Kredit vezan na švicarske franke

Pithlit je 2. feb 2015 ob 11:04 izjavil:

Pa glih pri malce starejših bi človek pričakoval da so seznanjeni s tem... saj so dali smrt jugoslavije skozi! Če jih takrat valutno tveganje ni izučilo jih ne bo nikoli.

Good point ! ...

thramos je 2. feb 2015 ob 11:54 izjavil:

Dobili pa so stanovanja praktično zastonj in zato mem o pravici do (poceni) lastne nepremičnine takoj, ko končaš šolanje prenašajo na svoje potomce.

he he, res je! pa oni malce mlajši so živeli v času booma in so potrošniško miselnost prenašali dalje na svoje potomce, ti pa zdaj nesrečni, ker si ne morejo kaj dosti privoščit, ker je težko dobit službo, kamoli dobroplačano, da bi lahko svoja pravljična pričakovanja hitro uresničili ... no, do 50-ega še bodo že streznili vsi po vrsti (razen izjem)

Mene samo zanima kaj bi se zgodilo če bi začel sedaj frank zelo padati, ali bi švicarji petvorili svoje kredite v eur pri tečaju 1:1 ali bi še čakali da pade še nižje. Grem staviti da če bi eur zrastel na 1:2 glede na frank, bi bili vsi leo tiho in bi sami sebe treplali po ramah češ kako smo bili pametni da smo vzeli kredti v frankih.
Če bi potem frank spet poskočil na sedanjo vrednost pa vsi spet v jok pa na drevo.

Danes dober povzetek zadeve v Financah:

Tveganje, ki ga posameznik sprejema s pohodom na valutne trge, se je ravno na primeru posojil v frankih izkazalo v svoji najbolj problematični luči. Imeti izdatke v enaki valuti kot prihodke je železno pravilo, ki se ga je dobro držati. Zadnje gibanje franka je posojilojemalcem, ki so ob velikem nihanju tečaja spoznali, da takšnega tveganja ne sprejemajo, dalo priložnost, da posojilo konvertirajo po ugodnejšem tečaju kot ob prvi reakciji na trgu. Kdor želi še naprej tvegati in upati na boljši tečaj, pa se ob presenetljivih intervencijah centralnih bank mora zavedati, kakšno negotovost sprejema.

vir: Finance, 3.2.2015

Mare2 je 3. feb 2015 ob 15:08 izjavil:

Problem je, ker ni frank poskočil, temveč je EURo padel.

14.1.2015 1 USD = 1,02 CHF
15.1.2015 1 USD = 0,85 CHF

GregiB je 29. jan 2015 ob 10:55 izjavil:

Po pravici povedano pričakujem, da bo CHF počasi zlezel na nivo med 1,05 do 1,1 CHF za 1EUR, potem pa bo pridobival kot rezultat dodatnega padanja EURa, kot rezultat Draghijevega tiskanja. Zelo namreč dvomim, da bo dodatno tiskanje EUR konkretno doprineslo k izvitju iz deflacijske spirale, saj osebno ne vidim problema na ponudbeni strani ampak povpraševalski. Praktično vsako 2 gospodinjstvo ima koga pod streho, ki je brezposelen, brez (višjih) prilivov... vse več je tistih, ki za širšo potrošnjo enostavno... nimajo... deflacija

Sem pa zdajle spet malo bral skupino na FB. Vsi nekako vidijo "odrešitev" v konverziji kredita po tečaju na datum najetja kredita... Razmišljam, da bi lahko ustanovili še društvo EUR kreditojemalcev in terjali, da se nam za nazaj povrne razlika med EURIbor in LIBor CHF... Je kakšna razlika?

Bravo GregiB

danes je tečaj nekje okoli 1.05. Ali se bo še kaj dvigoval kot se je zadnjih nekaj dni, kdo ve?

pirat je 31. jan 2015 ob 21:51 izjavil:

Unilseptij > Vse, kar sem jaz hotel povedati na to temo, je tole:
1. Banka, ki deluje v evroconi, pri rasti franka neposredno profitira, ker pribitek obračuna v CHF, plačanega pa dobi v EUR, pri čemer ji ni potrebno skrbeti za nič drugega, kot da ta denar lepo poknjiži kot čisti dobiček. Torej ne drži, da je banki vseeno, kakšen je tečaj.

Ne, ker smo ti že 100x razložili, da imajo banke kar se kreditov tiče, valutne pozicije zaprte. To pomeni, da če banka planira priliv iz CHF kredita v višini 100 enot aprila 2017, ima za april 2017 tudi že predviden kontra odliv 100 enot CHF. Daj si tole prosim dopovej - valutne pozicije so zaprte. Če se katera od bank ločeno od kreditne aktivnosti ukvarja tudi z valutnim trgovanjem je to dejavnost, ki je ločena od kreditne dejavnosti in banka managerira vsako posebej... Boš trdil, da se banke brez hedginga puščajo odprte nevarnosti padca tečaja CHF (če po tvojem že toliko profitirajo od rasti)? Ne, pozicije so zaprte, morebitni obstoj deska za valutno (FX) trgovanje v banki pa nima nobene veze s CHF kreditiranjem prebivalstva.
Tisto, čemur ti praviš "v EUR plačani pribitek v CHF" banka porabi za to, da kupi CHF in poravna svojo obveznost na nasprotni strani in toliko kolikor je kreditojemalcu zrasel tečaj CHF izražen v EUR, toliko je zrasel tudi banki.

Tule je zelo dober članek na to temo:

http://fistfulofeuros.net/afoe/10640/

Najpomembneje:

The banks distinguished between loans to private individuals and to companies where company loans have mostly been regarded as legal FX loans, i.e. the companies did indeed receive FX whereas loans to individuals have all been treated as illegal, i.e. not proper FX loans but only with interest rates tied to FX, no matter the form. The Supreme Court ruled that instead of the FX currency interest rates the lowest CBI rates should be used causing substantial losses to the banks.

Pa še tole:

http://www.neven-vidakovic.com/pdf/extr...

This paper investigates did the banks have extra income interest income because of the appreciation of CHF even with the open currency position of 0. The answer is yes, however overall profitability of CHF loans as a banking product is doubtful at best.

Vsekakor pa zadeva ni nič novega in se je zgodila že velikokrat. In že velikokrat so ugotovili, da je nateg.

Vsekakor pa zadeva ni nič novega in se je zgodila že velikokrat. In že velikokrat so ugotovili, da je nateg.

Skratka, če nekdo služi z dajanjem kredita, je to nateg.

Vprašanje je, ali so banke hedgale prihodek z naslova pribitka na OM ali ne. Če so ga, potem njihov prihodek z naslova tega pribitka v EUR ni odvisen od menjalnega tečaja. Če ga niso, potem ob dvigu vrednosti CHF zaslužijo v EUR več, ob padcu CHF pa manj. Torej so izpostavljeni valutnemu tveganju in zakaj je to v očeh kreditojemalcev nateg, mi ni jasno.
In kolikor vem, morajo banke za izpostavljenosti v tujih valutah po Basel II zagotoviti dodaten kapital (skratka, zaradi stroška kapitala izpostavljanje dodatnim tveganjem ni brezplačno).

Prejšnji teden sem predčasno odplačal kredit. Dve leti prej.
Ali je bilo to modro?

Kako je lahko to, da se znebiš kredita slabo?
Razen če si za to vzel drug kredit.

Sedaj razmišljam, da bi kupil franke?

Tip je predčasno odplačal kredit v frankih, sedaj bi pa kupil franke. Po dveh mesecih tumbanja o tem kako se zavaruješ pred tečajnimi tveganji.

Pol pa zastop logiko, kako so banke pokvarjene, ker se zavarujejo, civilisti pa žrtve, ker gemblajo...

no comment je 15. mar 2015 ob 20:19 izjavil:

Tip je predčasno odplačal kredit v frankih, sedaj bi pa kupil franke. Po dveh mesecih tumbanja o tem kako se zavaruješ pred tečajnimi tveganji.

Pol pa zastop logiko, kako so banke pokvarjene, ker se zavarujejo, civilisti pa žrtve, ker gemblajo...

Povsem konsistentno - verjame v rast franka oz. padanje evra. Z varčevanjem v evrih bi prav tako tvegal.

Sodišče: Pogodba o dolgoročnem posojilu v frankih je nična

Ne bo šlo tako zlahka, ker se bodo banke zagotovo pritožile.

Generalni pravobranilec Sodišča EU: Banki se ne more naložiti, da napove izredna nihanja valut!

Imaš veliko zgodb, ko ljudje niso mogli dobiti kredita, ker jim je pri plačah manjkalo 3, 5, 7 EUR. In naše dobre banke so ljudem predlagale, da naj kredit vzamejo v CHF. Zdaj bodo pa pač pojedle, kar so si skuhale. Sicer pa.. ali je kakšen bančnik iz kake bivše državne banke v Sloveniji sploh nastradal? Se usedel za kake 5-10-15 let?

Samuel je 21. avg 2017 ob 19:52 izjavil:

Zdaj bodo pa pač pojedle, kar so si skuhale.

Tole izhaja iz domneve, da so ljudje idioti.

Samuel je 21. avg 2017 ob 19:57 izjavil:

To so pa v vsakem primeru.

Jp. Ne vem, zakaj bi sedaj banke plačevale njihove neumnosti, razen zato, ker lahko in bomo vsi dali.

Hjah. Kaj vse smo mi že dali bankam in zdaj nekatere skrbi tale drobiž, heh.

Nima veze, če je drobiž ali ne.

Gre za to, da očitno v Sloveniji ljudem ni treba prevzet nobene odgovornosti za lastno neumnost ali nesposobnost. To se je izkazalo že velikokrat in se spet potrjuje.
Staviš na valute... če gre v pravo smer boš profitiral, če bo šlo obratno... tožba!

Ej, kaj če bi mi ta naš sistem razširil še npr. na delnice? Bom kupil kar ene na random... če bodo šle gor, bom fajn zaslužil, če bodo šle dol... tožba!

Al pa na nakup avta. Lej, men prodajalc ni povedal, da bo vrednost avta padla, če ga zaletim. Tožba!

Eh, v Sloveniji je pač ta kultura kjer nikomur ni treba prevzet odgovornosti... ne politikom in ne navadnemu folku.
V taki kulturi pač tudi na sodišču zmaga varovanje bedakov.
Oz. niti niso bedaki, ker so igral igro na srečo, kjer očitno sploh ni možno izgubit!

Kako pa je tole izgledalo s stališča banke? Ko je nekdo vzel kredit v frankih, je banka na račun posojilojemalca seveda nakazala evre, po takratnem tečaju.
Ampak a je banka tiste franke v obliki deviznih rezerv dejansko imela, ali je samo posodila evre po OM ki velja za frank? Zanima me kam je šla tista razlika, so naše banke na račun teh posojil mastno služile, ali samo Švica zelo uspešno izvaža inflacijo?

Samuel je 21. avg 2017 ob 19:57 izjavil:

Saj tukaj se vsa ta zgodba in logika bank konča. Zafukale so in zdaj bodo plačale.

Banke ne bodo plačale. Če bo šlo res kaj narobe, bomo plačali komitenti in na koncu še davkoplačevalci. Banke nikoli.

folk dolar je na katastrofalno nizkih nivojih.. nekje 0.83 .. mene zanima kaj pravite al se bo zvišal al ostal tko al nižal še. prokleti trump

In na koncu bomo vsi državljani plačevali kredite ljudem, ki so se pač zakalkulirali in tvegali? A bi meni tudi kdo kredit plačeval namesto mene? Kaj pa tisti, ki so obveznosti v frankih odplačali, ko so bile razmere ugodne? Tisti se nič ne pritožujejo? Bodo vrnili profit?
Kot je nekdo zgoraj napisal, pač moraš sprejeti nek rizik, ko se greš take posle (kot tudi pri poslu z delnicami). Kaj imamo pa zdaj ostali državljani s tem? Posredno pa bomo vsi plačali te kredite. Ne morem verjet, v kaki državi živimo...

Konec koncev je šel CHF v zadnjem času zelo dol, če so ljudje špekulirali, naj sedaj prebavijo, kar so si naredili. Kaj bi pa bilo če bi CHF padel za ene 50% bi oni rekli, ja banka, da ne propadeš bomo dvojno vračali.....

Dejstvo je, da tej sodbi, kot poznavalec ne dam več, kot 10% možnosti, da jo 2. stopenjski organ potrdi .