» »

Nadzvočno potniško letalo

Nadzvočno potniško letalo

Bellatrix ::

http://www.24ur.com/letala-preko-luze-v...

Zanima me, če je res kar piše v tem članku ? Oz. če je mogoče, da so na tej višini kot letijo letala tako močni zračni tokovi ?
People are quick to judge and slow to correct themselves.

mn ::

Googlaj Jetstream

one too many ::

No, ti je že @mn priporočil povezavo. Ja, to obstaja.
V članku piše, da je letalo letelo skoraj z nadzvočno hitrostijo. To seveda ni res. Hitrost zvoka je glede na zrak in če se ta premika, moraš glede na tla potem leteti toliko hitreje. Hitrost zvoka se tudi spreminja glede na temperaturo in višino (pritisk). Letala morajo biti tudi načrtovana za let z nadzvočno hitrostjo. Potniška letala niso in bi bila verjetno neobvladljiva pri nadzvočnih hitrostih.

Žal je tako, da je razvoj potniških letal na koncu kar se tiče dimenzij in hitrosti. Iz preproste obravnave sledi sledeč graf. Graf pove, da težje kot je letalo, hitreje mora leteti. Preprosta razlaga je taka, da če leti hitreje prekomerno troši energijo za hitrost. Če leti počasneje, pa pomeni, da energijo namesto za kinetično energijo uporablja za potencialo -- kot da bi se stalno dvigoval, ampak hkrati zaradi prenizke hitrosti tudi stalno padal. Večanje kril tudi ne pride v poštev, saj s tem večamo tudi zračni upor (čelni presek!).
Zanimivo, da to obnašanje velja od insektov do A380. [op: graf je v log-log skali, zato ni pravega "občutka" za odstopanja] Sledi, da bi morala še večja letala kot A380 in Boeing 747 leteti manj ekonomično ali še hitreje. Vendar že sedaj letijo blizu zvočnega zidu, zato bistveno večja letala niso več mogoča! Hkrati pa letenje z nadzvočno hitrostjo močno, močno poveča zračni upor. OK, lahko bi imeli težje letalo, vendar to še dodatno poveča upor z večjo velikostijo.

Invictus ::

one too many je izjavil:

Iz preproste obravnave sledi sledeč graf. Graf pove, da težje kot je letalo, hitreje mora leteti.

Pravzaprav ima graf veze o težo na kvadratni meter krila, ne s samo težo letala ...

In gre se za potovalno hitrost ...

Gre pa v bistvu samo za statistiko ... Ne za izračun. Kaže samo na korelacijo med obremenitvijo kril in hitrostjo.

Če bi uspeli narediti lahko krilo z veliko površino, bi tudi A380 lahko letel z 100m/s.

BTW. večina reaktivnih potniških letal, ne glede na velikost, ima potovalno hitrost nekje okoli 800km/h.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

PandaFlow2 ::

Hitrost zvoka se tudi spreminja glede na temperaturo in višino (pritisk).


Hitrost zvoka se spreminja samo s temperaturo zraka in sicer po enabči a = sqrt (K * R * T) [m/s]. K je adiabatični indeks zraka (~ 1,4), R plinska konstanta za zrak (287 J/(kg*K)), T pa absolutna temperatura okoliškega zraka.

Večanje kril tudi ne pride v poštev, saj s tem večamo tudi zračni upor (čelni presek!).


Čelni presek je pri povečanem razponu kril praktično zanemarljiv, še posebej pri superkritičnih profilih. Prinaša pa večji razpon kril precej zmanjšan induciran upor (ta nastane pri tvorbi vzgona), hkrati pa tudi precej oteženo manevriranje letal na tleh.

Zgodovina sprememb…

noob96 ::

Concorde @ Wikipedia
pebi ste mal pozabl

...2100 km/h je bil mx speed. evropa--->ZDA se je potovalo 2 macha

RejZoR ::

Tle se ne gre o tem, da veter pomaga letalu ampak samo da ga ne ovira oz da ga ovira bistveno manj kot če je zrak bolj ali manj stacionaren oz da piha v nasprotno smer. Letalo ima kljub aerodinamiki še vedno upor na krilih in konici plus upor po celi površini trupa (trenje zraka ob trup). Sem pa pozabil kako se pravilno imenuje izraz za to, istega se uporablja pri hidrodinamiki rib, ko jim voda, ki se pomika ob trupu ustvarja upor...
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com

PandaFlow2 ::

Sem pa pozabil kako se pravilno imenuje izraz za to, istega se uporablja pri hidrodinamiki rib, ko jim voda, ki se pomika ob trupu ustvarja upor...


Skin friction drag

Concorde @ Wikipedia
pebi ste mal pozabl

...2100 km/h je bil mx speed. evropa--->ZDA se je potovalo 2 macha


Veliko sreče pri ekonomsko upravičljivi rabi takšnega letala pri trenutnih cenah goriva in širokopasovnem internetu.

V glavnem - pri letenju na potovalni višini hitrost vetra nima nobenega vpliva na aerodinamične sposobnosti letala, samo na čas (in gorivo), ki ga letalo porabi za pot.

RejZoR ::

Skin friction ja.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com

Invictus ::

PandaFlow2 je izjavil:


Veliko sreče pri ekonomsko upravičljivi rabi takšnega letala pri trenutnih cenah goriva in širokopasovnem internetu.

V glavnem - pri letenju na potovalni višini hitrost vetra nima nobenega vpliva na aerodinamične sposobnosti letala, samo na čas (in gorivo), ki ga letalo porabi za pot.

Condorde je azdnjih nekaj let pred nesrečo posloval z dobičkom.

Po nesreči so ga pač zjebali Američani, ki jim je šel že dolgo v nos. Ker sami tega nimajo ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

PandaFlow2 ::

Invictus je izjavil:

Condorde je azdnjih nekaj let pred nesrečo posloval z dobičkom.

Po nesreči so ga pač zjebali Američani, ki jim je šel že dolgo v nos. Ker sami tega nimajo ...


1. Če je bil res tako dober money-maker - zakaj ni nekdo prenovil dizajna in ga dal na trg?

2. Zjebali s čim? Praktično ni ga letala, ki bi s 30 let starim dizajnom lahko bil namenjen (relativno) masovnemu prevozu potnikov - sploh v tako kompleksnem okolju, kot je letenje z nadzvočno hitrostjo.

noob96 ::

...ni pomembno ali se splača. pomembno je da se da. Seveda je to popolnoma nepotreben luksuz, ampak mislite da se ne bi našlo, ne vem 20 mongotov, ki bi bili pripravljeni odšteti 20k€ za potovanje. Seveda bi se našli. Ampak pač prodajaš luksuzno storitev, ne pa prevoz navadnih smrtnikov.

PandaFlow2 ::

...ni pomembno ali se splača. pomembno je da se da.


Se sliši tako kot Tajnikarjeva izjava - "Adria ni tu zato, da dela profit, ampak da se vozimo".

Da se veliko stvari, konec koncev bi z raketnim pogonom prišel iz Londona v New York še hitreje (in višje, ker ne uporabljaš kisika iz okoliškega zraka) kot z letalom z reaktivnimi motorji.

pegasus ::

Kar se ekonomije tiče - najhitrejši subsonic cruise je v sedemdesetih letih imel Convair CV990. Imel je civilno verzijo motorjev, kot so jih vgrajevali v F-4 in F-104, poraba (in dim) je bila temu primerna. Zanimivo letalo, a ekonomski flop.

Invictus ::

Nadzvočnih letal ne delajo, ker so praktično vse države prepovedale letenje z nadzvočno hitrostjo preko celine. Stožec stisnjenega zraka pri letenju z nadzvočno hitrostjo pač povzroča veliko škode ...

Zato je tudi Concorde bil prodajno precej neuspešen projekt. Arabci so naročili, mislim da vse skupaj okoli 100 letal, ampak če niso smeli leteti nad celinsko Evropo, potem so neuporabni.

Concorde je postal komercialno uspešen, ko so za let preko Atlantika začeli zaračunavati visoke cene, in so se ustrezno reklamirali.

Za določene poslovneže je bil to super način. Letiš v New York na sestanek zjutraj, in si popoldne že doma. Ampak večina folka tega to ne razume, ker misli da so službena potovanja v smislu sindikalnih izletov in shoppinga, ne pa intenzivno delo cel dan ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

BigWhale ::

Tale clanek je rahlo off. Cez oceanski leti ne gredo preko Grenlandije zaradi vetrov ampak zaradi tega, ker je to najkrajsa pot. Ceprav izgleda, da delajo ovinek in da letijo daljso pot, je pot v resnici krajsa.

Ker je zemlja skoraj krogla in ne ravnina je evklidska geometrija skoraj neuporabna pri dolocanju razdalj.

duque ::

Za lete nad Grenlandijo je več faktorjev, ne samo geometrijski. Ugodni vetrovni pogoji , nižja temperatura - manjša poraba goriva, začrtani koridorji ... Eden od faktorjev je tudi varnostni, saj je spodaj celina - v primeru nesreče je letalo dosti lažje locirati.

Ko sem letel v LA, se spomnim, da je pilot izpostavil ugoden veter (200 kmh v rit) in predčasen pristanek. Cca 45 min smo pristali prej. Na flight info sem spremljal hitrost - okoli 1100kmh.

ZaphodBB ::

Pa še nekaj...

Večina hitrosti navedenih tukaj je glede na podlago (ground speed - SPD), za aerodinamiko pa je pomemna izključno hitrost glede na maso zraka (Indicated Air Speed - IAS).

Če bi recimo letel proti Jet Streamu s 390km/h IAS, bi bil ground speed (SPD) 0.
"Naši dedje so se borili za to, da lahko odločamo
o lastni usodi - ne o usodi drugih ljudi." -jype

PandaFlow2 ::

Za določene poslovneže je bil to super način. Letiš v New York na sestanek zjutraj, in si popoldne že doma. Ampak večina folka tega to ne razume, ker misli da so službena potovanja v smislu sindikalnih izletov in shoppinga, ne pa intenzivno delo cel dan ...


Ja, če moraš biti fizično prisoten na sestanku. Je danes res treba iti na 2h sestanek na drugo stran sveta z letalom ali se da malo prilagoditi in ga organizirati preko Skype ali kaj podobnega? Gledano s stališča cost-benefit seveda...

Za lete nad Grenlandijo je več faktorjev, ne samo geometrijski. Ugodni vetrovni pogoji , nižja temperatura - manjša poraba goriva, začrtani koridorji ... Eden od faktorjev je tudi varnostni, saj je spodaj celina - v primeru nesreče je letalo dosti lažje locirati.


1. Koridorje se da vedno prestavljati. V primeru prečkanja Atlantika se določajo dnevno glede na vremenske razmere (predvsem veter).

2. V bližini obeh polov je troposfera precej tanjša kot na ekvatorju in tako se tropopavza začne na višini cca. 6-8 km (odvisno od letnega časa - pozimi nižje, poleti višje). V tropopavzi je temperatura z višino konstantna, tako da ni bistvene razlike v ekonomiji letenja.

3. Varnost kar se tiče bližine kopnega nima tu veliko veze. Je pač slučajno kopno tam, kjer poteka geometrijsko najbližja pot. Dvomotorna lahko danes letijo do 370 minut (6h 10 min) stran od prvega primernega letališča (A350, ostali malo manj) - in to na hitrosti enega motorja. Pri tem ni nobene omejitve kar se tiče letenja nad morjem. Tri- in štirimotorna letala pa takih omejitev nimajo, zato lahko letijo direktno praktično po celem svetu, kjer je celotna pot nad morjem - npr. Perth-Johannesburg.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zakaj letalo leti (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
31568279 (63701) seminal
»

Pipistrel je - zgleda - poletel do zvezd (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
11328789 (23698) mikhaair
»

Reaktivec in pok stekla?

Oddelek: Znanost in tehnologija
61649 (1330) Bx
»

Strmogljavljeni concorde (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
586055 (4923) HyperKiller

Več podobnih tem