Forum » Omrežja in internet » Optične tehnologije
Optične tehnologije
čuhalev ::
Ta teden sem skupaj s krajani dobil po en par vlaken z SC APC zaključkom, kar zaključi zgodbo Optika, dela na zemljišču 
V vmesnem času sem glodal tehnologije prenosa podatkov (kajti nisem strokovnjak tega področja) in sem močno upal, da dobim „duplex“, skratka eno dovodno in eno odvodno „vlakno“. Sedaj pa izvem, da se je pred nekaj tedni začelo vpeljevati GPON opremo (ITU-T G.984.x) in pred očmi se mi je stemnilo.
Če bi bilo 1000BX ali 1000LX potem bi imel še kakšen nasmeh.
Sedaj me zanima, kakšna je razlika med GPON in BX standardom, saj vidim da oba uporabljata eno vlakno in WDM. Ali je edina razlika prisotnost enostavnih optičnih razdelilcev oziroma podrobneje, kako GPON poskrbi, da prejme samo sebi namenjen signal oziroma, kaj se bi zgodilo, če bi namesto GPON opreme priklopil BX.
Da bo to malo bolj konstruktivna tema lahko napišite mnenja, želje, pritožbe, prednosti, slabosti glede te in one tehnologije.
V vmesnem času sem glodal tehnologije prenosa podatkov (kajti nisem strokovnjak tega področja) in sem močno upal, da dobim „duplex“, skratka eno dovodno in eno odvodno „vlakno“. Sedaj pa izvem, da se je pred nekaj tedni začelo vpeljevati GPON opremo (ITU-T G.984.x) in pred očmi se mi je stemnilo.
Če bi bilo 1000BX ali 1000LX potem bi imel še kakšen nasmeh.Sedaj me zanima, kakšna je razlika med GPON in BX standardom, saj vidim da oba uporabljata eno vlakno in WDM. Ali je edina razlika prisotnost enostavnih optičnih razdelilcev oziroma podrobneje, kako GPON poskrbi, da prejme samo sebi namenjen signal oziroma, kaj se bi zgodilo, če bi namesto GPON opreme priklopil BX.
Da bo to malo bolj konstruktivna tema lahko napišite mnenja, želje, pritožbe, prednosti, slabosti glede te in one tehnologije.
Invictus ::
Ne ukvarjaj se s stvarmi o katerih nimaš pojma ...
Za tvoje potrebe bo vsaka tehnologija dovolj hitra, ker ne boš hotel plačati več denarja za večjo hitrost.
Za tvoje potrebe bo vsaka tehnologija dovolj hitra, ker ne boš hotel plačati več denarja za večjo hitrost.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
čuhalev ::
Seveda nimam pojma in to se vidi na 8 kilometrov 
, zato pa tudi sprašujem. Recimo, če v spletni iskalnik vpišem ,,gpon vs. bx" ne dobim informacij pač pa samo nek marketinški balast.
, zato pa tudi sprašujem. Recimo, če v spletni iskalnik vpišem ,,gpon vs. bx" ne dobim informacij pač pa samo nek marketinški balast. AndrejO ::
Sedaj pa izvem, da se je pred nekaj tedni začelo vpeljevati GPON opremo (ITU-T G.984.x) in pred očmi se mi je stemnilo.
Zakaj pa?
Sedaj me zanima, kakšna je razlika med GPON in BX standardom, saj vidim da oba uporabljata eno vlakno in WDM.
Govora je o različnih standardih. Razlika je v temu, da končne točke medsebojno komunicirajo z uporabo drugačnih protokolov.
Ali je edina razlika prisotnost enostavnih optičnih razdelilcev oziroma podrobneje, kako GPON poskrbi, da prejme samo sebi namenjen signal oziroma,
Kombinacija šifriranja in avtomatičnega dodeljevanja identifikatorjev NT-jem poskrbi, da ne moreš šnofljati po paketih, ki si s teboj delijo isto vlakno med delilnikom in OLT.
kaj se bi zgodilo, če bi namesto GPON opreme priklopil BX.
Kaj se bi zgodilo, če bi poskušal v toplotno črpalko za gretje naložiti pelete?
Da bo to malo bolj konstruktivna tema lahko napišite mnenja, želje, pritožbe, prednosti, slabosti glede te in one tehnologije.
Ena dela, druga dela, tretja in četrta pa sem tudi slišal, da delajo.
čuhalev ::
Hvala, sem včeraj pred spanjem nekaj našel.
Skratka BX in LX je Ethernet, GPON pa podpira tudi druge protokole. Zaradi skupne rabe vlakna se pred podatki prenašajo tudi kontrolni podatki (ONU-ID), ki povedo, komu so sledeči podatki namenjeni. (Podobno kot VLAN tag v Ethernetu), zato se ob priklopu vlakna z GPON signalom na BX ne bi zgodilo kaj dosti, medtem ko toplotna črpaka nima kakršne koli odprtine, kamor bi lahko naložil palete.
Od uporabnikov se podatki pošlijajo v časovnem multipleksu. OLT pa je samo en in pošilja zaporedno tistim in tisto, kar pač ima za poslati.
Kar si jaz predstavljam kot dostop do spleta je dostop preko Ethernet standarda. Lahko je zmotno, ampak prej ali slej se mi doma pretvori vse v to obliko.
Skratka BX in LX je Ethernet, GPON pa podpira tudi druge protokole. Zaradi skupne rabe vlakna se pred podatki prenašajo tudi kontrolni podatki (ONU-ID), ki povedo, komu so sledeči podatki namenjeni. (Podobno kot VLAN tag v Ethernetu), zato se ob priklopu vlakna z GPON signalom na BX ne bi zgodilo kaj dosti, medtem ko toplotna črpaka nima kakršne koli odprtine, kamor bi lahko naložil palete.
Od uporabnikov se podatki pošlijajo v časovnem multipleksu. OLT pa je samo en in pošilja zaporedno tistim in tisto, kar pač ima za poslati.
Kar si jaz predstavljam kot dostop do spleta je dostop preko Ethernet standarda. Lahko je zmotno, ampak prej ali slej se mi doma pretvori vse v to obliko.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: čuhalev ()
SaXsIm ::
Jaz pa ne razumem, kaj je bistvo te teme. Zakaj ti ni všeč, da boste priklopljeni preko GPON opreme? A si imel kakšne posebne plane?
SaXsIm
čuhalev ::
Ja seveda, rad bi priklopil en kup opreme, ki se mi nabira doma, vendar ima ta samo LX ali BX10 priklop. (Imam tudi SX, ampak ta tu ne špila), GPON pa lahko samo na bojler zvežem. Enostavno nočem njihovih škatel.
Če je občinska projektna dokumentacija, potem naj velja za vse. Ne pa da eni dobijo tako, drugi pa drugače.
Če je občinska projektna dokumentacija, potem naj velja za vse. Ne pa da eni dobijo tako, drugi pa drugače.
AndrejO ::
Skratka BX in LX je Ethernet, GPON pa podpira tudi druge protokole.
GPON je drug protokol. Malo manj šaljivi alternative sta npr. ATM in SDH protokola, ki urejata signalizacijo in uokvirjanje (framing) na L1 in L2.
Zaradi skupne rabe vlakna se pred podatki prenašajo tudi kontrolni podatki (ONU-ID), ki povedo, komu so sledeči podatki namenjeni. (Podobno kot VLAN tag v Ethernetu),
Boljši ekvivalent je MAC naslov, ker je ta tisti, ki določa naslovni omrežni element, kateremu je okvir namenjen. VLAN je diskriminator, ki ga nato naslovna postaja dodatno upošteva. Tako imaš lahko t.i. "dumb" stikalo, ki ne podpira VLAN-ov, bodo pa preko njega nemoteno delovali omrežni elementi, ki jih podpirajo (z eno samo omejitvijo).
zato se ob priklopu vlakna z GPON signalom na BX ne bi zgodilo kaj dosti, medtem ko toplotna črpaka nima kakršne koli odprtine, kamor bi lahko naložil palete.
Odvisno od valovne dolžine, vendar ima karkoli, kar naključno oddaja v skupni medij (shared medium) vplivalo na S/N in tako s šumom zasičilo ostale ONU proti OLT prenose.
Nekako tako, kot verjetno ne bo dobro delovalo, če v coax 10Base2 omrežju na enem izmed priključkov začneš "oddajati" nek signal.
Zato primer toplotne črpalke. Če odviješ pokrov in v njo natlačiš pelete, boš v najboljšem primeru storil nič, v najslabšem pa jo boš uničil.
Od uporabnikov se podatki pošlijajo v časovnem multipleksu. OLT pa je samo en in pošilja zaporedno tistim in tisto, kar pač ima za poslati.
OLT ne pošilja zaporedno, ima kar nekaj logike za urejanje dodeljevanja časovnih okvirjev ONU-jem da doseže željeno distribucijo pasovne širine.
Kar si jaz predstavljam kot dostop do spleta je dostop preko Ethernet standarda. Lahko je zmotno, ampak prej ali slej se mi doma pretvori vse v to obliko.
Dostop do spleta je IPv4 ali IPv6. Ethernet paket ne pride dlje, kot do roba svoje "broadcast" domene oz. usmerjevalnika. Šele njegov "payload" lahko pristane v nekem novem paketu in od tam potuje naprej.
Recimo v primeru ADSL gredo lahko ti podatki tudi tako:
Ethernet paket z IPv4 podatki gre od tvojega računalnika do CPE.
CPE ga je IPv4 podatke prenese v PPP okvir (IPCP). Ethernet okvirja od tukaj naprej več ni.
CPE celoten PPP okvir, skupaj s tvojimi IPv4 podatki, enkapsulira v ATM celice (PPPoA, AAL5).
Usmerjevalnik prejete ATM celice deenkapsulira in ustvari nov Ethernet paket z IPv4 podatki od začetka in tega pošlje v smeri naslednjega usmerjevalnika.
"Internet" je IP, ne pa Ethernet. Ethernet je samo en izmed množice L2 protokolov, ki lahko prenašajo podatke in se jih lahko zato uporabi tudi za prenos IP paketov.
AndrejO ::
Ja seveda, rad bi priklopil en kup opreme, ki se mi nabira doma, vendar ima ta samo LX ali BX10 priklop. (Imam tudi SX, ampak ta tu ne špila), GPON pa lahko samo na bojler zvežem. Enostavno nočem njihovih škatel.
Lahko ne naročiš storitev in še naprej uporabljaš karkoli pač imaš.
OK, razumem da ti ni všeč, da opreme, ki so jo kdo ve zakaj nabiral doma, ne boš mogel uporabiti, ampak tudi do sedaj je verjetno nisi mogel uporabljati. Torej nisi ravno na neki "izgubi". Če pa se gre samo za "moje" vs. "njihovo", potem pa pač kupi nekaj s SFP, porini notri GPON SFP in preveri, če še vedno dela.
čuhalev ::
Skratka BX in LX je Ethernet, GPON pa podpira tudi druge protokole.
GPON je drug protokol. Malo manj šaljivi alternative sta npr. ATM in SDH protokola, ki urejata signalizacijo in uokvirjanje (framing) na L1 in L2.
Piše, da GPON lahko prenaša tudi ATM promet, vendar z ATM nimam prakse.
Zaradi skupne rabe vlakna se pred podatki prenašajo tudi kontrolni podatki (ONU-ID), ki povedo, komu so sledeči podatki namenjeni. (Podobno kot VLAN tag v Ethernetu),
Boljši ekvivalent je MAC naslov, ker je ta tisti, ki določa naslovni omrežni element, kateremu je okvir namenjen. VLAN je diskriminator, ki ga nato naslovna postaja dodatno upošteva. Tako imaš lahko t.i. "dumb" stikalo, ki ne podpira VLAN-ov, bodo pa preko njega nemoteno delovali omrežni elementi, ki jih podpirajo (z eno samo omejitvijo).
Da, to sem želel slišati.
zato se ob priklopu vlakna z GPON signalom na BX ne bi zgodilo kaj dosti, medtem ko toplotna črpaka nima kakršne koli odprtine, kamor bi lahko naložil palete.
Odvisno od valovne dolžine, vendar ima karkoli, kar naključno oddaja v skupni medij (shared medium) vplivalo na S/N in tako s šumom zasičilo ostale ONU proti OLT prenose.
Mogoče je dobiti BX, ki uporablja enako valovno dolžino kot GPON. TX 1310 RX 1490.
Zato primer toplotne črpalke. Če odviješ pokrov in v njo natlačiš pelete, boš v najboljšem primeru storil nič, v najslabšem pa jo boš uničil.
Če imaš tisto zemlja-voda, potem jo lahko s paletami le obložiš.
Od uporabnikov se podatki pošlijajo v časovnem multipleksu. OLT pa je samo en in pošilja zaporedno tistim in tisto, kar pač ima za poslati.
OLT ne pošilja zaporedno, ima kar nekaj logike za urejanje dodeljevanja časovnih okvirjev ONU-jem da doseže željeno distribucijo pasovne širine.
Ja, želel sem povedati, da lahko varčuje in preskoči tarče za katere nič nima, ampak ne vem, če je tako implementirano.
Recimo v primeru ADSL gredo lahko ti podatki tudi tako:
Ethernet paket z IPv4 podatki gre od tvojega računalnika do CPE.
CPE ga je IPv4 podatke prenese v PPP okvir (IPCP). Ethernet okvirja od tukaj naprej več ni.
CPE celoten PPP okvir, skupaj s tvojimi IPv4 podatki, enkapsulira v ATM celice (PPPoA, AAL5).
Usmerjevalnik prejete ATM celice deenkapsulira in ustvari nov Ethernet paket z IPv4 podatki od začetka in tega pošlje v smeri naslednjega usmerjevalnika.
Hvala za pojasnilo. Ampak kaj jaz tu vidim, je podobno premikanju omare tja in nazaj. Dejansko se matraš, ko omaro rineš tja in nazaj (ko zapakiraš v ATM), vendar z omaro končaš na istem mestu, kot si začel (z IPv4). Omara je še vedno tam, kje je bila, ampak vložil si delo. (Fizikalno ima takšna sila neko ima, vendar se ga sedaj ne morem spomniti.)
"Internet" je IP, ne pa Ethernet. Ethernet je samo en izmed množice L2 protokolov, ki lahko prenašajo podatke in se jih lahko zato uporabi tudi za prenos IP paketov.
Moja napaka. Verjento pa je Ethernet najbolj razširjen.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: čuhalev ()
AndrejO ::
Skratka BX in LX je Ethernet, GPON pa podpira tudi druge protokole.
GPON je drug protokol. Malo manj šaljivi alternative sta npr. ATM in SDH protokola, ki urejata signalizacijo in uokvirjanje (framing) na L1 in L2.
Piše, da GPON lahko prenaša tudi ATM promet, vendar z ATM nimam prakse.
Payload is a payload is a payload is a payload ...
Poglej si malo OSI sloje in k temu dodaj želje po različnih oblikah komunikacije, pač glede na različne želje in potrebe. Praktično lahko enkapsuliraš karkoli v karkoli.
IPv4 over MPLS over IP over GRE over SONET over copper. Zakaj pa ne?
ATM over Ethernet? Zakaj pa ne (gl. ATM CIF)? Ethernet over Ethernet? Ne glede na navidezno nelogičnost, tudi uporabna zadeva. Samo, da se ji reče MAC-in-MAC. Ethernet preko IP? GRE zna narediti tudi to.
Morda kot zanimivost: RFC 2217. Torej bi lahko danes, kot QED uporabil tole in bi lahko ustvari IPv4 over ESP over IPv4 over SLIP over Telnet over IPv4 over Ethernet over fiber.
Te že boli glava?
zato se ob priklopu vlakna z GPON signalom na BX ne bi zgodilo kaj dosti, medtem ko toplotna črpaka nima kakršne koli odprtine, kamor bi lahko naložil palete.
Odvisno od valovne dolžine, vendar ima karkoli, kar naključno oddaja v skupni medij (shared medium) vplivalo na S/N in tako s šumom zasičilo ostale ONU proti OLT prenose.
Mogoče je dobiti BX, ki uporablja enako valovno dolžino kot GPON. TX 1310 RX 1490.
Tako ali tako vsi uporabljajo standardne valovne dolžine. Ni to poanta. Poanta je, da bo tvoj non-GPON vmestnik v deljen segment omrežja oddajal šum (ker OLT pač ne ve nič o IEEE 802.3 protokolih) in s tem delovanje deloma ali v celoti onemogočil.
Zato primer toplotne črpalke. Če odviješ pokrov in v njo natlačiš pelete, boš v najboljšem primeru storil nič, v najslabšem pa jo boš uničil.
Če imaš tisto zemlja-voda, potem jo lahko s paletami le obložiš.
Ja, v drugo se mi je zatipkalo "palete" namesto "pelete". Štos je itak v temu, da če boš v ohišje gazil za produkt neuporabno smetje, boš kvečjemu kaj pokvaril, nič drugega. GPON in Ethernet imata skupen samo fizičen medij, ki predpisuje uporabne valovne dolžine.
Ja, želel sem povedati, da lahko varčuje in preskoči tarče za katere nič nima, ampak ne vem, če je tako implementirano.
Ker je to sinhron protokol, ne preskakuje ničesar. Čeprav so podatki šifrirani, da se prepreči njihovo ogledovanje, se prenašajo znotraj GTC, kjer so na voljo še vsi dodatni kontrolni podatki, ki se uporabljajo za sinhronizacijo in razdeljevanje upload slotov.
Hvala za pojasnilo. Ampak kaj jaz tu vidim, je podobno premikanju omare tja in nazaj. Dejansko se matraš, ko omaro rineš tja in nazaj (ko zapakiraš v ATM), vendar z omaro končaš na istem mestu, kot si začel (z IPv4). Omara je še vedno tam, kje je bila, ampak vložil si delo. (Fizikalno ima takšna sila neko ima, vendar se ga sedaj ne morem spomniti.)
Da, za internet je ta omara vedno IPv4 ali IPv6. Ethernet je samo ena izmed možnosti, za prestavljanje te omare na nekateri segmentih njene poti. V tvoji metafori pa lahko ta omara na nekem delu poti potuje tudi na tovornjaku, ki je na železniškem vagonu, ki se nahaja na trajektu, čeprav je od tebe odšla naložena na dostavni kombi.
"Internet" je IP, ne pa Ethernet. Ethernet je samo en izmed množice L2 protokolov, ki lahko prenašajo podatke in se jih lahko zato uporabi tudi za prenos IP paketov.
Moja napaka. Verjento pa je Ethernet najbolj razširjen.
Nisem prepričan v to, oziroma bi moral definirati v katerem okolju naj bi bil najbolj razširjen. Recimo na dostopvnih omrežjih na bakru je na veliko v uporabi ADSL, ki uporablja ATM. Odvisno od tega, če boš vse te priključke štel v "razširjenost protokola" ali ne, je potem odvisno, če je Ethernet bolj ali manj razširjen.
Je pa zagotovo najbolj znan in razširjen v domačih okoljih in v podjetjih, zaradi česar se ga pogosto in čisto razumljivo pomeša z "internetom", čeprav tehnično gledano z njim neposredno nima nič.
SaXsIm ::
Ja seveda, rad bi priklopil en kup opreme, ki se mi nabira doma, vendar ima ta samo LX ali BX10 priklop. (Imam tudi SX, ampak ta tu ne špila), GPON pa lahko samo na bojler zvežem. Enostavno nočem njihovih škatel.
Če je občinska projektna dokumentacija, potem naj velja za vse. Ne pa da eni dobijo tako, drugi pa drugače.
Oprosti, ampak tole je malce čudno. Optično vlakno ni tvoje. Ni namenjeno "tvoji komunikaciji," ampak "komunikaciji tebe s tvojim ISPjem." ISP ti zato v uporabo da opremo, ki je kompatibilna z njihovo opremo in omogoča stabilno delovanje celotnega omrežja ter jo ustrezno skonfigurira. In od tega endpointa lahko ti počneš skoraj karkoli. Potegneš optiko od dnevne sobe do spalnice, karkoli. Seveda obstajajo izjeme, ko operater dovoli uporabo lastne opreme, pa tudi takrat mora ta biti požegnana z njihove strani.
Seveda pa ti nihče ne brani, da odščipneš konektorje dol in navariš druge, ki jih lahko vklopiš v svojo opremo. Vendar v tem primeru ne vem s kom boš komuniciral.
Pa občine ponavadi ne gradijo celotnih optičnih omrežij, ampak samo infrastrukturo za optična omrežja, tako da dvomim, da je tip konektorjev na zaključkih ter druge opreme določen v projektni dokumentaciji. Pač vsak operater uporablja kar želi.
SaXsIm
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SaXsIm ()
AndrejO ::
Oprosti, ampak tole je malce čudno. Optično vlakno ni tvoje. Ni namenjeno "tvoji komunikaciji," ampak "komunikaciji tebe s tvojim ISPjem." ISP ti zato v uporabo da opremo, ki je kompatibilna z njihovo opremo in omogoča stabilno delovanje celotnega omrežja ter jo ustrezno skonfigurira. In od tega endpointa lahko ti počneš skoraj karkoli. Potegneš optiko od dnevne sobe do spalnice, karkoli.
Do tukaj je vse prav in res. Od tukaj naprej pa zadeve niso takšne, kot si jih predstavljaš.
Seveda obstajajo izjeme, ko operater dovoli uporabo lastne opreme, pa tudi takrat mora ta biti požegnana z njihove strani.
Dejansko operater nima kaj za praskati na temo. Če ne verjameš, prključi katerikoli ADSL usmerjevalnik namesto operaterjevega, katerikoli VDSL usmerjevalnik namesto operaterjevega, itd ... Edini, ki je tukaj izjema, je kabelski operater. Pa še ta bolj zato, ker se nikomur ne da z njimi pregovarjati, kot pa zato, ker bi uporabnikom smel omejevati katero opremo uporabljajo.
2. odst. 136. čl. ZEKom-1 je kristalno jasen:
"(2) Operaterji ne smejo zavrniti razumne zahteve za priključitev uporabnikove radijske ali telekomunikacijske terminalske opreme, ki ustreza zahtevam iz predpisov, ki urejajo radijsko in telekomunikacijsko terminalsko opremo in predpisov o elektromagnetni združljivosti."
Seveda pa ti nihče ne brani, da odščipneš konektorje dol in navariš druge, ki jih lahko vklopiš v svojo opremo. Vendar v tem primeru ne vem s kom boš komuniciral.
Konektorjev ni potrebno nič ščipati, za urejanje mehanski lastnosti se uporabljajo adapterji. Edini problem je, kadar konektorja sploh ni ali pa do njega ne mores priti (ja, tudi takšni primeri so) in takrat se boš moral malo bockati, da boš uveljavil svoje pravice po 136. čl. ZEKom-1.
Pa občine ponavadi ne gradijo celotnih optičnih omrežij, ampak samo infrastrukturo za optična omrežja, tako da dvomim, da je tip konektorjev na zaključkih ter druge opreme določen v projektni dokumentaciji. Pač vsak operater uporablja kar želi.
V bistvu dostopvno prenosno omrežje vključuje tako aktivno, kot tudi pasivno opremo. Projektna dokumentacija sprejete rešitve tako vsebuje uporabljene standarde za oboje.
SaXsIm ::
Ok, torej lahko priključiš lastno opremo. Vendar če operater uporablja en protokol za komunikacijo to še ne pomeni, da rabi menjati kompletno aktivno opremo na svoji strani, zato ker tvoja oprema ne podpira njegovega protokola. Če ti vrnem s tvojo analogijo - operater ne bo šel menjati VDSL aktivne opreme na svoji strani za ADSL opremo, zato ker tvoj modem, ki ga želiš priključiti, ne podpira VDSL, podpira pa ADSL.
Zelo dvomim, da je v večini omrežij, ki jih gradijo občine, predpisana uporaba točno določene aktivne opreme oz komunikacijskih protokolov, saj so takšna omrežja zgrajena za nadaljnjo oddajo TK operaterjem. V privatnih optičnih omrežjih pa tako ali tako operaterji uporabijo opremo po lastni izbiri.
Zelo dvomim, da je v večini omrežij, ki jih gradijo občine, predpisana uporaba točno določene aktivne opreme oz komunikacijskih protokolov, saj so takšna omrežja zgrajena za nadaljnjo oddajo TK operaterjem. V privatnih optičnih omrežjih pa tako ali tako operaterji uporabijo opremo po lastni izbiri.
SaXsIm
AndrejO ::
Ok, torej lahko priključiš lastno opremo. Vendar če operater uporablja en protokol za komunikacijo to še ne pomeni, da rabi menjati kompletno aktivno opremo na svoji strani, zato ker tvoja oprema ne podpira njegovega protokola.
Seveda. OP bo tako "ostal na suhem", ker ima neko nekompatibilno opremo s katero se bi rad igral, kljub temu pa lahko izpelje "plan B", če ne želi uporabljati operaterjeve aktivne opreme.
Jasno je navedel, da ga zanimata obe stvari.
Zelo dvomim, da je v večini omrežij, ki jih gradijo občine, predpisana uporaba točno določene aktivne opreme oz komunikacijskih protokolov,
Tukaj je potrebno biti natančen pri izrazih:
- Razpisna dokumentacija ne rabi in tudi ne bi smela vsebovati takšnih določb.
- Projektna dokumentacija za projekt izbran na razpisu, pa takšne določbe mora vsebovati, sicer se sploh ne bi vedlo kaj točno bo implementirano.
saj so takšna omrežja zgrajena za nadaljnjo oddajo TK operaterjem.
Ne vem, da bi v Sloveniji kdo tržil ta omrežja kot "pasivno infrastrukturo". Kolikor jih poznam so to priklopi, kjer upravitelj omrežja omogoči L2 (Ethernet= povezljivost do lokacije naročnika.
Ne vem za FTTx omrežje v Sloveniji, kjer bi operater dobil neposreden dostop do optičnega vlakna do naročnika ali omarice, kot se je to implementiralo pri bakrenem omrežju na zadnjem kilometru.
čuhalev ::
Kar smeje se mi 
, saj ste se le uspeli razpisati. AndrejO nedvomno si strokovnjak v teh vodah, jaz pa bolj samouk.
Koliko je meni znano je večinski investitor največkrat občina, ki je izbrala tudi izvajalca oziroma podizvajalce za gradbena dela in uvlek kablov ter pripravo infrastrukture za operaterje.
Potem pa sta se mi pojavila dva vprašanja:
* Čemu so pogodbe, ponudbe ipd. za operaterje zaupne narave, če je investitor občina?
* Čemu jaz tega omrežja ne morem uporabiti za povezavo lokacij (stavb) - izgleda kot da je dostop do spleta ipd. storitev edini način uporabe občinsko financirane izgradnje?
, saj ste se le uspeli razpisati. AndrejO nedvomno si strokovnjak v teh vodah, jaz pa bolj samouk.Koliko je meni znano je večinski investitor največkrat občina, ki je izbrala tudi izvajalca oziroma podizvajalce za gradbena dela in uvlek kablov ter pripravo infrastrukture za operaterje.
Potem pa sta se mi pojavila dva vprašanja:
* Čemu so pogodbe, ponudbe ipd. za operaterje zaupne narave, če je investitor občina?
* Čemu jaz tega omrežja ne morem uporabiti za povezavo lokacij (stavb) - izgleda kot da je dostop do spleta ipd. storitev edini način uporabe občinsko financirane izgradnje?
AndrejO ::
Potem pa sta se mi pojavila dva vprašanja:
* Čemu so pogodbe, ponudbe ipd. za operaterje zaupne narave, če je investitor občina?
Ker so podjetja tipa FMC pač loleki, ki si mislijo, da morajo biti te pogodbe neka res huda poslovna skrivnost. Nisem pa pravnik in ne vem, če bi lahko z uporabo ZDIJZ dosegel njihovo javno objavo, glede na to, da so upravitelji zgolj upravitelji lastnine občine.
* Čemu jaz tega omrežja ne morem uporabiti za povezavo lokacij (stavb) - izgleda kot da je dostop do spleta ipd. storitev edini način uporabe občinsko financirane izgradnje?
Da. Koncesijske pogodbe tega tipa imajo vedno jasno navedeno, da se gre za izgradnjo javnega elektronskega komunikacijskega omrežja. Povezava med tvojima dvema lokacijama ne zapade pod "javno" in jih zato občina ni dolžna sofinancirati.
Nič pa ti ne brani vzpostaviti svoje zasebno omrežje preko javnega omrežja. Ni optimalno, je pa mnogo cenejše. Ali je tistih nekaj ms latence res vredno stroška izgradnje zasebnega voda?
čuhalev ::
Ne ciljam na FMC, ampak na splošno stanje. Recimo danes sem našel: http://oso.si/node/13
Saj sem jih vprašal, kako so lahko internetne storitve (ki poleg optičnih vlaken vsebujejo tudi dostop do spleta) cenejše od najema iz lokacije do lokacije, vendar niso znali pojasniti, zato vidim VPN kot smešno poceni alternativo neosvetljenima vlaknoma.
Saj sem jih vprašal, kako so lahko internetne storitve (ki poleg optičnih vlaken vsebujejo tudi dostop do spleta) cenejše od najema iz lokacije do lokacije, vendar niso znali pojasniti, zato vidim VPN kot smešno poceni alternativo neosvetljenima vlaknoma.
AndrejO ::
Ne ciljam na FMC, ampak na splošno stanje. Recimo danes sem našel: http://oso.si/node/13
In jaz sem napisal "tipa FMC", ne "zgolj FMC", da najedajo s temi nebulozami.
Imaš tudi kontra primer dobre prakse: Tritel.
Saj sem jih vprašal, kako so lahko internetne storitve (ki poleg optičnih vlaken vsebujejo tudi dostop do spleta) cenejše od najema iz lokacije do lokacije, vendar niso znali pojasniti, zato vidim VPN kot smešno poceni alternativo neosvetljenima vlaknoma.
Izjeme stanejo. Omogočati izjeme, stane še več. Ubadati se z izjemami, se ne da nikomur, če mu to ni nujno za komercialno preživetje. Nekaj, kar je tebi enostavno, je njim v napoto in nepotreben strošek s katerim se bi morali redno ukvarjati. Predvsem pa se ti upravitelji izrecno ne želijo ukvarjati s končnimi strankami, temveč zgolj z operaterji, ki pri njih gostujejo.
čuhalev ::
Tale Tritel pa ima zahteve:
V stanovanjskih objektih, ki imajo tri-fazni omrežni priključek, je treba zagotoviti, da se CPE enota in vsi telekomunikacijski porabniki, ki bodo priklopljeni preko interne inštalacije, napajajo iz iste faze.
AndrejO ::
Tale Tritel pa ima zahteve:
V stanovanjskih objektih, ki imajo tri-fazni omrežni priključek, je treba zagotoviti, da se CPE enota in vsi telekomunikacijski porabniki, ki bodo priklopljeni preko interne inštalacije, napajajo iz iste faze.
Električna povezava med dvema porabnikoma na dveh različnih fazah je iskanje težav, če ne veš natančno kaj, kako in zakaj povezuješ. Zato se recimo v isti prostor (včasih pa tudi v isto nadstropje) ne napelje več, kot pa ena sama faza, če to ni res potrebno, ravno zato, da si ne bi laiki pomotoma opekli prstov.
Iz tega vidika je ta zahteva zgolj normalna opazka, da si boš sam kriv, če si boš kaj skuril pri nestrokovnem vezanju domačih kablov. Samo zato, ker zna vsak 5-letnik pravilno priklopiti kable, to še ne pomeni, da je to vedno varno za početi. Pri postavljanju domačega omrežja v lastni režiji v hišah s trofaznim priklopom na omrežje lahko mimogrede pride do takšne napake in posledično tudi možnosti za okvaro opreme.
čuhalev ::
Pri postavljanju domačega omrežja v lastni režiji v hišah s trofaznim priklopom na omrežje lahko mimogrede pride do takšne napake in posledično tudi možnosti za okvaro opreme.
Presenetljivo.
Skratka, izvedel sem, da na tem konkretnem OŠO ponudniki internetnih storitev uporabljajo aktivno opremo enega od ponudnikov, ki je prav tako prisoten kot ponudnik internetnih storitev, tako recimo Telekom sploh ne namešča svojih stikal in OLT opreme v prostore skupne lokacije, temveč je oprema v souporabi (neke vrste gostovanju). Telekom dejansko poskrbi le za opremo naročnika, linijo v splet ter pošilja položnice.
Morda je to ta „poslovna skrivnost“.
Invictus ::
Piše, da GPON lahko prenaša tudi ATM promet, vendar z ATM nimam prakse.
ATM je mrtev standard. Mrtva veja v komunikacijah. Nihče več se ne ukvarja z njim, razen vzdrževanja.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
čuhalev ::
Invictus ::
Kdor je pameten, uporabi lepo Ethernet, če ima optiko. Seveda je pa potrebno potegniti dva kabla do vsakega uporabnika.
Vprašanje pa je seveda kakšno omrežje je od optike naprej (tehnologije), pa seveda kdo je dvorni dobavitelj operaterja.
Za Telekom je IskraTel, ki lepo prodaja drago telekomunikacijske protokole ali GPON in podobno.
Vprašanje pa je seveda kakšno omrežje je od optike naprej (tehnologije), pa seveda kdo je dvorni dobavitelj operaterja.
Za Telekom je IskraTel, ki lepo prodaja drago telekomunikacijske protokole ali GPON in podobno.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Jinto ::
Seveda je pa potrebno potegniti dva kabla do vsakega uporabnika.
Ja sevede.
Morda je to ta „poslovna skrivnost“.
Jaka skrivnost (bitstream).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Jinto ()
AndrejO ::
Pri postavljanju domačega omrežja v lastni režiji v hišah s trofaznim priklopom na omrežje lahko mimogrede pride do takšne napake in posledično tudi možnosti za okvaro opreme.
Presenetljivo.
Skratka, izvedel sem, da na tem konkretnem OŠO ponudniki internetnih storitev uporabljajo aktivno opremo enega od ponudnikov, ki je prav tako prisoten kot ponudnik internetnih storitev, tako recimo Telekom sploh ne namešča svojih stikal in OLT opreme v prostore skupne lokacije, temveč je oprema v souporabi (neke vrste gostovanju). Telekom dejansko poskrbi le za opremo naročnika, linijo v splet ter pošilja položnice.
Morda je to ta „poslovna skrivnost“.
Če bi prebral karkoli na povezavi za Tritel, ki sem ti jo prilepil dva dni nazaj, potem ne bi bil šele danes "presenečen". Glede na to, da Tritel ne opleta z neumnostmi okoli DNA-jev, lahko tam v miru prebereš kakšne so cene, kakšne so vzorčne pogode in iz njih tudi ugotoviš kam in kako se namešča operaterjeva oprema.
Kot sem že napisal, ne morem z gotovostjo reči, da vsi upravitelji omrežij delajo enako, vendar pa si težko predstavljal, da bi kdorkoli delal drugače.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
čuhalev ::
Kot sem že napisal, ne morem z gotovostjo reči, da vsi upravitelji omrežij delajo enako, vendar pa si težko predstavljal, da bi kdorkoli delal drugače.
Sem videl ja, 5. točka pogodbe za operaterje in sem kar nekajkrat mogel prebrati, da sem dojel. Pri Tritelu je celo uporabnikova oprema last upravitelja in ne ponudnika internetnih storitev.
Skratka, čedalj bolj mi je jasno, da je odprto širokopasovno omrežje bolj zaprto kot odprto. Vsa odprtost je zgolj o izbiri ponudnika, to je pa že en lep čas mogoče na ADSL in VDSL tehnologiji preko Telekoma, vendar nihče tega ne razglaša.
čuhalev ::
AndrejO ::
Kot sem že napisal, ne morem z gotovostjo reči, da vsi upravitelji omrežij delajo enako, vendar pa si težko predstavljal, da bi kdorkoli delal drugače.
Sem videl ja, 5. točka pogodbe za operaterje in sem kar nekajkrat mogel prebrati, da sem dojel. Pri Tritelu je celo uporabnikova oprema last upravitelja in ne ponudnika internetnih storitev.
Da. Gledano iz vidika ponudnika storitev, je zadnja stvar s katero se bi želel ukvarjati, še oprema pri uporabnikih. T.i. "zadnji kilometer" je nekaj za ukvarjanje s čemer potrebuješ kar nekaj človeških virov in to ti viša stroške poslovanja. Če pa se s tem ukvarja več lokalnih podjetij, pa se ta strošek razporedi na bolj optimalen način.
Skratka, čedalj bolj mi je jasno, da je odprto širokopasovno omrežje bolj zaprto kot odprto. Vsa odprtost je zgolj o izbiri ponudnika, to je pa že en lep čas mogoče na ADSL in VDSL tehnologiji preko Telekoma, vendar nihče tega ne razglaša.
Dejansko se moraš odločiti kakšna in katera "odprtost" ti ustreza ali pa kaj sploh potrebuješ. Meni se projekt OŠO omrežij zdi neto pozitiven, ker je pripeljal kvalitetne širokopasovne storitve na lokacije, kjer jih sicer še leta in leta ne bi bilo, pri temu pa je uporabnikom na teh lokacijah omogočil izbiro med večimi različnimi ponudniki storitev.
Uporabniki in operaterji, ki bi potrebovali zgolj "temno optično vrvico" (dark fiber) so v manjšini, ker imajo tako specifične potrebe, da ni bilo in tudi nikoli ne bo smisla višati stroškov implementacije javnih omrežij za vse, zgolj zato, da se zadosti tudi potrebam te manjšine.
(čisto kot medmet: moje zagovarjanje ločitve TS na infrastrukturo in storitve ter nato odprodaja zgolj storitvenega dela, sledi ravno iz pozitivnih izkušenj z OŠO projekti - polagati kable je visok capex, uporabniki pa v veliki večini želijo samo izbiro med različnimi storitvami, ki pa lahko izkoriščajo skupno aktivno omrežje)
AndrejO ::
Kdor je pameten, uporabi lepo Ethernet, če ima optiko. Seveda je pa potrebno potegniti dva kabla do vsakega uporabnika.
Ne, ni potrebno. Ethernet nima nič z eno, dvema ali 10 vrvicami, antenami ali pa golobi.
Za Telekom je IskraTel, ki lepo prodaja drago telekomunikacijske protokole ali GPON in podobno.
Če ima Wikipedia prav, potem se pričakuje, da bo število GPON portov kmalu preseglo število starejših EPON portov.
Me pa zanima tudi tvoja računica, kako je potegniti manj kabla in postaviti manj aktivne opreme dražja stvar.
Ravno tako me zanima, kaj ima npr. zasebno podjetje FMC skupnega s TS in njihovo nabavno politiko? Glede na to, da kolikor vem, je GPON prvi postavljal ravno FMC.
Jaka skrivnost (bitstream).
To verjetno pomeni, da operaterji prodajajo več kot lahko zagotavljajo (omrežje zagotavlja) -- „overbooking“, čeprav to po moje vsi počnejo.
Da, vedno in vsi. Razlika med "boljšimi" in "slabšimi" operaterji je tudi v tem, kakšno razmerje še tolerirajo, preden se lotijo nadgradenj, ne samo v temu kako hitro ti njihova podpora dvigne slušalko, ko jih kličeš.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: AndrejO ()
Invictus ::
Me pa zanima tudi tvoja računica, kako je potegniti manj kabla in postaviti manj aktivne opreme dražja stvar.
GPON oprema je dražja, ker gre za telekomunikacijsko opremo in ne za računalniško. Cene so vsaj x3 za isto zmogljivost. Če imaš dve optiki (TX in RX), lahko preprosto kupiš optične switche na trgu ... Sam SPFji so malo dražji zaradi razdalj.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
čuhalev ::
Če pa se s tem ukvarja več lokalnih podjetij, pa se ta strošek razporedi na bolj optimalen način.
Čeprav pomoje veliki igralci zaradi količine lahko dobijo opremo ceneje, čeprav je potrem zopet vprašanje, kako dobra je ta oprema.
Meni se projekt OŠO omrežij zdi neto pozitiven, ker je pripeljal kvalitetne širokopasovne storitve na lokacije, kjer jih sicer še leta in leta ne bi bilo, pri temu pa je uporabnikom na teh lokacijah omogočil izbiro med večimi različnimi ponudniki storitev.
Mojega kraja recimo ni na seznamu belih lis. Je pa res, da so drugje po občini in tudi v okolici mojega kraja dobili OŠO že pred leti, ko so pri nas vlekli cev samo ob glavni cesti.
(čisto kot medmet: moje zagovarjanje ločitve TS na infrastrukturo in storitve ter nato odprodaja zgolj storitvenega dela, sledi ravno iz pozitivnih izkušenj z OŠO projekti - polagati kable je visok capex, uporabniki pa v veliki večini želijo samo izbiro med različnimi storitvami, ki pa lahko izkoriščajo skupno aktivno omrežje)
Da, infrastruktura mora ostati državna. Lahko bi rekel, da je to neke vrste naravna dobrina, in seveda je Jožetu s sosednje vasi popolnoma vseeno, kako kaj deluje. Ve samo, da ima tega ponudnika, internet, telefon ter 130 programov na televiziji, niti se ne razburja, če mu po hiši potegnejo koaksalni kabel za televizijo (RFoF), saj ne ve, da obstaja drug ponudnik, ki mu lahko enako storitev dostavi po CAT5 inštalaciji, katero ima že razpeljano po hiši.
AndrejO ::
Me pa zanima tudi tvoja računica, kako je potegniti manj kabla in postaviti manj aktivne opreme dražja stvar.
GPON oprema je dražja, ker gre za telekomunikacijsko opremo in ne za računalniško. Cene so vsaj x3 za isto zmogljivost. Če imaš dve optiki (TX in RX), lahko preprosto kupiš optične switche na trgu ... Sam SPFji so malo dražji zaradi razdalj.
"Telekomunikacijsko opremo"? OK, ne bom se kregal o tvojih izrazih, ker so nerelevantni.
xPON postavitve imajo N-krat manj aktivnih portov glede na ekvivalentno P2P postavitev. N je lahko od 16 na spodnji meji, pa do 64, koliko se danes to gleda. Cena za vsak aktivni GPON port ni večja za faktor 16 od primerljivega Base-X porta.
Temu primerno za GPON postavitev kupiš manj opreme in imaš zato nižji capex. Aktivna oprema se zaradi okoljskih vplivov hitreje in pogosteje kvari, zaradi česar ima GPON nižji opex.
Na centralni lokaciji imaš zaradi N-krat večjega števila optičnih vrvic večje zahteve za prostor. Nižji capex in/ali opex iz naslova izgradnje in/ali najema večjega prostora.
Pa še kaj se bi našlo.
Invictus ::
@AndrejO
Ti lahko filozofiraš o tehniki kakor hočeš, sam pa sem bil mal zraven ko se je to prodajalo.
Poleg tega izvem precej zabavnih zadev od mojih bivših sošolcev, ki to robo delajo in prodajajo.
Sicer telekomi niso več take zlate jame kot so bili, vendar se da še vedno dobro služit.
Ti lahko filozofiraš o tehniki kakor hočeš, sam pa sem bil mal zraven ko se je to prodajalo.
Poleg tega izvem precej zabavnih zadev od mojih bivših sošolcev, ki to robo delajo in prodajajo.
Sicer telekomi niso več take zlate jame kot so bili, vendar se da še vedno dobro služit.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
AndrejO ::
@AndrejO
Ti lahko filozofiraš o tehniki kakor hočeš, sam pa sem bil mal zraven ko se je to prodajalo.
Jaz pa takrat, ko se je načrtovalo, nakupovalo in postavljalo. Tvoja poanta je?
Poleg tega izvem precej zabavnih zadev od mojih bivših sošolcev, ki to robo delajo in prodajajo.
Jaz pa od bivših sodelavcev. Tvoja poanta je?
Sicer telekomi niso več take zlate jame kot so bili, vendar se da še vedno dobro služit.
Sploh pa telekomi tipa FMC d.o.o., mar ne?
Kakorkoli obračaš, trg govori svoje in v tem trenutku število Ethernet portov na dostopovnih omrežjih ne narašča tako hitro, kot število GPON portov. Mešanje lokalne politike ene državne firme v zgodbo glede tehničnih prednosti in pomankljivost različnih dostpovnih tehnologij, je v tem primeru precej nerelevantno. Še posebej, če pogledaš kdo in kdaj je začel v Sloveniji prvi uporabljati to tehnologijo.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | IPv6 (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 )Oddelek: Omrežja in internet | 87879 (5894) | Klemen86 |
| » | Optika v notranjost hiše (strani: 1 2 )Oddelek: Omrežja in internet | 20325 (10712) | ToniT |
| » | Gradnje optike, VDSL central.... (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Omrežja in internet | 59747 (25806) | Lonsarg |
| » | Zakaj telekom na optiki za domače uporabnike umetno omejuje upload na sramotnih 40 mb (strani: 1 2 )Oddelek: Omrežja in internet | 21686 (16111) | korenje3 |
| » | Telemach, boj proti višjemu UPLOADU NA KABLU! (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 20007 (18343) | MacGyver141 |