Stanovanjski kredit

Vrnili so, ker načrte kaj s kreditom je bilo jasno samo njemu.

Saj bi lahko zaprli firmo, ali dali v stečaj...

Če jo je vzel na firmo, tega pa res ni treba vračati...

bm1973 je 6. mar 2025 ob 11:01 izjavil:

Saj bi lahko zaprli firmo, ali dali v stečaj...

Če jo je vzel na firmo, tega pa res ni treba vračati...

Seveda ne rabijo... denar v žep pa firmo v stečaj al kako? /s

Zdravo,
kakšen je strošek pri NLB za reprogramiranje:
-variabilne OM v fiksno OM (z enako ročnostjo)
-fiksne OM v izboljšano fiksno OM? (z enako ročnostjo)

Če ima kdo informacije iz prve roke (da je delal nedavno) se zahvaljujem za informacijo.

Pa še bonus - kakšne OM imate/ste dobili v 2025 za kakšno vsoto in ročnost?

Gorenjska ne bo slo tako zlahka kot misliš, za 2.4 bo pogoj življenjsko ali dom plus dodatna oseba, komitent, ki jo pripelješ.. s tem da bo tudi porok. Preverjeno.

Ampak s tem postane kreditno nesposobna, čeprav morda v resnici ni. Tako je pri meni, kredit 1000 eur na mesec, moja plača 2500 eur, ženina 1500 eur. Hočejo, da je žena porok, čeprav je jasno, da sem dovolj kreditno sposoben. Če postane porok, ne more nikjer dobit dodatnega kredita recimo za opremo stanovanja ali avto itd... To se mi zdi deal braker , glede na to da ti otp ponudi 2.6 brez teh jajc. Kaj menite?

Me zanima kak procent "mladih družin" dandanes NE potrebuje kredita za bajto na 20 let. Vemo ta podatek? Vse kar jaz vidim, da taka mladina ostaja doma, ali pa dobi nepremičnino od fotra.

Kaj je "mlada družina"?

Obstajajo različne definicije mlade družine:

Mlada družina je življenjska skupnost obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki oziroma posvojenci, pri čemer vsaj en otrok še ni šoloobvezen (zakonska definicija, zapisana v 26. A členu ZNSVS-B in 2. členu ZSJSM).
Mlada družina je družina z vsaj enim otrokom, v kateri noben od staršev ni star več kot 30 let, ne glede na starost otrok, oziroma 35 let, če otroci še niso šoloobvezni.

Ja, to pa je tudi res. In velik razlog pri tem je verjetno stanovanjska problematika.

bi bilo zanimivo slišat razloge, zakaj se ženske odločajo za otroke tako pozno...

Ampak noben od teh razlogov ne spremeni oz izboljša finančnega stanja potem po 30, da bi pa potem lahko kupili nepremičnino brez kredita na 20 let.

Edino 3. točka, in to samo tisti promili, ki jim to dejansko uspe.

billy je 7. mar 2025 ob 07:59:41 izjavil:

Ampak noben od teh razlogov ne spremeni oz izboljša finančnega stanja potem po 30, da bi pa potem lahko kupili nepremičnino brez kredita na 20 let.

Edino 3. točka, in to samo tisti promili, ki jim to dejansko uspe.

Seveda ne, ampak za vse to so krivi starši in osebe same... kako bi že rekla ona Godina? Ker je tako bolj FAJN... ni pa PRAV...

Jaz sem že davno povedal kje je problem... v tem ker "otroci" predolgo ostanejo otroci in se predolgo šolajo v nekoristna znanja (povečini)... za vsako LETO več šolanja bi moralo biti praviloma vsaj 150EUR bruto začetna višja plača (moj izračun) drugače večina nikoli ne prinese not let porabljenih v šolanje (ali pa jih prinese šele relativno pozno v 50tih)

Če poenostavimo: Če nekdo gre delat po SŠ pri 18tih za 1.300 bruto, nekdo pa po faksu 4 let (1 leto bluzenja) za 1.400 bruto... bo mel tisti prvi cca. 60.000 EUR bruto prednosti... kar pomeni da bi ga NEKDO ujel, z višjo izobrazbo bi moral torej delat 200 mesecev (To je skoraj 17 let) z 300 BRUTO več na mesec da sta na istem... ali pa dobri 2 leti če bi dobil 800 bruto več kot nekdo s SŠ od začetka (Ignoriram povišice ker prvih 5 let je ključnega za potomstvo in nepremičnine itd... ne pol pri 45-50...)

Benny123 je 6. mar 2025 ob 20:11 izjavil:

Hočejo, da je žena porok, čeprav je jasno, da sem dovolj kreditno sposoben. Če postane porok, ne more nikjer dobit dodatnega kredita recimo za opremo stanovanja ali avto itd... To se mi zdi deal braker , glede na to da ti otp ponudi 2.6 brez teh jajc. Kaj menite?

Ja za tvoj primer je to morda res dealbrealar, v mojem primeru je zena ze zakreditirana od prej in je vseeno ce bo se dodatno porok. To imajo res kar hudo omejitev. Menda ce si samski tega ne zahtevajo :)

Kar se tice opreme bom pa vzel vec kredita kot rabim, da me bi slucajno za opremo zmankal. Pac tko konkretno vec, bom ze nekam vlozil ta odvecni denar :)

Nazadnje je bilo tako, da sem pač pri vsaki fazi povedal banki koliko potrebujem in za kaj. Pa so odobrili in nakazali. Brez kompliciranja. In pač rečeš da rabiš malo več :)

Verjamem pa da pri vseh bankah ni tako.

A za kredit za adaptacijo, tudi zahtevajo soudelezbo? Predvideval bi, da ne.

Namrec smo se odlocili, da verjetno ne bomo kupili dodatne nepremicnine, ker je ze nekaj mesecev ponudba porazna (premajhen donos) ter bomo raje dokoncali trenutno hiso "na kljuc". Nimam pa namena trosit prihrankov za to:)

Na Sparkasse je blo 250 eur.

Hvala obema.
Torej se strošek kar hitro poplača, če se obrestna dokaj spremeni.

Mi je pa bizarno, da morajo "na novo" oceniti nepremičnino, da lahko spustijo obrestno mero zaradi nove ekonomske realnosti. Razumem, če bi kredit "prenašal" na novo banko, da mora nova banka narediti inicialno evaluacijo. Ampak da bi šla stara banka še enkrat v cenitev, da se spusti obrestna mera? Saj ne bodo šli v minus, samo malo manj profita bodo imeli na koncu.

Če ima še kdo informacijo za strošek pri NLB, se toplo priporočam.
Na NLB bi seveda vse reševali ob osebnem obisku (da ti lahko še kaj uturijo zraven). Ker tam verjetno še vedno verjamejo, da smo komitenti na NLB zaradi vsegadrugega kot denarja in obožujemo jemati dopust, da ga lahko izkoristimo za obisk banke. Dinozaverski mindset.

Če greš na modri kredit, potem je to nov kredit: vse od začetka + notar. Je pa res, da modri nima stroškov, tako da dobiš tudi sorazmerni del stroškov za prejšnji kredit nazaj (ki potem recimo pokrije stroške notarja).

Ne vem kakšen je strošek če refinanciraš obstoječi kredit, ampak vprašanje če se splača, saj so (ne-modre) obrestne mere tam okoli 3,3% se mi zdi.

SasoS je 7. mar 2025 ob 13:39:06 izjavil:

Če greš na modri kredit, potem je to nov kredit: vse od začetka + notar. Je pa res, da modri nima stroškov, tako da dobiš tudi sorazmerni del stroškov za prejšnji kredit nazaj (ki potem recimo pokrije stroške notarja).

Ne vem kakšen je strošek če refinanciraš obstoječi kredit, ampak vprašanje če se splača, saj so (ne-modre) obrestne mere tam okoli 3,3% se mi zdi.

Kako to misliš, če se splača? A zaradi inflacije? Seveda iz 3,3% na 3,2% se ne splača pretirano, par eur razlike na mesec. Iz 3,3 na 2,8 bi se pa že splačalo, vsaj na začetku kredita, pri višjem kreditu (recimo 150k+).

JohnyQ_ je 7. mar 2025 ob 13:43:21 izjavil:

Koliko pa so trenutne obrestne mere? Za fiksno OM, recimo 15 let in 150k.

Tam okoli 3% na NLB, zdaj verjetno kaj manj.

Goldee je 7. mar 2025 ob 13:20:01 izjavil:

Hvala obema.
Torej se strošek kar hitro poplača, če se obrestna dokaj spremeni.

Mi je pa bizarno, da morajo "na novo" oceniti nepremičnino, da lahko spustijo obrestno mero zaradi nove ekonomske realnosti. Razumem, če bi kredit "prenašal" na novo banko, da mora nova banka narediti inicialno evaluacijo. Ampak da bi šla stara banka še enkrat v cenitev, da se spusti obrestna mera? Saj ne bodo šli v minus, samo malo manj profita bodo imeli na koncu.

Če ima še kdo informacijo za strošek pri NLB, se toplo priporočam.
Na NLB bi seveda vse reševali ob osebnem obisku (da ti lahko še kaj uturijo zraven). Ker tam verjetno še vedno verjamejo, da smo komitenti na NLB zaradi vsegadrugega kot denarja in obožujemo jemati dopust, da ga lahko izkoristimo za obisk banke. Dinozaverski mindset.

Meni so pri NLB rekli, da je strošek prehoda na nižjo obrestno mero 400€. So pa bli pripravljeni spustiti obrestno mero iz 3,5 na 3,0.

Pri Gorenjski so mi prve ponudili 2,6 obrestno. Po desetinko se da še dodatno znižat, ce vzameš pri njih zavarovanje, ali pa če še partner postane komitent.

Ja tale 2.5 vs 3.2 razlike da ti pokrije zgolj zavarovanje tudi meme cudi.

Naprimer zivljensko ki so mi ga ponudili zraven pri Gorenjski bi prislo ekvivalent 0.15% slabse obrestne (in ga tudi drugje ne bi dobil ceneje).

Padajoči znesek?
Zgleda precej poceni.
Starost?

Meni so naračunali 90EUR/mesec za polni znesek kredita oz. tam ~63EUR na zmanjšan del, pa je znesek kredita manjši. Verjetno je tudi EMŠO še kak faktor...ampak >50EUR/mesec večji obrok je bistveno več kot 0.15% OM.

Danes smo poslali županu MOL javno pismo.
Objavljamo ga v celoti:

"Stanovanjska stiska v Ljubljani: Kaj lahko MOL ukrene takoj?

Javno pismo županu Mestne občine Ljubljana in nekaj vprašanj, ki potrebujejo odgovore

Stanovanjska stiska se zaostruje

Prebivalci Ljubljane in drugih slovenskih mest se soočajo z vse hujšo stanovanjsko stisko. Cene nepremičnin in najemnin nenehno rastejo, medtem ko dohodki prebivalcev ne dohajajo rasti stroškov bivanja. Nakup stanovanja ali hiše v Ljubljani je za večino mladih nedosegljiv, najemnine pa postajajo nevzdržne tudi za študente, delavce, upokojence in mlade družine. Med letoma 2015 in 2024 so se cene stanovanj v Sloveniji dvignile za kar 102 %, najemnine pa za 73 %.

Po podatkih časnika Finance oseba s povprečno plačo za najem enosobnega stanovanja v Ljubljani odšteje več kot polovico svojih prihodkov, pri čemer je treba poudariti, da kar 65 % prebivalcev Ljubljane prejema nižjo plačo od povprečne. Mednarodne institucije, kot sta OECD in Eurostat, priporočajo, da najemnina ne presega 30 % dohodkov gospodinjstva, skupaj z vsemi stanovanjskimi stroški pa naj ne presega 40 %. V Ljubljani najemnine bistveno presegajo te meje. Za primerjavo: najem enosobnega stanovanja v Ljubljani znaša 52 % povprečne neto plače, medtem ko ta delež v Berlinu znaša 34 %, v Rimu 32 % in na Dunaju le 31 %.

Turistični najemi prek Airbnb dvigujejo cene stanovanj in najemnine

Po analizi Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) se je število nepremičnin, ki se oddajajo prek platform Airbnb in Vrbo, v Sloveniji močno povečalo. V letu 2023 je bilo na teh platformah ponujenih skoraj petkrat več ležišč kot leta 2015. Povprečna dosežena dnevna cena najema nepremičnine prek Airbnb v letu 2023 je znašala 149 evrov, skupni letni prihodek iz naslova najemnin pa kar 174,6 milijona evrov, kar je 2,6-krat več kot leta 2019.

Ponudba turističnih najemov je skoncentrirana v Ljubljani, kjer je bilo v kratkoročni najem oddajanih kar 2.365 nepremičnin. MGTŠ ugotavlja, da ta dejavnost ni delitvena ekonomija, temveč tržna dejavnost z visokimi donosi, ki ni ustrezno regulirana. Takšna rast kratkoročnih najemov zmanjšuje dostopnost stanovanj za prebivalce, saj povečuje najemnine in cene nepremičnin. Raziskovalni novinarji spletnega portala Oštro ugotavljajo, da se na območjih kjer so cene stanovanj najvišje (Ljubljana, alpskem turistično območje in obali) manj kot polovica vseh novozgrajenih stanovanj služi funkciji primarnega doma, vsaj 19 % nakupov pa je investicijskih.

Kaj lahko ukrene Mestna občina Ljubljana?

Rešitev stanovanjske krize zahteva celovite ukrepe na ravni države, vključno s povečanjem fonda javnih najemnih stanovanj, uvedbo učinkovitega in pravičnega nepremičninskega davka ter regulacijo in omejitev trga kratkoročnih najemov, ki jo čakamo že predolgo. Vendar pa lahko MOL, poleg povečanja vlaganj v gradnjo javnih najemnih stanovanj, ukrepa tudi na druge načine, brez čakanja na državno zakonodajo.

MOL ima pristojnost za določanje višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), s katerim lahko ustrezneje obdavči lastnike, ki svoja stanovanja oddajajo v kratkoročni najem. Po trenutno veljavnem odloku bi se morala nenamenska raba zemljišč, ki so predvidena za stanovanjske namene, obdavčiti glede na njihovo dejansko rabo, v tem primeru kot območja za storitvene in trgovske namene. To pomeni, da so glede na namembnost in lego stavbena zemljišča za stanovanjsko rabo v I. do III. območju obdavčena s 100 točkami, zemljišča za storitvene trgovske namene, kamor spada tudi kratkoročno oddajanje nepremičnin, pa z 800 točkami. To je sicer 8-krat več, a še vedno precej manj kot so točkovana območja za poslovne namene, ki so v istih območjih ovrednotena s 1430 točkami.

S tem javnim pismom pozivamo župana in Mestno občino Ljubljana, da z odgovori na naslednja vprašanja pojasnita, kako učinkovito se pobira NUSZ od nepremičnin, ki se oddajajo v kratkoročni najem:

- Za koliko stanovanjskih nepremičnin je odmerjen NUSZ glede na dejansko rabo, ki se razlikuje od tiste v prostorskem načrtu in kakšna je skupna količina zbranega NUSZ za te nepremičnine? (Prosimo za podatke za zadnjih 10 let.)

- Katere ukrepe MOL izvaja za ugotavljanje skladnosti dejanske rabe stavbnih zemljišč s predvideno namembnostjo?

- Koliko preverb skladnosti dejanske rabe je MOL izvedla v zadnjih desetih letih?

- Ali je MOL zasledila primere, ko so lastniki novozgrajenih stanovanj v prvih petih letih oproščeni plačila NUSZ, stanovanja pa kljub temu uporabljajo za kratkoročno oddajanje?

- Koliko kazni je MOL izrekla zaradi kršitev Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v zadnjih desetih letih? (Prosimo za razčlenjene podatke glede na vrsto kršitev.)

Prav tako mestno občino Ljubljana pozivamo, da:

1. Opravite izredni nadzor nad pobiranjem NUSZ, osredotočen na nenamensko rabo stanovanjskih nepremičnin.

2. Predlagate spremembe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po katerih se bodo, zaradi negativnih učinkov na stanovanjski trg, nepremičnine, ki se namesto za stanovanjsko rabo uporabljajo za kratkoročno oddajanje v najem obdavčile višje, kot se trenutno.

Ljubljana mora biti mesto, ki daje prednost njenim prebivalcem, ne investitorjem in turistični industriji. Upamo, da bo MOL prevzela aktivnejšo vlogo pri zagotavljanju dostopnih stanovanj za vse.

Prijazen pozdrav,
Inštitut 8. marec"

Te presneti levičarji spet neki hočejo zastonj :)

Jankovič je nepremičninski magnat, ne bo on delal sebi v škodo. Mogoče če bi mu Vučič to predlagal, ne pa nek 8. marec.

Ne boš verjel, ampak nekateri se rodijo v Ljubljani.