Sankcije zaposlitvene agencije ker nisem šel na delo

Tilen je 5. avg 2016 ob 17:55 izjavil:

Agencije cvetijo, ker so ljudje nesposobni sami najti delo, ne ker ga ne bi bilo. V bistvu nekdo v zameno za iskanje dela raje nekomu odstopi del plače.

Tle se ne strinjam s teboj, mislim da se zaradi neustrezne delovne zakonodaje podjetja bojio zaposliti delavca, ker ga ne morejo pol odpustit.

Pol so rešili ta problem z agencijami. Jbg, tko je. In ga sam najamejo, in se agencije pol zajebavajo s tem.

dripac je 5. avg 2016 ob 18:04 izjavil:

Agencije izkoriščajo manevrski prostor, ki ga pušča Republiški zavod za zaposlovanje. Lahko bi to sami počeli, pa jim ni treba, plače so garantirane (iz proračuna).

Ja delno tud oni držijo svečo pri tem. Lah bi mal pomigali, sam tko je.

kulikuli. Rabim podatek, za katero dejavnost gre. V panožni kolektivni pogodbi pa so navedbe, kakšna kazen lahko doleti tega našega storilca. :)

--------------------------------
1. Kakšni disciplinski ukrepi so lahko izrečeni delavcu? Ali delodajalec lahko delavcu izreče denarno kazen ali ukrep prenehanja delovnega razmerja?


Temeljna obveznost delavca je izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Če te obveznosti delavec krši, ima delodajalec več možnosti. Za hujše in ponavljajoče kršitve lahko delodajalec zoper delavca ukrepa tako, da sproži postopek redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar ima za posledico prenehanje delovnega razmerja. Kolikor pa delodajalcu ni v interesu, da bi odpustil delavca oz. so kršitve take vrste, da zadostujejo za izrek disciplinske sankcije, ne pa tudi za odpoved pogodbe, bo delodajalec sprožil disciplinski postopek. V primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti bo delodajalec lahko delavcu izrekel disciplinsko sankcijo opomin. Denarno kazen, odvzem bonitet ali kakšno drugo disciplinsko sankcijo delodajalec lahko izreče delavcu samo pod pogojem, če tako sankcijo določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Zakon izrecno določa, da se drugih disciplinskih sankcij (denarna kazen, odvzem bonitet, idr.) ne more določiti niti s podjetniško kolektivno pogodbo niti s splošnim aktom delodajalca niti s pogodbo o zaposlitvi, zato jih delodajalec ne sme izreči, če niso določene v panožni kolektivni pogodbi. Zakon v zvezi z disciplinskimi sankcijami še določa, da ne smejo biti takšne, da bi trajno spreminjale delovnopravni položaj delavca. Delovnopravni položaj delavca določa veljavna pogodba o zaposlitvi, ta pa se lahko spreminja le s soglasjem volj pogodbenih strank. Zato se tudi ukrep prenehanja delovnega razmerja ne more delavcu izreči kot disciplinska sankcija, lahko pa tako trajno posledico delodajalec doseže (kot je bilo na začetku rečeno) po zakonito vodenem postopku redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da je delodajalec delavcu izrekel disciplinsko sankcijo denarne kazni, je sklep delodajalca zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, že izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.



2. Kako je treba voditi disciplinski postopek in kakšne pravice ima v tem postopku delavec? Ali v postopku lahko sodeluje sindikat?


Disciplinsko odgovornost delavca ugotavlja delodajalec. Pri tem mora delodajalec upoštevati naslednje zakonske zahteve. Pred izrekom disciplinske sankcije mora delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se o njih izjavi. Za zagovor mu mora dati razumen rok, po zakonu najmanj tri delovne dneve. Delodajalec ni dolžan omogočiti delavcu zagovora, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Delodajalcu po zakonu ni treba o uvedbi disciplinskega postopka obveščati niti sindikat niti svet delavcev, lahko pa v disciplinskem postopku sodelujeta po pooblastilu delavca. Odločitev o disciplinski odgovornosti mora biti pisna, obrazložena in vročena delavcu. Zakon določa tudi zastaralne roke, po preteku katerih delodajalec ne more več sprožiti disciplinskega postopka (subjektivni rok: en mesec od seznanitve, objektivni rok: trije meseci od kršitve) ali izvršiti izrečene disciplinske sankcije (30 dni po vročitvi).



3. Ali delavec lahko uveljavlja varstvo pravic, če meni, da ni storil disciplinske kršitve, za katero mu je delodajalec izrekel disciplinski ukrep?


Delavec lahko neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva sodno varstvo zoper odločitev delodajalca o disciplinski odgovornosti in sicer v roku 30 dni od dneva vročitve odločitve delodajalca. Lahko pa se z delodajalcem dogovori za alternativno reševanje spora, z mediacijo ali pred arbitražo, če so za to podani pogoji (glej odgovore v okviru poglavja o varstvu pravic).



4. Kdaj je delavec dolžan povrniti delodajalcu škodo, ki jo je povzročil v okviru delovnega razmerja?


Če je delavec na delu ali v zvezi z delom povzročil delodajalcu škodo, jo mora povrniti. V zvezi z ugotavljanjem odškodninske odgovornosti delavca v okviru delovnega razmerja se uporabljajo pravila civilnega prava, kolikor delovna zakonodaja ne določa posebnosti. Ena od teh posebnosti se nanaša na stopnjo krivde - delavec je dolžan povrniti delodajalcu škodo samo, če jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo povzroči iz navadne (male) malomarnosti, delavec ni odškodninsko odgovoren delodajalcu. Če škodo povzroči več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren samo za tisti del škode, ki ga je sam povzročil, razen če se tega ne da ugotoviti in so vsi odgovorni po enakih deležih ali če več delavcev povzroči škodo z naklepnim kaznivim dejanjem in so v tem primeru za škodo solidarno dogovorni. Zakon omogoča, da se s kolektivno pogodbo določijo pavšalni zneski odškodnine, kar pa ne velja za škodo, ki jo povzroči delodajalec delavcu zaradi kršitve prepovedi diskriminacije ali kršitve dolžnosti varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu, za katero odgovarja delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava (glej več v 1. poglavju o diskriminaciji).