Kredit vezan na švicarske franke

Unilseptij je 31. jan 2015 ob 13:02 izjavil:

... zanima me samo znesek, ki ga moram plačati vsak mesec. In pa seveda, zanima me kdo in zakaj me nateguje...

Lej... zdaj pa prosim napiši, ali si vedel, da bi ti v primeru padcha CHF proti EUR obrok kredita tudi padel? Če bi ti, bi se spraševal, kdo in zakaj te nateguje?

Unilseptij je 31. jan 2015 ob 13:02 izjavil:

Mene ne zanima, kako moram razmišljati in preračunavati

Potem nehaj. Jemal si v CHF... torej te ne zanima kaj se dogaja z EUR.

Unilseptij je 31. jan 2015 ob 13:02 izjavil:

zanima me samo znesek, ki ga moram plačati vsak mesec.

V CHF (v valuti ki tebe zanima, ker si v njej kredit jemal) je več ali manj enak.

Unilseptij je 31. jan 2015 ob 13:02 izjavil:

In pa seveda, zanima me kdo in zakaj me nateguje...

Sam sebe. Zato ker zgoraj napisanega (že večkrat, od večih ljudi) nekako nisi sposoben dojet.

Kje pa si Merklovo našel? hehe

Če si pismen, si gotovo videl, kako sva z Lakotnik29-om ugotovila, da jaz nisem kreditojemalec švicarjev.

Sicer pa imajo na facebooku eno skupino ‎"Švicarski Frank CHF - Vlakec smrti za posojilojemalce" https://www.facebook.com/groups/6302777... kjer boš zagotovo našel sogovornike, ki te bodo razumeli. :)

Kaj je tu tako težko razumeti?

Predvsem to, da ste se s kreditom nategnili sami in banke niso imele kaj dosti pri temu. Vse informacije s katerimi opletaš so bile znane tudi 7 let nazaj.

Še vedno pa mi nisi odgovoril na moja vprašanja:

Mene pa zanima, ali se ti je obrok v CHF bistveno spremenil od prvega dneva plačila ali ne? In ali ti v kreditni pogodbi piše, da si si izposodil CHF?

In evre so kupovali s čim? To dokazuje mojo trditev, čeprav drži, da so Švicarji franke pač natisnili in je zato tečaj ostal fiksiran. Ampak zdaj se je to nehalo in banke naenkrat sedijo na kupih frankov, ter še kar kupujejo, zato tečaj raste. Kaj je tu tako težko razumeti?

Ker je SNB tiskala nov denar, se je ponudba CHF na trgu povečala, posledično so jih več prodali in cena se je znižala. Šlo je za premik krivulje ponudbe in ne krivulje povpraševanja.
Če SNB ne bi tiskala denarja in bi nekdo (zaradi česarkoli že) kar naenkrat povečal povpraševanje po CHF, potem bi se cena CHF povišala. To se ni zgodilo (do januarja).

Aha, še dobro da si povedal... Potem je pa v redu????

Če te dejanja bank tako motijo, bi nemara lahko bentil tudi nad tem, kar se je dogajalo do sedaj, in zahteval preračun preteklih obrokov po današnjem tečaju. Ker so banke s svojimi akcijami vrednost CHF nekaj let držale navzdol.

Povzetek zadnjih par sodelujočih:

BANČNIM SVETOVALCEM NE GRE ZAUPATI AL KAJ?

Zaupaš lahko samo v lastno znanje o kreditih al kaj?


GregiB tvoji posti so OK.

Tukaj gre razumeti, da se bo to združenje sklicavalo na to, da niso bili dovolj obveščeni o tveganju s strani banke.

Ali je to sodno prakso [tožba na evropskem sodišču s strani dveh madžarskih zakoncev] mogoče uporabiti tudi v primerih slovenskih posojilojemalcev v švicarskih frankih, smo povprašali dr. Boruta Bratino z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete. "Glede na to, da gre za pravo EU, lahko slovenska sodišča posežejo v te pogodbe, saj je šlo ob tako velikem nihanju tečaja za nepošten pogoj in za dejstvo, da so bile fizične osebe bistveno bolj izpostavljene tveganjem kot banke, sploh če so se te zavarovale," meni Bratina in pričakuje, da bodo tožbe vložene. Ugotavlja, da bi bilo z današnjega zornega kota prav, da bi banke strankam pred podpisom kreditnih pogodb natančneje predstavile nevarnosti valutnih tveganj tudi z grafičnimi prikazi, iz katerih bi lahko nepoučene stranke lažje razumele ta razmerja. "Prav tako bi jim lahko dale v podpis izjavo, da se stranke zavedajo teh nevarnosti." Bratina še meni, da je pomembno vprašanje, ali so banke takrat lahko vedele in pričakovale taka nihanja, najverjetneje pa so se pred njimi z valutnimi opcijami zavarovale. "Medtem ko fizičnim osebam niso ponudile nobenih zavarovanj."

Zanimivo bo, kako in kaj lahko sodišče razsodi v prid kreditojemalcev?!

Ničnost pogodbe... hmmm, bi to pomenilo, da (kakeršen pač) preostanek glavnice takoj zapade v poplačilo? Ali nemara odpis dolga??? Si zna kdo predstavljati posledice? Do kreditojemalcev, ki so konverzije opravili pred kratkim ali pač že pred leti. Do kreditojemalcev v EUR? Do komercialnih bank?

Ali nemara kakšna druga "rešitev"?

Vrednost CHF ni narasla zaradi umetne vezave na EUR

Torej je bilo zgolj naključje, da je vrednost CHF zrastla ravno tisti dan, ko je SNB objavila, da ne bo več tiskala novega denarja?

Vrednost CHF je bila takšna, kot je pač bila (1,2), ob predpostavki, da bi SNB še naprej tiskala franke (in bi vrednost CHF še naprej padala skupaj z EUR). Ker se je to spremenilo, je tudi vrednosti CHF proti EUR narasla.

Na drugi strani se je takrat tudi že vedelo, kaj bo storila ECB (quantitative easing). Zaradi pričakovanj padanja vrednosti EUR proti CHF se je tečaj spremenil (še toliko bolj kot npr. CHF/USD).

jan_g je 31. jan 2015 ob 19:21 izjavil:

Kolikor sledim tej tematiki, ne zgleda, da hočejo odpis dolga (to bi bilo po mojem nemogoče doseči, tožba gor ali dol) temveč konverzijo v euribor kredite z valutnim razmerjem na dan sklenitve kreditne pogodbe.

Glede na to, kakšen je tečaj danes, je to za banko efektiven odpis.

Sicer pa ne vem, kdo je v tem topicu večji bebec:

1. Unilseptij, ki ne šteka, čeprav smo mu zadevo po ljudsko razložili že 150-krat
2. Vsi ostali, ki se še vedno trudimo, da bi mu zadevo razložili še 151-tič

Zadeva na zalost sploh ni tako nedolzna, predvsem zaradi Zakona o varstvu potrosnikov. Le-ta je s svojimi dolocbami dobesedno razglasil fizicne osebe za opravilno nesposobne in banke npr. danes ze ne smejo nuditi pravih lombardnih kreditov fizicnim osebam (je po tem zakonu v nasprotju z zahtevo po skrbnosti banke).. Kaj to pomeni? Ce so lahko zakonsko razglasili, da je nihanje vrednosti VP na borzah tako volatilno, da fizicne osebe tega ne morejo razumeti... potem je samo se korak do tega, da bo zakonsko prepovedano za fizicne osebe sprejemati valutno tveganje (to se dobesedno sedaj dogaja) naslednji korak pa bo prepoved obrestnega tveganja (nic kreditov na EURIBOR) koncalo se bo pa s prepovedjo sprejemanja tveganja izgube bodoce zaposlitve - in efektivno v Sloveniji financiranje fizicnih oseb ne bo vec mozno / dovoljeno... :)
Slisi se pretirano, pa ni. Zaradi analfabetov kot so Unilseptij (so pa glasni) na koncu koncev niti ostali ne bomo mogli urejati svojih financih zadev z banko tako kot bi zeleli, ker bo vse 'prepovedano' in brez potrebe pretirano zakonsko regulirano.

In 15. januarja... je napovedala odmrznitev tečaja, pognala trg v "paniko" in ni več dolžna regulirati tečaja ali pač nehala z ukrepi, pa si je trg sam prišel "gor"?

Kot sem napisal, 15. januarja so objavili, da ne bodo več vzdrževali tečaja 1,2. Kaj točno so počeli z denarjem in rezervami tujih valut od takrat do danes, mi pa ni znano. Lahko pa nam ti poveš.

St235 je 31. jan 2015 ob 16:59 izjavil:

Kaj je tu tako težko razumeti?

Predvsem to, da ste se s kreditom nategnili sami in banke niso imele kaj dosti pri temu. Vse informacije s katerimi opletaš so bile znane tudi 7 let nazaj.

Še vedno pa mi nisi odgovoril na moja vprašanja:

Mene pa zanima, ali se ti je obrok v CHF bistveno spremenil od prvega dneva plačila ali ne? In ali ti v kreditni pogodbi piše, da si si izposodil CHF?

Kot sem že povedal, sem konvertiral v EUR že leta 2013, tako da ne morem reči, kakšen bi bil obrok v CHF. Je pa res, da se do takrat, ko sem še imel kredit v CHF obrok v CHF ni kaj dosti spreminjal. In tako tudi mora biti, zakaj bi se spreminjal obrok v CHF, če se držiš amortizacijskega načrta. Seveda se obrok lahko spremeni zaradi spremembe obrestne mere (LIBOR), ampak do tega sploh še nismo prišli, ker ne razumemo niti tega, kako je s tečajem.

Vse, kar sem jaz hotel povedati na to temo, je tole:
1. Banka, ki deluje v evroconi, pri rasti franka neposredno profitira, ker pribitek obračuna v CHF, plačanega pa dobi v EUR, pri čemer ji ni potrebno skrbeti za nič drugega, kot da ta denar lepo poknjiži kot čisti dobiček. Torej ne drži, da je banki vseeno, kakšen je tečaj.
2. Tečaj ni neodvisna zunanja okoliščina, ampak nanj banke lahko vplivajo, kar tudi počnejo. Torej posredno vsaj deloma same vplivajo na to, kakšen bo mesečni obrok v EUR.

Točki 1. in 2. po mojem skupaj predstavljata dovolj dober razlog, da kreditojemalec morda lahko pomisli, da zadeva smrdi. In da poskuša pač zavarovati svoje interese, če je potrebno tudi tako, da zahteva spremembo pogojev, ki jih je sprejel v nekih drugih časih, z drugimi informacijami in v drugačnih okoliščinah.

Pri vsem tem pa sploh še nismo prišli do tega, da tudi obrestno mero (pa naj bo LIBOR ali EURIBOR) določajo banke same (pri čemer jo tudi dokazano manipulirajo) in da tukaj verjetno velja čisto enak razmislek. In to zadeva vse kredite, pa najsi bodo v EUR ali CHF. Problem je širši in zadeva samo bistvo trenutne finančno-ekonomske ureditve, saj sistem dejansko črpa denar od prebivalstva k nekim maloštevilnim centrom brez resne racionalne utemeljitve, zakaj že more biti tako.

Unilseptij je 31. jan 2015 ob 21:33 izjavil:

Kot sem že povedal, sem konvertiral v EUR že leta 2013, tako da ne morem reči, kakšen bi bil obrok v CHF. Je pa res, da se do takrat, ko sem še imel kredit v CHF obrok v CHF ni kaj dosti spreminjal.

Sredi leta 2008, ko si najel tvojih 100 enot: 1EUR = 1,6055 CHF
Leta 2013, ko si svoje preostale enote konvertiral v EUR: 1EUR = 1,2 CHF

Zdaj pa prosim, usedi se dol, pa probaj sestavit zgodbo, ki bo vsaj verodostojna... you're not credible...

Unilseptij > Vse, kar sem jaz hotel povedati na to temo, je tole:
1. Banka, ki deluje v evroconi, pri rasti franka neposredno profitira, ker pribitek obračuna v CHF, plačanega pa dobi v EUR, pri čemer ji ni potrebno skrbeti za nič drugega, kot da ta denar lepo poknjiži kot čisti dobiček. Torej ne drži, da je banki vseeno, kakšen je tečaj.

Ne, ker smo ti že 100x razložili, da imajo banke kar se kreditov tiče, valutne pozicije zaprte. To pomeni, da če banka planira priliv iz CHF kredita v višini 100 enot aprila 2017, ima za april 2017 tudi že predviden kontra odliv 100 enot CHF. Daj si tole prosim dopovej - valutne pozicije so zaprte. Če se katera od bank ločeno od kreditne aktivnosti ukvarja tudi z valutnim trgovanjem je to dejavnost, ki je ločena od kreditne dejavnosti in banka managerira vsako posebej... Boš trdil, da se banke brez hedginga puščajo odprte nevarnosti padca tečaja CHF (če po tvojem že toliko profitirajo od rasti)? Ne, pozicije so zaprte, morebitni obstoj deska za valutno (FX) trgovanje v banki pa nima nobene veze s CHF kreditiranjem prebivalstva.
Tisto, čemur ti praviš "v EUR plačani pribitek v CHF" banka porabi za to, da kupi CHF in poravna svojo obveznost na nasprotni strani in toliko kolikor je kreditojemalcu zrasel tečaj CHF izražen v EUR, toliko je zrasel tudi banki.

pirat, preberi prosim moj prejšnji post. Smo že na 152 :=)

Nič ne bo. Oni so reševali stanovanjski problem. :)

Unilseptij je 1. feb 2015 ob 10:27 izjavil:

Obveznost ima banka na "drugi" strani samo do višine, v kateri si je sama sposodila franke, ki jih je potem posodila meni, torej glavnica + LIBOR brez pribitka.

Saj ti imaš povsem enake obveznosti no! Za pribitek si se strinjal da bo tak kot si se zmenil in ta se NE spreminja. Kaj ti ni jasno? Mogoče to da potem ko nekomu nekaj plačaš... tisti denar ni več tvoj in tisti nekdo lahko z njim počne prektično karkoli mu srce poželi?

Pithlit je 1. feb 2015 ob 10:33 izjavil:

Unilseptij je 1. feb 2015 ob 10:27 izjavil:

Obveznost ima banka na "drugi" strani samo do višine, v kateri si je sama sposodila franke, ki jih je potem posodila meni, torej glavnica + LIBOR brez pribitka.

Saj ti imaš povsem enake obveznosti no! Za pribitek si se strinjal da bo tak kot si se zmenil in ta se NE spreminja. Kaj ti ni jasno? Mogoče to da potem ko nekomu nekaj plačaš... tisti denar ni več tvoj in tisti nekdo lahko z njim počne prektično karkoli mu srce poželi?

Bog pomagej... razložil sem najbolje kot sem vedel in znal, s konkretnimi primeri in izračuni. Če ne znaš na enak način postaviti nasprotne argumenatacije, ne morem nič več. Ne bom pa v prazno nekaj nakladal samo zato, da bi izpadel pameten...

Unilseptij > Jaz ti pa skušam dopovedati, da iz naslova pribitka ni nobene obveznosti na "drugi" strani in banka valutno tveganje hedge-a tako, da ta pribitek takoj pretvori v EUR.


Evo, tole je 154-ič in z moje strani tudi zadnjič:
Ja, tudi iz naslova pribitka je obveznost na "drugi" strani. Zaprta valutna pozicija pomeni vse - načrtovane prilive od kreditojemalcev, ki so sestavljeni iz glavnic in iz obresti. Za celoten planiran priliv aprila 2017 (če se vrnem na moj primer in pojem "celoten planiran priliv" je sestavljen iz (a) dela glavnice, ki jo boš vrnil, (b) iz obresti, ki bodo posledica LIBOR-ja in iz (c) obresti, ki bodo posledica pribitka) ima banka v primeru zaprte devizne pozicije planiran odliv (ali pa CHF-je vnaprej prodane). Tako se to dela na kreditnem portfelju.

Če ima banka v svojem okviru vzpostavljen še FX desk bo le ta trgoval ločeno od kreditov (in ja, možno, da bo FX desk v banki stavil na drugačno gibanje tečajev kot si ti ob podpisu kreditne pogodbe).

Unilseptij je 1. feb 2015 ob 10:27 izjavil:

pirat je 31. jan 2015 ob 21:51 izjavil:

Unilseptij > Vse, kar sem jaz hotel povedati na to temo, je tole:
1. Banka, ki deluje v evroconi, pri rasti franka neposredno profitira, ker pribitek obračuna v CHF, plačanega pa dobi v EUR, pri čemer ji ni potrebno skrbeti za nič drugega, kot da ta denar lepo poknjiži kot čisti dobiček. Torej ne drži, da je banki vseeno, kakšen je tečaj.

Ne, ker smo ti že 100x razložili, da imajo banke kar se kreditov tiče, valutne pozicije zaprte. To pomeni, da če banka planira priliv iz CHF kredita v višini 100 enot aprila 2017, ima za april 2017 tudi že predviden kontra odliv 100 enot CHF. Daj si tole prosim dopovej - valutne pozicije so zaprte. Če se katera od bank ločeno od kreditne aktivnosti ukvarja tudi z valutnim trgovanjem je to dejavnost, ki je ločena od kreditne dejavnosti in banka managerira vsako posebej... Boš trdil, da se banke brez hedginga puščajo odprte nevarnosti padca tečaja CHF (če po tvojem že toliko profitirajo od rasti)? Ne, pozicije so zaprte, morebitni obstoj deska za valutno (FX) trgovanje v banki pa nima nobene veze s CHF kreditiranjem prebivalstva.
Tisto, čemur ti praviš "v EUR plačani pribitek v CHF" banka porabi za to, da kupi CHF in poravna svojo obveznost na nasprotni strani in toliko kolikor je kreditojemalcu zrasel tečaj CHF izražen v EUR, toliko je zrasel tudi banki.

Jaz ti pa skušam dopovedati, da iz naslova pribitka ni nobene obveznosti na "drugi" strani in banka valutno tveganje hedge-a tako, da ta pribitek takoj pretvori v EUR. Lahko si predstavljaš, če ti je lažje, da najprej kupi franke in jih potem takoj proda, ampak v praksi se to ne zgodi, ker že od mene dobi EUR in torej ni nobene pozicije, ki bi jo bilo treba zapreti. Obveznost ima banka na "drugi" strani samo do višine, v kateri si je sama sposodila franke, ki jih je potem posodila meni, torej glavnica + LIBOR brez pribitka.

Edit: In ja, banka se seveda dodatno zavaruje pred padcem franka, ki bi rezultiral v zmanjšanju denarnega toka iz naslova pribitka (v EUR). Ampak to še ne pomeni, da banka ne profitira, če tečaj zraste.

tudi, če ga ga že v začetku. kakor si ti tvoje tveganje ali pa obrestno mero.

In še tole:

Se pravi bodo morali takoj vrnit ves izposojen denar?

Ne... to je ena tistih krz ko ne dobiš dovolj kredita v svoji valuti... pa ga vzameš v tuji in si hkrati tolk naiven da misliš da te to enkrat v 21. letih ne bo konkretno brcnilo v rit. Pa kaj folk misli da ti šenkajo razliko al kako?

Pa glih pri malce starejših bi človek pričakoval da so seznanjeni s tem... saj so dali smrt jugoslavije skozi! Če jih takrat valutno tveganje ni izučilo jih ne bo nikoli.