Forum » Programiranje » Matlab problemi z začetniško domačo nalogo
Matlab problemi z začetniško domačo nalogo
Truth ::
Pozdravljeni, pri numeričnih metodah na strojni smo dobil eno lahko domačo nalogo, pa mi jo je asistent zavrnu in sicer s komentarjem da ni 4 limita moje funkcije, kar mi je nelogočno, kr jst vidm to funkcijo da se približuje številu 4 :D, pa sm ga še 2x uprašu ka s tem misl, da se ne približuje 4, pa mi je reku nej sam stuhtam :/
tole je funkcija ki more naraščat dokler sosednja člena ne dosežeta absolutne napake 10^-4:
Kot rezultat moram izpisat zadnjih 10 členov vrste in število členov vrste.
Programček v matlab:
clc;
clear all;
k=4;
eps_abs=10^-k;
fprintf(' N vrednost \n')
fprintf('------------------------ \n')
f3=4;
s=2;
f(1)=0;
f(2)=f3+(4*(-1)^k)/(2*k+1);
while abs(f(end) - f(end-1)) >= eps_abs
s=s+1;
k=k+1;
f(end+1) = f3+(4*(-1)^k)/(2*k+1);
end
for i=10:-1:1
j=length(f)-i;
fprintf('%5i %15.7f\n',10-i+1,f(j))
end
fprintf('število členov vrste je %i. \n',s);
plot(1:length(f),f)
title('Vrednost zaporedja glede na zaporedni člen vrste')
xlabel('Zaporedni člen vrste')
ylabel('Izračunana vrednost zaporedja')
grid on
Hvala in LP!
Link ni delu, zdej popravljeno
tole je funkcija ki more naraščat dokler sosednja člena ne dosežeta absolutne napake 10^-4:
Kot rezultat moram izpisat zadnjih 10 členov vrste in število členov vrste.
Programček v matlab:
clc;
clear all;
k=4;
eps_abs=10^-k;
fprintf(' N vrednost \n')
fprintf('------------------------ \n')
f3=4;
s=2;
f(1)=0;
f(2)=f3+(4*(-1)^k)/(2*k+1);
while abs(f(end) - f(end-1)) >= eps_abs
s=s+1;
k=k+1;
f(end+1) = f3+(4*(-1)^k)/(2*k+1);
end
for i=10:-1:1
j=length(f)-i;
fprintf('%5i %15.7f\n',10-i+1,f(j))
end
fprintf('število členov vrste je %i. \n',s);
plot(1:length(f),f)
title('Vrednost zaporedja glede na zaporedni člen vrste')
xlabel('Zaporedni člen vrste')
ylabel('Izračunana vrednost zaporedja')
grid on
Hvala in LP!
Link ni delu, zdej popravljeno
- spremenilo: Truth ()
one too many ::
Najbrž si se zmotil v sledečem razmisleku, da grejo posamezni členi proti nič, kar pa ne pomeni, da gre tudi vrsta oz. vsota proti nič. To je potreben, ampak ne zadosten pogoj.
Nekaj primerov:
- vsota nar. števil: 1 + 2 + 3 + 4 + ... očitno ne konvergira, saj posamezni členi ne grejo k 0
- harmonična vrsta: 1 + 1/2 + 1/3 + 1/4 + ... ne konvergira, vsota je neskončna, čeprav grejo členi proti 0 (kar poskusi v MATLABu!)
- alternirajoča harm. vrsta: 1 - 1/2 + 1/3 - 1/4 + ... = ln 2 očitno konvergira.
- geometrična vrsta: 1 + 1/2 + 1/4 + 1/8 + ... = 2, to se da zlahka dokazati grafično ali s pravilom za geometrične vrste
- imaš še kakšne primere, kjer vsota konvergira k neki funkciji števila pi. Mogoče je ravno tvoja takšna?
- vsota 1 - 2 + 3 - 4 + 5 - ... = 1/4 na tem mestu vzljubiš matematiko
Nekaj primerov:
- vsota nar. števil: 1 + 2 + 3 + 4 + ... očitno ne konvergira, saj posamezni členi ne grejo k 0
- harmonična vrsta: 1 + 1/2 + 1/3 + 1/4 + ... ne konvergira, vsota je neskončna, čeprav grejo členi proti 0 (kar poskusi v MATLABu!)
- alternirajoča harm. vrsta: 1 - 1/2 + 1/3 - 1/4 + ... = ln 2 očitno konvergira.
- geometrična vrsta: 1 + 1/2 + 1/4 + 1/8 + ... = 2, to se da zlahka dokazati grafično ali s pravilom za geometrične vrste
- imaš še kakšne primere, kjer vsota konvergira k neki funkciji števila pi. Mogoče je ravno tvoja takšna?
- vsota 1 - 2 + 3 - 4 + 5 - ... = 1/4 na tem mestu vzljubiš matematiko
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: one too many ()
one too many ::
Pardon, vidim, da je verjetno problem v kodi, ne v matematiki. Da ne začneš tu slučajno vrste s k=4?
Še en nasvet: V vsakem koraku podaljšuješ vektor f(), to je časovno zamudno. Bolje je, da v naprej alociraš spomin zanj, denimo
Še en nasvet: V vsakem koraku podaljšuješ vektor f(), to je časovno zamudno. Bolje je, da v naprej alociraš spomin zanj, denimo
f = zeros(10,1)in podobno. Problem je, da v tem primeru ne poznaš dolžine f v naprej. Res? Malo razmisli!
Randomness ::
- vsota 1 - 2 + 3 - 4 + 5 - ... = 1/4 na tem mestu vzljubiš matematikoKaj naj bi to pomenilo?
Truth ::
one too many je izjavil:
Pardon, vidim, da je verjetno problem v kodi, ne v matematiki. Da ne začneš tu slučajno vrste s k=4?
Še en nasvet: V vsakem koraku podaljšuješ vektor f(), to je časovno zamudno. Bolje je, da v naprej alociraš spomin zanj, denimof = zeros(10,1)in podobno. Problem je, da v tem primeru ne poznaš dolžine f v naprej. Res? Malo razmisli!
K je v mojem primeru preddefiniran kot vrednost 4, to vpljiva na vrsto le v smislu da je krajša za 4 člene. Ma nevem sem šel na roke računat pa pride da se vrsta bliža vrednosti 4 :z
Zeros kodo pa še nismo omenil.
Randomness je izjavil:
- vsota 1 - 2 + 3 - 4 + 5 - ... = 1/4 na tem mestu vzljubiš matematikoKaj naj bi to pomenilo?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Truth ()
Spura ::
Sestevek pozitivnih celih stevil je pozitivno celo stevilo. -1/12 pa ni vsota te vrste, ker ta vrsta nima vsote, ker je divergentna. -1/12 je nekaj povsem drugega, kar je jasno vsakemu z IQ vecjemu od sobne temperature.
one too many ::
@truth si rešil težavo?
Sam sem namerno malo zavajal z zadnjo vrsto. Je le preveč zanimiva, da je ne bi napisal
Takole je, you tube filmček, ki ga je objavil @Truth je napačen, neskončnih vrst med sabo ne smeš poljubno odštevat ali seštevat, primer:
1 - 1 + 1 - 1 + 1 - 1 + ... =
(1-1) + (1-1) + (1-1) + ... = 0
1 - (1-1) - (1-1) - (1-1) - ... = 1
Ampak tukaj imamo zanimiv problem. Vrsta je očitno omejena, je 0 ali 1, vendar ne konvergira, vrednosti ji ne moremo določiti. To pa ni praktično. Kar ponuja se, da ji pripišemo vrednost 1/2 (Cesarova vsota)!
In to je matematika - kako neke abstrakne, nedoločljive pojme predstaviti in vključiti v matematiko. Danes se nikomur več ne zdi čudna 0 (ničla), -2.432, ? ali pa (-1)^(1/2) [? je sicer bolj pojem/zapis kot prava številka]. Seveda, ko bomo računali število jabolk v košari, bomo pri izračunu sklepali na napačen izračun, če bomo dobili -2.432 jabolka. Po drugi strani je pa i povsem uporabno število, denimo zamik za četrtino faze.
Vrednosti 1/4 (oz. -1/12) torej ne dobimo, če vrsto seštevamo, ta seveda divergira. Je pač vrednost, ki jo z matematični postopki smiselno definiramo. Po pravici povedano se na to področje ne spoznam preveč (Ja vem, delam se pametnega...). Dejansko se ti rezultati v fiziki rabijo. Tukaj se prvo spomnim na asimptotsko svobodo.
Sam sem namerno malo zavajal z zadnjo vrsto. Je le preveč zanimiva, da je ne bi napisal
Takole je, you tube filmček, ki ga je objavil @Truth je napačen, neskončnih vrst med sabo ne smeš poljubno odštevat ali seštevat, primer:
1 - 1 + 1 - 1 + 1 - 1 + ... =
(1-1) + (1-1) + (1-1) + ... = 0
1 - (1-1) - (1-1) - (1-1) - ... = 1
Ampak tukaj imamo zanimiv problem. Vrsta je očitno omejena, je 0 ali 1, vendar ne konvergira, vrednosti ji ne moremo določiti. To pa ni praktično. Kar ponuja se, da ji pripišemo vrednost 1/2 (Cesarova vsota)!
In to je matematika - kako neke abstrakne, nedoločljive pojme predstaviti in vključiti v matematiko. Danes se nikomur več ne zdi čudna 0 (ničla), -2.432, ? ali pa (-1)^(1/2) [? je sicer bolj pojem/zapis kot prava številka]. Seveda, ko bomo računali število jabolk v košari, bomo pri izračunu sklepali na napačen izračun, če bomo dobili -2.432 jabolka. Po drugi strani je pa i povsem uporabno število, denimo zamik za četrtino faze.
Vrednosti 1/4 (oz. -1/12) torej ne dobimo, če vrsto seštevamo, ta seveda divergira. Je pač vrednost, ki jo z matematični postopki smiselno definiramo. Po pravici povedano se na to področje ne spoznam preveč (Ja vem, delam se pametnega...). Dejansko se ti rezultati v fiziki rabijo. Tukaj se prvo spomnim na asimptotsko svobodo.
Truth ::
Žau nisem prej napisal, ja težavco sem rešil dokaj hitro, pač vzrok je moja površnost, res je da se enačba bliža številu pi :), vsem sodelujočim v debati hvala za pripravljenost in odgovore.
lp
lp
Spura ::
Tega, da imajo taksni ali drugacni sestevki uporabo nisem oporekal. In to da je ta rezultat -1/12 uporabljan v fiziki mi je znano. Ampak to ne opravicuje tega, da se temu rece vsota neskoncne vrste. Vsota neskoncne vrste je zelo dobro definirana in sicer kot lim [n->inf] S(n), kjer je S(n) = sum [n = 1->n] a(n), kjer je a(n) n-ti clen zaporedja. Ta njihov izracun lahko zaradi mene poimenujete vsota jezusa kristusa al pa kitajska vsota vrste al pa karkol, ampak vsota neskoncne vrste to ni. In trivialno je dokazat da sestevek pozitivnih stevil ni negativno stevilo.
Vrsta je očitno omejena, je 0 ali 1, vendar ne konvergira, vrednosti ji ne moremo določiti. To pa ni praktično.Od kdaj ima prakticnost karkoli veze? Nekaj bodisi je res ali pa ni. Suma teh vrst ni definirana pa ce se vsi na glavo postavite.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | matematično vprašanje o vesoljuOddelek: Znanost in tehnologija | 3958 (2982) | Unknown_001 |
» | Matlab pomočOddelek: Programiranje | 2132 (1436) | Jan23 |
» | LimiteOddelek: Šola | 2830 (2092) | lebdim |
» | Matematika.. 0=1 in deljenje z nič itd.. =) (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 7961 (6854) | DimmniBurek |
» | 2=1 !!!Oddelek: Loža | 1915 (1603) | Thomas |