejo plačati zahtevanega zneska. To je prej dobro kot slabo.
Aha, torej so prej bili enaki pogoji za kruh, za olje, za pralne praške, za sladkor, za kavo... Danes pa niso?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
maco-maco ::
Severna jugo meja je bila nakupovalno središče. Cene so bili čisto tržne, kupovali pa smo vse našteto brez nekih hudih zadržkov ali pritoževanj nad visokimi cenami.
Kaj?
jernejl ::
Skratka ... TL;DR vse zgodbe okoli "višjih davkov za podjetja" je ta, da grozi, da bodo tisti, ki večino ali vseh prejemkov ustvarijo iz naslova kapitalskih dobičkov dobili enako davčno lestvico z enakimi razredi in stopnjami, kot tisti, ki za njih delajo.
Ni enako, ker pri dobičku mora podjetje najprej plačati davek na dobiček, preden ga lahko izplača lastniku. Pred izplačilom plač tega davka ni potrebno plačati.
Ne vem pa kako je iz obdavčitve njihovih prihodkov nenadoma nastal "problem obdavčitve podjetij". To je pa nekoliko čudno, da ne rečem manipulativno.
Zahtevana donosnost na kapital bo višja, da se bo podjetnikom splačalo ukvarjati s podjetji. Na koncu mora to razliko prislužiti podjetje... če ne, se bodo nekateri lastniki pač preselili kam drugam, zaprli/prodali/prenesli podjetja tujcem, ali pa ne bodo več investirali v rast podjetja, ker se bo bolj splačalo denar investirati kam drugam / zapraviti za kaj drugega.
Verjamem, da tisti, ki s podjetništvom nimate nič skupnega, to težje razumete, potem pa streljate kozle o zgornjih slojih, smrti podjetnikov, ne-vplivanju teh davkov na poslovanje podjetij in podobno.
maco-maco ::
Pa saj je bilo že vse to odgovorjeno.
Zakaj si ti modeli potem izplačujejo nizke plače, Colarič pa dobi 1 mio letno bruto? Se ti ne zdi to izigravanje?
OK, Slovenija je malo drugačna glede sestave davkov in ostalih zadev. Samo ne moremo samo ukinit 50% dohodnine, če v dohodnino ne vključimo še ostalih prijemkov, ki v tujini spadajo pod dohodnino.
Komot ukinemo najvišji razred, zmanjšamo prispevke a hkrati uključimo v dohodnino druge prilive in obdavčimo nepremičnine. Potem se bomo lažje primerjali s tujino, pa vam bo končno jasno (če nimate drugih namenov), da smo čisto povprečni, le sestava dajatev je druga. Lahko tudi vse vključimo v dohodnino, za vse lestvica 50% in za vse UTD.
Lahko zadeve obračamo, na koncu pa bo neto izplen približno enak.
Samo že sedaj so očitno kapitalisti na boljšem kot drugje, pa še več si želijo.
Zakaj si ti modeli potem izplačujejo nizke plače, Colarič pa dobi 1 mio letno bruto? Se ti ne zdi to izigravanje?
OK, Slovenija je malo drugačna glede sestave davkov in ostalih zadev. Samo ne moremo samo ukinit 50% dohodnine, če v dohodnino ne vključimo še ostalih prijemkov, ki v tujini spadajo pod dohodnino.
Komot ukinemo najvišji razred, zmanjšamo prispevke a hkrati uključimo v dohodnino druge prilive in obdavčimo nepremičnine. Potem se bomo lažje primerjali s tujino, pa vam bo končno jasno (če nimate drugih namenov), da smo čisto povprečni, le sestava dajatev je druga. Lahko tudi vse vključimo v dohodnino, za vse lestvica 50% in za vse UTD.
Lahko zadeve obračamo, na koncu pa bo neto izplen približno enak.
Samo že sedaj so očitno kapitalisti na boljšem kot drugje, pa še več si želijo.
Kaj?
leiito ::
Davek na nepremičnine niti ni predmet debate, vse razvite države ga imajo in tudi mi ga že imamo, samo da se mu reče nadomestilo in da gre občini in da je smešno nizek, 0.5% za prvo in 2% letno za drugo, tretjo..nepremičnino, kjer lastnik nima stalnega bivališča, to je neka razumna odmera, ker se borimo proti neenakosti in itak so mnogim nepremičnine samo v breme, z davkom bomo dosegli, da jih dajo na trg in pade cena in bo davek realno celo nižji, ker bo padla cena nepremičnin. Edino airbnb bi najbrž morali prepovedat, ker izkrivlja najemni trg, mlade družine pa ne morejo na airbnbju stanovanj najemat.
maco-maco ::
Edino airbnb bi najbrž morali prepovedat, ker izkrivlja najemni trg, mlade družine pa ne morejo na airbnbju stanovanj najemat.
Potem sem pa jaz tisti, ki vsiljuje regulacijo in ne pustim prostemu trgu, da naredi svoje.
Kaj?
Unilseptij ::
Unilseptij je izjavil:
Vrste se pojavijo, ko je dobrina dostopna pod enakimi pogoji vsem, ne samo tistim, ki lahko plačajo "tržno" ceno, ki je pač po definiciji taka, da presežno povpraševanje sproti reže, ker ljudje ne zmorejo plačati zahtevanega zneska. To je prej dobro kot slabo.
Aha, torej so prej bili enaki pogoji za kruh, za olje, za pralne praške, za sladkor, za kavo... Danes pa niso?
No, glavni problem je bil v tem, da so bile te dobrine tako poceni (zaradi državno reguliranih cen), da se jih ni dalo več proizvesti oz. uvoziti v zadostnih količinah, ob pogojih, ki so za Jugo takrat veljali, predvsem kar se tiče uvoza in izvoza.
Vse kar hočem reči je, da situacija, kjer imajo vsi denar, pa ni (dovolj) dobrin, ki bi jih lahko kupili, ni dosti drugačna od situacije, kjer nihče nima (dovolj) denarja, dobrin pa je v izobilju. In da nevidna roka trga res vse uredi na videz, vendar pa nič ne pripomore k temu, da čim več ljudi lahko živi čim bolje. Prava mera je kot vedno nekje vmes.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Unilseptij ()
AndrejO ::
Skratka ... TL;DR vse zgodbe okoli "višjih davkov za podjetja" je ta, da grozi, da bodo tisti, ki večino ali vseh prejemkov ustvarijo iz naslova kapitalskih dobičkov dobili enako davčno lestvico z enakimi razredi in stopnjami, kot tisti, ki za njih delajo.
Ni enako, ker pri dobičku mora podjetje najprej plačati davek na dobiček, preden ga lahko izplača lastniku. Pred izplačilom plač tega davka ni potrebno plačati.
Ja si bodo pa reveži namesto kapitalskega dobička izplačevali astronomske plače, glede na to, da bo neto izplačilo isto, plače pa bodo znižale bilančni dobiček.
Kot da je to lastniku težko storiti.
Ne vem pa kako je iz obdavčitve njihovih prihodkov nenadoma nastal "problem obdavčitve podjetij". To je pa nekoliko čudno, da ne rečem manipulativno.
Zahtevana donosnost na kapital bo višja, da se bo podjetnikom splačalo ukvarjati s podjetji. Na koncu mora to razliko prislužiti podjetje... če ne, se bodo nekateri lastniki pač preselili kam drugam, zaprli/prodali/prenesli podjetja tujcem, ali pa ne bodo več investirali v rast podjetja, ker se bo bolj splačalo denar investirati kam drugam / zapraviti za kaj drugega.
Torej je problem v tem, da bodo lastniki zahtevali višje donose svoje investicij. OK. Sem mislil, da to zahtevajo že sedaj. Ali obstaja nevarnost, da bodo svoj kapital umaknili v kraje, kjer jim bo država pobrala manj? Zagotovo. Ampak če pogledaš naokoli po EU, bodo morali presneto dobro razmisliti kam točno se jim dejansko izplača seliti.
Vsekakor ne verjamem, da v Sloveniji vztrajajo iz dobrote svojega srca. Verjetno imajo od tega kakšne koristi in zanimivo bo opazovati kje mislijo, da bodo imeli več koristi, če se bo vlada začela premikati v smeri spremembe sistema obdavčevanja kapitalskih dobičkov.
Verjamem, da tisti, ki s podjetništvom nimate nič skupnega, to težje razumete, potem pa streljate kozle o zgornjih slojih, smrti podjetnikov, ne-vplivanju teh davkov na poslovanje podjetij in podobno.
Tisto je bilo eno precej nepomembno slepo črevo širše debate za katerega mislim, da se je že zaključilo.
MrStein ::
Unilseptij je izjavil:
Unilseptij je izjavil:
Vrste se pojavijo, ko je dobrina dostopna pod enakimi pogoji vsem, ne samo tistim, ki lahko plačajo "tržno" ceno, ki je pač po definiciji taka, da presežno povpraševanje sproti reže, ker ljudje ne zmorejo plačati zahtevanega zneska. To je prej dobro kot slabo.
Aha, torej so prej bili enaki pogoji za kruh, za olje, za pralne praške, za sladkor, za kavo... Danes pa niso?
No, glavni problem je bil v tem, da so bile te dobrine tako poceni (zaradi državno reguliranih cen), da se jih ni dalo več proizvesti oz. uvoziti v zadostnih količinah, ob pogojih, ki so za Jugo takrat veljali, predvsem kar se tiče uvoza in izvoza.
Čak mal. Torej so ljudje metali kruh, sladkor in kavo stran, ker je bil tak poceni?
Počasi začenjam dvomiti v to, kje se prej živel.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
jernejl ::
Zakaj si ti modeli potem izplačujejo nizke plače, Colarič pa dobi 1 mio letno bruto? Se ti ne zdi to izigravanje?
Kakšno vezo pa ima plača managerja v eni firmi s tem, koliko zasluži lastnik neke druge firme? Verjetno bi morali vsi imeti enako, ali kako?
Predsednik uprave Novartisa ima za deset Colaričev, nekaterim izmed vas se pa Colaričevi dohodki zdijo visoki... se ti to ne zdi izigravanje?
Mimogrede, koliko pa je zaslužil recimo Akrapovič, da se ti znesek zdi majhen?
(preko 400k€, kolikor sta zaslužila Akrapoviča za vodenje v letu 2016, ni tako malo, sploh če veš, da je Akrapovič bistveno manjše podjetje od Krke)
Torej je problem v tem, da bodo lastniki zahtevali višje donose svoje investicij. OK. Sem mislil, da to zahtevajo že sedaj.Ne, očitno so s tem zadovoljni, sicer bi že odšli.
Ali obstaja nevarnost, da bodo svoj kapital umaknili v kraje, kjer jim bo država pobrala manj? Zagotovo. Ampak če pogledaš naokoli po EU, bodo morali presneto dobro razmisliti kam točno se jim dejansko izplača seliti.
Vsepovsod zagotovo ne. A Slovenija že zdaj ni nek biser v EU, kjer bi se podjetja najbolj splačala. Če bi bilo tako, bi se večina EU podjetij odpirala prav pri nas, pa se očitno ne. Če se bo obremenitev podjetij in podjetnikov še povečala, se bo pač tujina splačala bolj kot danes in še večji delež naložb bo šel kam drugam, namesto k nam.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jernejl ()
janig ::
Colaric zgleda rad prispeva v zdravstveno in pokojnisko blagajno. Respekt. Ali pa mogoce ima on zelo majhen delez v podjetju, pa mu je "zal" board moral dat visoko placo?
Pa se povprecno placo bomo zvisali! Win-win situacija.
Ja si bodo pa reveži namesto kapitalskega dobička izplačevali astronomske plače, glede na to, da bo neto izplačilo isto, plače pa bodo znižale bilančni dobiček.
Pa se povprecno placo bomo zvisali! Win-win situacija.
maco-maco ::
zdijo visokine
Respekt.Ja.
Ne pa da sedaj govorijo, da ne bodo več investirali, ker jih bodo obdavčičli. Kaj bodo obdavčili? Razvoj? Naložbe? Zaposlovanje?
Za Akrapoviča ne vem točno, se je pa Boscarol hvalil, da je najvišja plača 4k€, on pa da si izplačuje manj.
zasluži lastnikJa saj. Če je to zaslužil in si misli izplačat, je pač to plača in naj plača dohodnino.
Kaj?
Vazelin ::
A lahko Boscarol odpre normiran SP in si tako, kot npr. Invictus, letno nakaže za 100k eur?
jernejl ::
zasluži lastnikJa saj. Če je to zaslužil in si misli izplačat, je pač to plača in naj plača dohodnino.
Če je "pač to plača", potem ne more podjetje od tega zneska plačati še davka na dobiček, ker ga tudi od plače ne plača.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jernejl ()
maco-maco ::
Če je "pač to plača", potem ne more podjetje od tega zneska plačati še davka na dobiček.
Imaš prav. Ne plača prispevkov, tako da je še vedno dejansko bolj ugodno od plače.
Kaj?
Vazelin ::
Mi je pa pri tej "aferi" nekaj zanimivo ... ogromna podpora Boscarolu, Akrapoviču in drugim preko komentarjev na portalih. In precej neodobravanje glede Kordiša, Levice... Medtem ko bi bilo 10 let nazaj ravno obratno - večina bi jih boooooo-jala Boscarolu ipd. 
Zgleda se je s krizo in vsem mindset ljudi spremenil.
Zgleda se je s krizo in vsem mindset ljudi spremenil. Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Vazelin ()
janig ::
A lahko Boscarol odpre normiran SP in si tako, kot npr. Invictus, letno nakaže za 100k eur?
Bi se prej moral sam sebe odpustit iz svojega podjetja, drugace bi lahko bil popoldanec. Ampak ni fore za 100 jurjev. Pa tudi SP ne sme delat za samo enega narocnika.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: janig ()
jernejl ::
Če je "pač to plača", potem ne more podjetje od tega zneska plačati še davka na dobiček.
Imaš prav. Ne plača prispevkov, tako da je še vedno dejansko bolj ugodno od plače.
Ja, pa penzije od te "plače" tudi ne dobi. Če se ti zdi plačevanje prispevkov neugodno, se boš najbrž zavzemal za to, da se jih ukine, tako da bodo tudi navadni delavci rešeni tega bremena obveznega zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.
Res je najbolje, da tudi delavcem odmerimo 19% davek namesto prispevkov, da bodo v enako ugodnem položaju kot lastniki.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: jernejl ()
maco-maco ::
Ne trolaj. Naj si pač izplača primerno plačo.
Sem pa že omenil, da bi mogoče res ukinili najvišjo stopnjo, če bi dodali vse v dohodnino.
Sem pa že omenil, da bi mogoče res ukinili najvišjo stopnjo, če bi dodali vse v dohodnino.
Kaj?
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ⊘ | Slovenske parlamentarne volitve 2018 (strani: 1 2 3 4 … 61 62 63 64 )Oddelek: Problemi človeštva | 519123 (435976) | BigWhale |
| » | Kako lahko poskrbimo, da so pobrani davki porabljeni bolj smotrno? (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 34508 (31408) | Smrekar1 |