Forum » Loža » Koliko se razumete s fotri (uni bliz 30)
Koliko se razumete s fotri (uni bliz 30)
Temo vidijo: vsi
repo ::
?
sploh tisti, ki zivite se doma iz takih ali drugačnih razlogov
moj se recimo prav trudi, da nima nič opravka z mano (ne spregovori po več mesecev), sestra je pa zlata (ne zivi doma, ni pa nek biser by far, tut bolj kolericna do mat recimo -- ce bi bila dlje casa doma, bi bilo verjetno tut zanimivo s fotrom).
ko se kaj spičiva (ponavadi kaj okol tega, kaj nič ne govori z mano oz. kaj je brezbrižen....) pa zna bit fajn kolerik.
pa ko kaj dela in pridem še jaz, mi reče, kaj hodiš za mano (in kaj hujšega), naj grem kar počivat..., kdaj drugič pa, da me nikoli ni silil delat (za razliko od njegovega fotra, sam ne vem kaksna je resnica. nekje vmes pomoje, je pa dedek pravil, da doma ni hotel kaj preveč govoriti z njima. pa mislim da ma neko zamero do babice). sam po drugi strani ma pa bajto zraven te od starih pa mat mi je pravila, da sta se bolje razumela, tko da tko hudo ze ni blo.
je bil pa truck driver.
se pa včasih sprašujem kaj mu gre po glavi, da mi reče tist, kar mi kdaj (si ne zapomnim, mi pa ostane v podzavesti večinoma, ampak vse mozno ocitanje, trma, tut outright laži, sam da bi me prizadel).
sem mu sicer tut dost očital včasih, sam izviralo je spet iz tega, da mi je pravil, da sem neuporaben ipd. alpa ker sva bla tuk odtujena pač.
sploh tisti, ki zivite se doma iz takih ali drugačnih razlogov
moj se recimo prav trudi, da nima nič opravka z mano (ne spregovori po več mesecev), sestra je pa zlata (ne zivi doma, ni pa nek biser by far, tut bolj kolericna do mat recimo -- ce bi bila dlje casa doma, bi bilo verjetno tut zanimivo s fotrom).
ko se kaj spičiva (ponavadi kaj okol tega, kaj nič ne govori z mano oz. kaj je brezbrižen....) pa zna bit fajn kolerik.
pa ko kaj dela in pridem še jaz, mi reče, kaj hodiš za mano (in kaj hujšega), naj grem kar počivat..., kdaj drugič pa, da me nikoli ni silil delat (za razliko od njegovega fotra, sam ne vem kaksna je resnica. nekje vmes pomoje, je pa dedek pravil, da doma ni hotel kaj preveč govoriti z njima. pa mislim da ma neko zamero do babice). sam po drugi strani ma pa bajto zraven te od starih pa mat mi je pravila, da sta se bolje razumela, tko da tko hudo ze ni blo.
je bil pa truck driver.
se pa včasih sprašujem kaj mu gre po glavi, da mi reče tist, kar mi kdaj (si ne zapomnim, mi pa ostane v podzavesti večinoma, ampak vse mozno ocitanje, trma, tut outright laži, sam da bi me prizadel).
sem mu sicer tut dost očital včasih, sam izviralo je spet iz tega, da mi je pravil, da sem neuporaben ipd. alpa ker sva bla tuk odtujena pač.
bambam20 ::
Hmm.. imava mogoče midva istega fotra mogoče?
Moj je zelo podoben. Zlati očka, res :).
Drugače, kar se tiče mojega fotra. Bil je truck driver in po cel teden z doma. Tko, da o tem, kako se vzgaja otroke ni imel pojma in jih ne bo mel nikol. Bog si ga vedi, če si je sploh dejansko želel otroke, oz. je pač vsa vzgoja dejansko padla na mamo, ker njega ni bilo nič doma. Samo iz tega stališča bi bilo bolje, da mene sploh ne bi bilo, ker je njegov doprinos pri mojem odraščanju recimo 5%.
Zato tudi nimava dobrega odnosa in ga ne bova imela, ker je bil preveč iz doma.
Ko včasih opazujem ali pa sem kakšnega, ki se dejansko vsak dan ukvarja s svojimi otroci se mi kr milo stori, da imajo takšnega očeta.
Tako, da moje mišljenje je, da se morata oba starša posvečatio otroku ko odrašča in sta mu v oporo. Predvsem oče mora biti sinu za vzor in ga naučiti marsikaj. Mene moj oče ni, ker je sem ga bolj malo videl. To se potem kasneje pozna.
Moj je zelo podoben. Zlati očka, res :).
Drugače, kar se tiče mojega fotra. Bil je truck driver in po cel teden z doma. Tko, da o tem, kako se vzgaja otroke ni imel pojma in jih ne bo mel nikol. Bog si ga vedi, če si je sploh dejansko želel otroke, oz. je pač vsa vzgoja dejansko padla na mamo, ker njega ni bilo nič doma. Samo iz tega stališča bi bilo bolje, da mene sploh ne bi bilo, ker je njegov doprinos pri mojem odraščanju recimo 5%.
Zato tudi nimava dobrega odnosa in ga ne bova imela, ker je bil preveč iz doma.
Ko včasih opazujem ali pa sem kakšnega, ki se dejansko vsak dan ukvarja s svojimi otroci se mi kr milo stori, da imajo takšnega očeta.
Tako, da moje mišljenje je, da se morata oba starša posvečatio otroku ko odrašča in sta mu v oporo. Predvsem oče mora biti sinu za vzor in ga naučiti marsikaj. Mene moj oče ni, ker je sem ga bolj malo videl. To se potem kasneje pozna.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: bambam20 ()
repo ::
zdaj pa kaj, ne zivis vec doma?
drgač pa BUMP, gremo no. 90 ogledov, 0 sporočil.
drgač pa BUMP, gremo no. 90 ogledov, 0 sporočil.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: repo ()
RejZoR ::
Pri nas se čist štekamo. Včasih se sicer počimo glede česa ampak je ponavadi bolj kriva polna luna kot pa kakšen dejanski razlog. Kar pomeni, da stvar mine čez pol ure.
Drugače pa se itaq rihtam po svoje, svoje stroške krijem sam in pogosto primaknem še kaj ekstra za to in ono, pogosto kuham za celo familijo, nakupim futr za naprej za vse in ne samo zase, rihtam manjše stvari okol bajte itd. Službo imam tud svojo, svoj avto itd, tko da imajo z mano sam ta "strošek", da pač še živim doma, ker se mi pač zdi nesmiselno nekje plačevat veliko najemnino samo zato da lahko rečem, da živim čist na svoje.
Nisem pa nekak nikol imel s starši takega stika kot imajo eni, govorim v smislu da bi se neki ful objemal pa si dajal pocukrane komentarje (oooo hčerkica moja, sinko moj, pa lupčke pa gor pa dol blablabla). Tega ni blo nikoli, niti v zelo zgodnjih letih mojega otroštva, razen iz kakšnega heca. Zdej ne vem če mi zaradi manjka tega kaj fali, ampak nikoli nisem imel neke posebne želje po tem tko da tega tud nisem kej posebej pogrešal. Smo pa bili vedno v stiku, vedno skupaj hodil na izlete, oče me je naučil ful tehničnih stvari, ker sem vedno visel zraven, ko je kaj popravljal pa še zdej se kej naučim kar se tiče kuhanja, ker je kar majster glede tega. Mami pa je ponavad imela čez šolske stvari pa za kakšen pogovor kjer sem vedel, da debata s fotrom ne bo šla najboljš čez. Se mi zdi da so ponavad mame bolj za te zadeve.
Ne vem, mislim da nobenmu nič ne fali, ker se splošno gledano čist fajn štekamo.
Drugače pa se itaq rihtam po svoje, svoje stroške krijem sam in pogosto primaknem še kaj ekstra za to in ono, pogosto kuham za celo familijo, nakupim futr za naprej za vse in ne samo zase, rihtam manjše stvari okol bajte itd. Službo imam tud svojo, svoj avto itd, tko da imajo z mano sam ta "strošek", da pač še živim doma, ker se mi pač zdi nesmiselno nekje plačevat veliko najemnino samo zato da lahko rečem, da živim čist na svoje.
Nisem pa nekak nikol imel s starši takega stika kot imajo eni, govorim v smislu da bi se neki ful objemal pa si dajal pocukrane komentarje (oooo hčerkica moja, sinko moj, pa lupčke pa gor pa dol blablabla). Tega ni blo nikoli, niti v zelo zgodnjih letih mojega otroštva, razen iz kakšnega heca. Zdej ne vem če mi zaradi manjka tega kaj fali, ampak nikoli nisem imel neke posebne želje po tem tko da tega tud nisem kej posebej pogrešal. Smo pa bili vedno v stiku, vedno skupaj hodil na izlete, oče me je naučil ful tehničnih stvari, ker sem vedno visel zraven, ko je kaj popravljal pa še zdej se kej naučim kar se tiče kuhanja, ker je kar majster glede tega. Mami pa je ponavad imela čez šolske stvari pa za kakšen pogovor kjer sem vedel, da debata s fotrom ne bo šla najboljš čez. Se mi zdi da so ponavad mame bolj za te zadeve.
Ne vem, mislim da nobenmu nič ne fali, ker se splošno gledano čist fajn štekamo.
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
nagobčnik ::
@OP:
Jst mislim, d ne bi bilo nič lepš, če bi bil fotr skoz doma v tvoji mladosti. Bi bilo že takrt isto sranje. Če človk ne zna z ljudmi, je bolj, da je odsoten kot da se neki weird pasivno-agresivno obnaša in je edini pogovor najedanje. S sestro imata verjetn boljši "odnos" ravn zato, ker nimata kontakta. Ker da fotr otroku govori, da je neuporaben, je itak bolj ali manj slovenski standard, se mi zdi. Boljš, da se čim manj "ukvarja" s tabo na tak način. Drgač kot tako se jih pa itak večina ne zna ukvarjat s kom.
Jst mislim, d ne bi bilo nič lepš, če bi bil fotr skoz doma v tvoji mladosti. Bi bilo že takrt isto sranje. Če človk ne zna z ljudmi, je bolj, da je odsoten kot da se neki weird pasivno-agresivno obnaša in je edini pogovor najedanje. S sestro imata verjetn boljši "odnos" ravn zato, ker nimata kontakta. Ker da fotr otroku govori, da je neuporaben, je itak bolj ali manj slovenski standard, se mi zdi. Boljš, da se čim manj "ukvarja" s tabo na tak način. Drgač kot tako se jih pa itak večina ne zna ukvarjat s kom.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: nagobčnik ()
mtosev ::
jaz in moj foter se zelo redko kaj meniva. foter ni preveč komunikativen tip, ne mara pogovorov, rad je sam zase etc
ampak on je bil vedno tak
ampak on je bil vedno tak
Core i9 10900X, ASUS Prime X299 Edition 30, 32GB 4x8 3600Mhz G.skill, CM H500M,
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro
moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
ASUS ROG Strix RTX 2080 Super, Samsung 970 PRO, UltraSharp UP3017, Win 11 Pro
moj oče darko 1960-2016, moj labradorec max 2002-2013
solatko ::
Odnosi v družinah so pač takšni kot so. Nekateri očetje so pač družino finančno vzdrževali, z delom, ki je zahteval več dnevne ali mesečne odsotnosti in tako je vzgoja padla samo na enega roditelja in vpliv starejšega otroka na mlajše brate in sestre. To so dejstva. Taki ljudje so tudi po navadi bolj nedružabni, vse stvari gledajo skozi delavno aktivnost in težko vzpostavij pristen odnos, tako s soprogo, kot z otroci.
Pa vendar je za družino skrbel, verjetno ima tudi vse člane enako rad, vendar stika enostavno ne znajo vzpostavit, otroci pa po navadi tudi ne pripomorejo k temu, saj očetu, če ne drugače, podzavestno zamerijo, da ga ni bilo doma, če prav so veselo trošili njegov denar in na njegov račun prišli do kruha.
V takih primerih je najbolje, da se otroci za nekaj časa odmaknejo, saj tako omogočijo vsaj staršem, da lahko pričneta živet, kot zakonca in ne samo kot znanca. Verjetno sta oba v pokoju.
Daljša bo odsotnost, prej se bo pojavila želja po stiku z otroci.
Tako pa oče vsak dan opazuje brezposelnega otroka, kateri se po možnosti niti ne znajde, ima sicer nekaj ali veliko šol, sicer pa komplekse manjvrednosti, ki so posledica tudi očetove stalne odsotnosti.
Vsekakor bi take odnose odlično in hitro razrešil družinski svetovalec, samo kaj, ko se tega nihče ne posluži.
Zadeve znajo it tako daleč, da pride celo do sovraštva in fizičnih obračunov. Škoda, svetujem, da poiščete nasvete pri strokovnjakih ali pa selitev na svoje, čim dlje stran od doma.
Pa vendar je za družino skrbel, verjetno ima tudi vse člane enako rad, vendar stika enostavno ne znajo vzpostavit, otroci pa po navadi tudi ne pripomorejo k temu, saj očetu, če ne drugače, podzavestno zamerijo, da ga ni bilo doma, če prav so veselo trošili njegov denar in na njegov račun prišli do kruha.
V takih primerih je najbolje, da se otroci za nekaj časa odmaknejo, saj tako omogočijo vsaj staršem, da lahko pričneta živet, kot zakonca in ne samo kot znanca. Verjetno sta oba v pokoju.
Daljša bo odsotnost, prej se bo pojavila želja po stiku z otroci.
Tako pa oče vsak dan opazuje brezposelnega otroka, kateri se po možnosti niti ne znajde, ima sicer nekaj ali veliko šol, sicer pa komplekse manjvrednosti, ki so posledica tudi očetove stalne odsotnosti.
Vsekakor bi take odnose odlično in hitro razrešil družinski svetovalec, samo kaj, ko se tega nihče ne posluži.
Zadeve znajo it tako daleč, da pride celo do sovraštva in fizičnih obračunov. Škoda, svetujem, da poiščete nasvete pri strokovnjakih ali pa selitev na svoje, čim dlje stran od doma.
Delo krepa človeka
repo ::
-nisem brezposelen
-bolj je problem ego in zamera z moje strani
tisto dvoje sicer pri meni delno je ja pomoje. problem je pa, k grejo dostkrat besede v obratno smer. sploh on prek trme in ega.
ko sem ga pustil na miru, ni bilo razlike.
mah dost vpitja je blo, pa tko manj oz. nic z mano govori ze zadnjih 10 let vsaj. sedaj bi se rad mal pobotal, ko starost = lim 30.
saj pozneje je mel svojo firmo in je bil naceloma vsak dan doma (ko sem bil v sš). sam me pa niti spraševal ni, kakšne so ocene (pa je mel priliko) oz. se je takrat začelo.
jaz rad predvsem pobotal z njim
nocem da bi bilo tko cel lajf, samo ignoriranje drug drugega in vpitje.
neki urejevalnik ne dela.
za terapevta si upam reči, da bi bilo jurja koj.
mel je tut firmo sicer, sem pozabil povedat.
-bolj je problem ego in zamera z moje strani
tisto dvoje sicer pri meni delno je ja pomoje. problem je pa, k grejo dostkrat besede v obratno smer. sploh on prek trme in ega.
ko sem ga pustil na miru, ni bilo razlike.
Pa vendar je za družino skrbel, verjetno ima tudi vse člane enako rad, vendar stika enostavno ne znajo vzpostavit
mah dost vpitja je blo, pa tko manj oz. nic z mano govori ze zadnjih 10 let vsaj. sedaj bi se rad mal pobotal, ko starost = lim 30.
saj pozneje je mel svojo firmo in je bil naceloma vsak dan doma (ko sem bil v sš). sam me pa niti spraševal ni, kakšne so ocene (pa je mel priliko) oz. se je takrat začelo.
jaz rad predvsem pobotal z njim
nocem da bi bilo tko cel lajf, samo ignoriranje drug drugega in vpitje.
neki urejevalnik ne dela.
za terapevta si upam reči, da bi bilo jurja koj.
mel je tut firmo sicer, sem pozabil povedat.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: repo ()
SuperVeloce ::
Ma takšni terapevti in nasploh osebni psihologi bi morali biti pravica krita iz zavarovanja. Če bi seveda bilo komu od ljudi, ki o tem odločajo pri nas, sploh mar za psihično zdravje delavno sposobnega ljudstva... ampak kdo se pa še sekira, če je Slovenija sploh kje konkurenčna.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: SuperVeloce ()
Okapi ::
sam me pa niti spraševal ni, kakšne so ocene (pa je mel priliko) oz. se je takrat začelo.Eni pa fotrom zamerijo, ker se preveč vtikajo v njihovo življenje in hočejo vsak dan sproti vedeti, kakšne ocene si dobil. Ljudje so različni, tako fotri kot otroci, in velikokrat ni krivda za slabši odnos samo pri fotru (čeprav se otroku zdi, da je vedno kriv fotr).
O.
solatko ::
Preko CSD se da dobit svetovalca tudi zastonj, kadar so odnosi v družini dovolj napeti.
Delo krepa človeka
repo ::
sam me pa niti spraševal ni, kakšne so ocene (pa je mel priliko) oz. se je takrat začelo.Eni pa fotrom zamerijo, ker se preveč vtikajo v njihovo življenje in hočejo vsak dan sproti vedeti, kakšne ocene si dobil. Ljudje so različni, tako fotri kot otroci, in velikokrat ni krivda za slabši odnos samo pri fotru (čeprav se otroku zdi, da je vedno kriv fotr).
O.
itak da ni, je tut pr men
pomaga pa tut ne
nevone ::
ko se kaj spičiva (ponavadi kaj okol tega, kaj nič ne govori z mano oz. kaj je brezbrižen....) pa zna bit fajn kolerik.
Če ti nič drugega hudega noče, kot da popizdi, ko mu začneš očitat, kaj je vse delal in kaj še vse dela narobe, potem ga sprejmi takšnega kot je. Verjetno ima tudi on svoje razloge, da je kakršen pač je. Težko je ljudi spreminjat in če vama komunikacija ni uspevala do zdaj, težko, da vama bo od zdaj naprej. Vprašanje je, če se lahko spremeni in postane tak, kot si ti želiš.
Če želiš z njim komunicirat, govorita o čem nevtralnem, če pa niti tega noče, potem bolje, da se ne trudiš. Pač imaš smolo, da imaš takšnega očeta. Nekako bo bolje zate, če se s tem sprijazniš in mu ne zameriš preveč, ali pa mu v nulo zameriš in se povsem distanciraš od njega, tudi to je ena opcija.
Predlog glede terapevta je pa tak, da bi morala iti tja oba, ampak se sprašujem, če bi tvoj oče sploh želel to pomoč. Na silo se pa ne da opraviti nič. Če želiš, da je terapija uspešna, mora človek tudi sam pokazati vsaj nekaj volje za to.
o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.
repo ::
ne nebi. pa tut ce bi, nebi mel volje za to.
ne pizdim na pretekla dejanja, sedaj (danes konkretno tudi) se obnaša kot da me sploh ni. verjetno ve, da je to moja šibka točka.
ponos je problem pomoje predvsem.
o nevtralnih stvareh sem se včasih trudil govoriti, nazaj sem pa dobival tko po 1-2 besedi.
ne pizdim na pretekla dejanja, sedaj (danes konkretno tudi) se obnaša kot da me sploh ni. verjetno ve, da je to moja šibka točka.
ponos je problem pomoje predvsem.
o nevtralnih stvareh sem se včasih trudil govoriti, nazaj sem pa dobival tko po 1-2 besedi.
Demon71 ::
Tako kot je nekdo že pred mano omenil. Tudi moj oče se z mano v življenju sploh ni ukvarjal. Redko kdaj sva spregovorila kakšno besedo pa še takrat, ko sva je bilo vse narobe. Zame je skrbela samo mama, očeta pri vzgoji ni bilo. Rezultat tega pa je da smo pred 2 letoma šli za sebe in mi zelo ugaja. Mi je pa hudo, ko vidim pri nekaterih kako perfektnega očeta imajo in vem, da jaz te napake, ki jo je moj oče naredil ne bom naredil.
lp
lp
Demon
repo ::
fajn je, ce taki mal napisete, kuk ste stari zdaj
kuk se ti pa kaj pozna, demon
kuk se ti pa kaj pozna, demon
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: repo ()
Demon71 ::
Star sem 18. Pri meni je sedaj tako, da se oče hoče na nek način pobotat, ker prej je bilo tako, da je mama za vse skrbela sedaj, ko pa ni več tako in ker sam očitno ni zmožen skrbeti zase pa hoče vse doseči, da bi bilo vse spet po starem. Meni tako ugaja, ker očeta tako ali drugače ne potrebujem. Imel sem ga, a mi ni nudil tistega, kar bi vsak otrok moral dobiti s strani staršev oziroma očeta. Sedaj ko je preteklo toliko časa je pa tudi meni že popolnoma vseeno zanj.
Bi se pa z veseljem namesto, da sem se kregal z njim kdaj veliko raje odpravil mu kaj pomagat, na kakšen izlet in tako naprej .... ampak zdaj je kar je.
Bi se pa z veseljem namesto, da sem se kregal z njim kdaj veliko raje odpravil mu kaj pomagat, na kakšen izlet in tako naprej .... ampak zdaj je kar je.
Demon
repo ::
eh to je druga oz. ti pretiravaš
ko boš prišel s faksa bo že drugače. vecji problemi so pri 25-30 generaciji.
EDIT: čak a sta se ločila al kako
ko boš prišel s faksa bo že drugače. vecji problemi so pri 25-30 generaciji.
EDIT: čak a sta se ločila al kako
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: repo ()
repo ::
jaz sem razumel, da si sel na faks, sori.
neugodna situacija, bi bilo pa verjetno pri nas isto. trma je trma.
neugodna situacija, bi bilo pa verjetno pri nas isto. trma je trma.
Pithlit ::
SuperVeloce je izjavil:
Ma takšni terapevti in nasploh osebni psihologi bi morali biti pravica krita iz zavarovanja. Če bi seveda bilo komu od ljudi, ki o tem odločajo pri nas, sploh mar za psihično zdravje delavno sposobnega ljudstva... ampak kdo se pa še sekira, če je Slovenija sploh kje konkurenčna.
Huh? Moja psihiatrinja je zastonj... še napotnice ne rabim. Mogoče je pa treba drugam pogledat?
Moj foter je drugač bil (smo ga pokopali 2 tedna nazaj) čuden tič. Z mano se ni dosti pogovarjal. Ko se je, je bilo to večinoma zato da mi je lahko kaj očital. Kljub temu je pa bil (baje, tko mi drugi povejo) dost ponosen name, pa rad se je z mano považil. Sam škoda da mi je v fris le očitke metal (v ~40 letih me je pohvalil enkrat samcat). Mja, zdaj je kar je. Naj 'počiva v miru' al kako se že reče.
Life is as complicated as we make it...
vostok_1 ::
Jz pa tudi opažam izredno slabo zastopanost očetov zgodnje babyboom generacije v družinah. Je pa pri modernih očetih bistveno, bistveno bolje. Poznam dejansko več otrok, ki je bolj navezanih na očeta kot mamo.
P.S. Sožalje Pithlit.
P.S. Sožalje Pithlit.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: vostok_1 ()
bambam20 ::
fajn je, ce taki mal napisete, kuk ste stari zdaj
35 sem star.
Zočetom pa dejansko ne govoriva več 2 leti. Pa že prej so bila trenja in sem se nekako pobotal za silo zaradi mame, ker je tako želela oz. ker je pač trpela po tej strani. Samo na dolgi rok to ni nikoli šlo. Pri očetu ne vem nikoli kakšne volje bo, lahko je par dni kull, lahko pa že v sekundi tečen in bi se kregal za malenkost. Izjemno naporen, kjer mora biti vse po njegovo in tako, kto so že predhodniki napisali.
No spomnim se, kdaj me je dejansko res pohvalil oz. teh pohval je bilo zelo malo. Bile so pa graje na veliko in dajanje v nič. Za ocene v šolah ga tudi niti pod razno ni zanimalo. Nič od nič.
A, ja. Od začetka sem se počutil res malce čudno, ker nisva govorila ampak nekako sem skozi čas prišel dejansko do olajšanja v sebi. Ko prav čutiš v sebi nekakšen pritisk.
zadeve pa ne moreš uredit , niti teraopevt, ker se bi moral še naprej prilagajat in to jaz.
Sicer pa ne vem, če je to ravno tragedija. Kaj pa tisti, ki ne poznajo očetov , nimajo stika z njimi.
Pač, za mojega bi bilo bolje, da ne bi ustvaril nič, ker mu je bilo to, da je spočel otroka enostavno prevelika odgovornost in se z njo ni bil oz. ni znal spopasti.
Imeti otroka je zahtevno opravilo, ki zahteva veliko energije.
Njemu je bilo bolj pomembno, govorim za preteklost, ko je prišel domov, da se je ulegel na kavč in prižgal TV. Da bi se z mano dejansko ukvarjal pa lahko sanjamo.
Zato sem imel pa pokojnega dedka po mamini strani, za kateraga lahko rečem, da mi je bil dobesedno nadomestni oče.
Si pa ne predstavljam, da bi bil oče tako kull kot moja mama. V tem primeru bi bil pa res srečen :).
francek1 ::
Jaz na ta problem gledam iz dveh strani; kot oče in sin. Moje mnenje je, da očetje s sinovi ne komunicirajo večinoma zato, ker so sinovi "prepametni", da bi poslušali očetove nasvete (pa nobene spoštljivosti ni več). In ker jih ne poslušajo res nima smisla, da bi govorili. Vmes med vzgojo pa vskakujejo še mame, ki fotru sekajo kontra, in efekt je spet ta, da je stari tiho.
Kdor se je že rodil učen se lahko reži...
gruntfürmich ::
tipična slovenska družina torej.
za spremeniti torej ni kaj, le ti poskrbi da ne bo tvoja takšna...
za spremeniti torej ni kaj, le ti poskrbi da ne bo tvoja takšna...
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
bambam20 ::
gruntfürmich je izjavil:
tipična slovenska družina torej.
za spremeniti torej ni kaj, le ti poskrbi da ne bo tvoja takšna...
Pa dokažeš, da si drugačen in ti ne počneš enakih oz. podobnih stvari :).
JH84 ::
Pri meni je pa glih kontra....star 27 in živim doma, sem introvert medtem ko je fotr čist na drugem koncu spektroma in ne more nehat lapat za 10 sekund, tudi iz najmanj pomembnih stvari naredi celo štalo, ponavadi še pretirava in napihne vsako zgodbo za x10.
Sma se pa počasi navadla en na drugega, on je nehal silit vame jaz pa spregovorim kako besedo ali dve z njim, da je srečen. Pridejo pa tut dnevi ko ne govoriva po cel teden.
Life goes on.
Sma se pa počasi navadla en na drugega, on je nehal silit vame jaz pa spregovorim kako besedo ali dve z njim, da je srečen. Pridejo pa tut dnevi ko ne govoriva po cel teden.
Life goes on.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: JH84 ()
Tody ::
Pishološko po 20 letu se vez fotr sin pretrga, to je znanstveno dokazano, neki s hormoni in temi zadevami, tko da ne računat na to. Potem je odvisno od vaju da postaneta prijatelja in pač furata zadeve kot prijatelja. Tako kot prijateljem pustiš da nekaj nalagajo, čeprav te mogoče ne zanima, tako kot vidiš da oni blefirajo čeprav pol ni res...
Tako da, edina pot ti je da se osamosvojiš in poskušaš živeti svoje življenje. Vsake toliko časa prideš domov na kosilo in greš dalje :)
Tako da, edina pot ti je da se osamosvojiš in poskušaš živeti svoje življenje. Vsake toliko časa prideš domov na kosilo in greš dalje :)
vostok_1 ::
Pishološko po 20 letu se vez fotr sin pretrga, to je znanstveno dokazano, neki s hormoni in temi zadevami, tko da ne računat na to. Potem je odvisno od vaju da postaneta prijatelja in pač furata zadeve kot prijatelja. Tako kot prijateljem pustiš da nekaj nalagajo, čeprav te mogoče ne zanima, tako kot vidiš da oni blefirajo čeprav pol ni res...
Tako da, edina pot ti je da se osamosvojiš in poskušaš živeti svoje življenje. Vsake toliko časa prideš domov na kosilo in greš dalje :)
Ma kaki znanstveni BS je to?
To je bolj odvisno od človeka do človeka. Moški v preteklosti so bili pretežno socialno neprilagojeni (t.j. njihova vzgoja je bila bistveno manj socialno/empatično usmerjena). Moški ponos je bil alfa in omega, nežnost in empatičnost pa so ti nadeli izraz "pička".
Dober starš bo znal narediti otroka samostojnega enkrat ko doseže 18 let in pri tem ohraniti človeški odnos.
shotalick ::
Pri nas se čist štekamo. Včasih se sicer počimo glede česa ampak je ponavadi bolj kriva polna luna kot pa kakšen dejanski razlog. Kar pomeni, da stvar mine čez pol ure.
Drugače pa se itaq rihtam po svoje, svoje stroške krijem sam in pogosto primaknem še kaj ekstra za to in ono, pogosto kuham za celo familijo, nakupim futr za naprej za vse in ne samo zase, rihtam manjše stvari okol bajte itd. Službo imam tud svojo, svoj avto itd, tko da imajo z mano sam ta "strošek", da pač še živim doma, ker se mi pač zdi nesmiselno nekje plačevat veliko najemnino samo zato da lahko rečem, da živim čist na svoje.
Nisem pa nekak nikol imel s starši takega stika kot imajo eni, govorim v smislu da bi se neki ful objemal pa si dajal pocukrane komentarje (oooo hčerkica moja, sinko moj, pa lupčke pa gor pa dol blablabla). Tega ni blo nikoli, niti v zelo zgodnjih letih mojega otroštva, razen iz kakšnega heca. Zdej ne vem če mi zaradi manjka tega kaj fali, ampak nikoli nisem imel neke posebne želje po tem tko da tega tud nisem kej posebej pogrešal. Smo pa bili vedno v stiku, vedno skupaj hodil na izlete, oče me je naučil ful tehničnih stvari, ker sem vedno visel zraven, ko je kaj popravljal pa še zdej se kej naučim kar se tiče kuhanja, ker je kar majster glede tega. Mami pa je ponavad imela čez šolske stvari pa za kakšen pogovor kjer sem vedel, da debata s fotrom ne bo šla najboljš čez. Se mi zdi da so ponavad mame bolj za te zadeve.
Ne vem, mislim da nobenmu nič ne fali, ker se splošno gledano čist fajn štekamo.
Tut pri nas je situacija zlo podobna. Odnosi s starši so čist fajn. Živim na svojem delu (pod isto streho), ki sem ga zrihtal z lastnim denarjem. Plačujem del stroškov, lih tako, dam v hladilnik futr in zraven kaj plunem v familiarni budget. Ne rečem, da ne pride do kakšenga krega (bodimo realni, te stvari se morajo dogajat), takrat se 2 dni čudno gledamo, pol pa slej kot prej, eden popusti :), odpreva pivo in je stvar rešena :).
Tako kot pravi Rejzor, nesmiselno se mi zdi iti dobesedno na svoje in tam plačevati veliko več €€, če sem lahko doma. Službo imam, svoj avto imam, tako da staršev ne obremenjujem z mojimi stroški in to že zelo dolgo. Štel jih bom pa kmalu 27 :).
lp
bambam20 ::
vostok_1 ::
Moški v preteklosti so bili pretežno socialno neprilagojeni
zakaj pa?
Ker vzgoja takratnih moških je predvsem zajemala dominiranje vseh ostalih...četudi jih 99% seveda ni uspelo. Dovolj pa da so se vzorci ohranli. Ponos, ego, trma, preglaševanje sogovornika...
Seveda, niso bili vsi taki, je pa to nekako bil mainstream vzorec. To lahko še danes na vaških veselicah opaziš. Pravzaprav skoraj povsot kjer se zadržujejo mainstream 30+ letniki.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: vostok_1 ()
m0LN4r ::
Moj foter pa ni slab foter, se mi zdi, da v moji mladosti je bil odličen. Veliko ukvarjal zmano itd. problemi so se začeli pozneje s časom.
Očitno sta čas in okolica naredila svoje.
Problemi so zaradi tega, ker smo vsi skupaj živeli pri babici in dedeku, ki sta boljkone "šefa".
Babica je zelo manipulativna in celotna posest, hiša vse je pod njenim imenom. Foter je imel mene že pri 24em letu, brez nekega konkretnega prihodka. Tako da je edina opcija bila se podrediti babici. Pa da sploh ne rečem, kako je šele mama izkoriščena, psihično posledično tudi fizično (naporno delo itn.)
Posledice so, da zadnjih 10 let razmišlja kot babica. Noče razmislit kaj se splača in kaj ne, ampak samo to kar babica reče.
Pozneje zaradi šihta in dejavnosti na kmetiji, jaz in sestra v srednji je prišlo do veliko problemov, ker časovno niso šle stvari skozi tako, kot si je to starešina zamislila.
Ker je babica bog i batina, vse njeno, foter nima nič, mama tut ne itn. še vedno, je svoje frustracije začel izlivat na meni in sestri.
Potem smo mu parkrat na samem povedali, da se naj že enkrat upre babici.
Enostavno ni in ni šlo. Taka trma, da v življenju nisem srečal tako trmastega človeka in nikoli ni bil ambicijozen človek in od prekmurja dalje ga nič ne zanima.
Je razgledan in ve kakšno je življenje na drugi strani mure, ampak enostavno noče stopiti iz tega. Ne more, zaradi babice, ker še vedno živi in tečnari.
No in potem smo se enega lepega dne tako skregal, da sem se jaz umaknil od doma v MB, nismo več govoril. Meli smo je "zdravo" in "adijo" kontakt.
Aja skregali smo se na dan sestrinega maturantskega plesa. Bila je edina punca, ki ni imela plesalca.
Vzrok ni bil to, da si je grda ali kajkoli, ampak to, da ji kot oče nikoli ni pomagal pri poznavanju ljudi, ji nudil prevoz na kako fešto, ni ji omogočil in dovolil nikamor.
Ko živiš v vasi z ene par prebivalci in je najbližja civilizacija daleč 25km in vsi drugi sošolci in ostalo. Je edina opcija prevoz.
Jaz sem mu na ta dan vse očital. Čisto vse.
Čez 2-3 leta mi je sestra rekla, da se je včasih pomenil znjo in so se mu začele solzit oči.
Zdaj mu je žal, ampak še vedno ostaja problem "babica". Žal mu je, da se je več posvečal babici in ustregel njenim komandam, kot pa otrokom. Žal mu je da nima vez in ima oba otroka brez vez, brez služb, brez vizije in oba sta iz najbolj revnega kraja slovenije: prekmurja.
Zdaj sva bolj v odnosu Delodajalec/delavec. Jaz pridem domov, opravim delo, ki ga je treba in grem. Nič stika ali kajkoli.
Sem pa opazil, da je letos poskušal vzpostaviti pogovor tu pa tam in sva mogoče se kaj pomenila, ampak to je blo max 5 minut in potem tišina.
Pač, jaz zdaj poslušam pomagati sestri nekako, da nadoknadi duševni razvoj. Stara je 22 let in šele zdaj spoznava prijatelje, hodi ven in se druži. Pač to kar bi mogla počet že 7 let prej.
Zadeva je ful komplicirana, meni je tudi žal da se je tako izteklo, ampak tak pač je.
Okolica, finance, družba zelo oblikujeta človeka, ki dela po 10ur na dan, da zadovolji svoje starše še vedno pri starosti 40-50 let.
Da dodam, ker sem se rodil, kot prvi otrok 4 leta prej imam določene prednosti, napram sestri, več so se ukvarjali zmano in se seveda veliko boljše znajdem v življenju.
Pri sestri pa je stvar za 180 stopinj obratna.
Očitno sta čas in okolica naredila svoje.
Problemi so zaradi tega, ker smo vsi skupaj živeli pri babici in dedeku, ki sta boljkone "šefa".
Babica je zelo manipulativna in celotna posest, hiša vse je pod njenim imenom. Foter je imel mene že pri 24em letu, brez nekega konkretnega prihodka. Tako da je edina opcija bila se podrediti babici. Pa da sploh ne rečem, kako je šele mama izkoriščena, psihično posledično tudi fizično (naporno delo itn.)
Posledice so, da zadnjih 10 let razmišlja kot babica. Noče razmislit kaj se splača in kaj ne, ampak samo to kar babica reče.
Pozneje zaradi šihta in dejavnosti na kmetiji, jaz in sestra v srednji je prišlo do veliko problemov, ker časovno niso šle stvari skozi tako, kot si je to starešina zamislila.
Ker je babica bog i batina, vse njeno, foter nima nič, mama tut ne itn. še vedno, je svoje frustracije začel izlivat na meni in sestri.
Potem smo mu parkrat na samem povedali, da se naj že enkrat upre babici.
Enostavno ni in ni šlo. Taka trma, da v življenju nisem srečal tako trmastega človeka in nikoli ni bil ambicijozen človek in od prekmurja dalje ga nič ne zanima.
Je razgledan in ve kakšno je življenje na drugi strani mure, ampak enostavno noče stopiti iz tega. Ne more, zaradi babice, ker še vedno živi in tečnari.
No in potem smo se enega lepega dne tako skregal, da sem se jaz umaknil od doma v MB, nismo več govoril. Meli smo je "zdravo" in "adijo" kontakt.
Aja skregali smo se na dan sestrinega maturantskega plesa. Bila je edina punca, ki ni imela plesalca.
Vzrok ni bil to, da si je grda ali kajkoli, ampak to, da ji kot oče nikoli ni pomagal pri poznavanju ljudi, ji nudil prevoz na kako fešto, ni ji omogočil in dovolil nikamor.
Ko živiš v vasi z ene par prebivalci in je najbližja civilizacija daleč 25km in vsi drugi sošolci in ostalo. Je edina opcija prevoz.
Jaz sem mu na ta dan vse očital. Čisto vse.
Čez 2-3 leta mi je sestra rekla, da se je včasih pomenil znjo in so se mu začele solzit oči.
Zdaj mu je žal, ampak še vedno ostaja problem "babica". Žal mu je, da se je več posvečal babici in ustregel njenim komandam, kot pa otrokom. Žal mu je da nima vez in ima oba otroka brez vez, brez služb, brez vizije in oba sta iz najbolj revnega kraja slovenije: prekmurja.
Zdaj sva bolj v odnosu Delodajalec/delavec. Jaz pridem domov, opravim delo, ki ga je treba in grem. Nič stika ali kajkoli.
Sem pa opazil, da je letos poskušal vzpostaviti pogovor tu pa tam in sva mogoče se kaj pomenila, ampak to je blo max 5 minut in potem tišina.
Pač, jaz zdaj poslušam pomagati sestri nekako, da nadoknadi duševni razvoj. Stara je 22 let in šele zdaj spoznava prijatelje, hodi ven in se druži. Pač to kar bi mogla počet že 7 let prej.
Zadeva je ful komplicirana, meni je tudi žal da se je tako izteklo, ampak tak pač je.
Okolica, finance, družba zelo oblikujeta človeka, ki dela po 10ur na dan, da zadovolji svoje starše še vedno pri starosti 40-50 let.
Da dodam, ker sem se rodil, kot prvi otrok 4 leta prej imam določene prednosti, napram sestri, več so se ukvarjali zmano in se seveda veliko boljše znajdem v življenju.
Pri sestri pa je stvar za 180 stopinj obratna.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r
Zgodovina sprememb…
- spremenil: m0LN4r ()
vostok_1 ::
@m0LN4r
To so tako nepotrebno žalostne zgodbe. Trpljenje ljudi for no fucking reason at all. With all due respect sir, ampak kronična trma bi morala bit kategorizirana kot duševna bolezen. Kako je lahko nekdo tako trmast, da praktično uničuje vse pred seboj? Meni je to nerazumljivo oz. bom rekel kar bolezensko.
Pomanjkanje hrane je problem. Morilci so problem. Greniti življenje ljudem zgolj zaradi svojih togih (pogosto napačnih) prepričanj ne bi smel biti problem, pa vendar je.
I am at a loss, really.
To so tako nepotrebno žalostne zgodbe. Trpljenje ljudi for no fucking reason at all. With all due respect sir, ampak kronična trma bi morala bit kategorizirana kot duševna bolezen. Kako je lahko nekdo tako trmast, da praktično uničuje vse pred seboj? Meni je to nerazumljivo oz. bom rekel kar bolezensko.
Pomanjkanje hrane je problem. Morilci so problem. Greniti življenje ljudem zgolj zaradi svojih togih (pogosto napačnih) prepričanj ne bi smel biti problem, pa vendar je.
I am at a loss, really.
m0LN4r ::
Mah denar ni bil nikoli problem, kar se tiče mene in sestre. Vse korektno, plačano sva mela sve kaj sva rabila.
Problem je bil, ko se je celoten družinski prihranek zmetal v obnavljanje babičine bajte, v stroje za obdelovanje babičinih njiv, popravljanje vsega možnega itn. Na koncu pa dobiš prst v rit, ker teta ki živi na samem je angelčel v učki babice, ker jo pride enkrat na dan za 10 minut pogledat.
Predstavljal si še to, da od 6. leta težiš fotru, če bi šli na morje z družino pa NIKOLI nismo šli, ker ali je trebalo ravno takrat nekaj doma delat "komanda starih" al pa pač ni dobil dopusta.
Heh nikol v življenju nismo šli nikamor, samo to kar je blo "potrebno" in kao "nujno". Finance niso bile problem. Lahko bi šli zarad mene samo za vikend v portorož pa prespal v šotoru.
Rešil me jededek, ker je imel možgansko kap in mi prepistil avto, ko sem dobil izpit in takrat sem dobil ta pravi stik z civilizacijo in zaživel.
Meni se je zamerila babica, foter, tako zelo, da jih niti nočem več videt. Tolko o tem. Seveda je zaradi tega tudi mama prikrajšana posledično.
Ma nč, zdaj so se še začeli zdravstveni problemi s tastarimi in še bolj čoravo vseskup. Najbližja klinika spet 25km. Parkrat na leto zvečer budnice in letet v zdravstveni dom ipd.
Problem je bil, ko se je celoten družinski prihranek zmetal v obnavljanje babičine bajte, v stroje za obdelovanje babičinih njiv, popravljanje vsega možnega itn. Na koncu pa dobiš prst v rit, ker teta ki živi na samem je angelčel v učki babice, ker jo pride enkrat na dan za 10 minut pogledat.
Predstavljal si še to, da od 6. leta težiš fotru, če bi šli na morje z družino pa NIKOLI nismo šli, ker ali je trebalo ravno takrat nekaj doma delat "komanda starih" al pa pač ni dobil dopusta.
Heh nikol v življenju nismo šli nikamor, samo to kar je blo "potrebno" in kao "nujno". Finance niso bile problem. Lahko bi šli zarad mene samo za vikend v portorož pa prespal v šotoru.
Rešil me jededek, ker je imel možgansko kap in mi prepistil avto, ko sem dobil izpit in takrat sem dobil ta pravi stik z civilizacijo in zaživel.
Meni se je zamerila babica, foter, tako zelo, da jih niti nočem več videt. Tolko o tem. Seveda je zaradi tega tudi mama prikrajšana posledično.
Ma nč, zdaj so se še začeli zdravstveni problemi s tastarimi in še bolj čoravo vseskup. Najbližja klinika spet 25km. Parkrat na leto zvečer budnice in letet v zdravstveni dom ipd.
https://www.youtube.com/user/m0LN4r
Zgodovina sprememb…
- spremenil: m0LN4r ()
BorutO ::
Jaz se s fotrom razumem zelo dobro ... problem je mati, ki ji nič ne paše nikoli. Kar koli naredim, ji ni prav, če delam kaj, ji ni prav, če me ni zraven ji ni prav itd ... Ne vem, ali me nalašč jezi ali ne, ampak včasih je za popizditi. Z mamo ne govorim že par mesecev, pa tudi ne vidim nobene potrebe po tem. Pač je bila enkrat že na zdravljenju zaradi živcev, ampak kaj ji naj. Nisem robot, ki ne bi imel čustev, ko vedno nekaj ni v redu.
Zadnje cajte pa je problem, da ata pač more z njo držati, kaj pa drugega, zato si pač iščem še vedno stanovanje.
Tudi moj brat živi že zase. Dokler je doma živel, smo se nonstop nekaj kregali, od kar se je odselil, je zlata vreden za njiju ... pa nič mu nikoli ni treba pomagati, ko kaj rabi, pride pa dobi ... Vedno je bilo tako, pa bo, mladi pa stari niso za skup. Če je le možno se čimprej odseliti daleč stran, tako daleč, da te bodo pogrešali že zaradi razdalje, kaj še le zaradi tega, da se boste samo parkrat na leto vidli ... Jaz se hočem izseliti daleč stran, pa verjetno se več nikoli nazaj vrniti, vsaj trenutno sem takega mnenja.
Zadnje cajte pa je problem, da ata pač more z njo držati, kaj pa drugega, zato si pač iščem še vedno stanovanje.
Tudi moj brat živi že zase. Dokler je doma živel, smo se nonstop nekaj kregali, od kar se je odselil, je zlata vreden za njiju ... pa nič mu nikoli ni treba pomagati, ko kaj rabi, pride pa dobi ... Vedno je bilo tako, pa bo, mladi pa stari niso za skup. Če je le možno se čimprej odseliti daleč stran, tako daleč, da te bodo pogrešali že zaradi razdalje, kaj še le zaradi tega, da se boste samo parkrat na leto vidli ... Jaz se hočem izseliti daleč stran, pa verjetno se več nikoli nazaj vrniti, vsaj trenutno sem takega mnenja.
vostok_1 ::
Mah denar ni bil nikoli problem, kar se tiče mene in sestre. Vse korektno, plačano sva mela sve kaj sva rabila.
Problem je bil, ko se je celoten družinski prihranek zmetal v obnavljanje babičine bajte, v stroje za obdelovanje babičinih njiv, popravljanje vsega možnega itn. Na koncu pa dobiš prst v rit, ker teta ki živi na samem je angelčel v učki babice, ker jo pride enkrat na dan za 10 minut pogledat.
Predstavljal si še to, da od 6. leta težiš fotru, če bi šli na morje z družino pa NIKOLI nismo šli, ker ali je trebalo ravno takrat nekaj doma delat "komanda starih" al pa pač ni dobil dopusta.
Heh nikol v življenju nismo šli nikamor, samo to kar je blo "potrebno" in kao "nujno". Finance niso bile problem. Lahko bi šli zarad mene samo za vikend v portorož pa prespal v šotoru.
Rešil me jededek, ker je imel možgansko kap in mi prepistil avto, ko sem dobil izpit in takrat sem dobil ta pravi stik z civilizacijo in zaživel.
Meni se je zamerila babica, foter, tako zelo, da jih niti nočem več videt. Tolko o tem. Seveda je zaradi tega tudi mama prikrajšana posledično.
Ma nč, zdaj so se še začeli zdravstveni problemi s tastarimi in še bolj čoravo vseskup. Najbližja klinika spet 25km. Parkrat na leto zvečer budnice in letet v zdravstveni dom ipd.
Sej to je to. Slabi vzorci se dedujejo. Babičini starši so vrjetno imeli svoje komplekse, ki so jih prenesli na hčer. Ta na tvojega očeta...in, upajmo, da si dovolj čustveno in intelektualno odrasel, da ne boš ti na svoje prenesel kake take reči.
Break the vicious cycle.
Jaz se s fotrom razumem zelo dobro ... problem je mati, ki ji nič ne paše nikoli. Kar koli naredim, ji ni prav, če delam kaj, ji ni prav, če me ni zraven ji ni prav itd ... Ne vem, ali me nalašč jezi ali ne, ampak včasih je za popizditi. Z mamo ne govorim že par mesecev, pa tudi ne vidim nobene potrebe po tem. Pač je bila enkrat že na zdravljenju zaradi živcev, ampak kaj ji naj. Nisem robot, ki ne bi imel čustev, ko vedno nekaj ni v redu.
Zadnje cajte pa je problem, da ata pač more z njo držati, kaj pa drugega, zato si pač iščem še vedno stanovanje.
Tudi moj brat živi že zase. Dokler je doma živel, smo se nonstop nekaj kregali, od kar se je odselil, je zlata vreden za njiju ... pa nič mu nikoli ni treba pomagati, ko kaj rabi, pride pa dobi ... Vedno je bilo tako, pa bo, mladi pa stari niso za skup. Če je le možno se čimprej odseliti daleč stran, tako daleč, da te bodo pogrešali že zaradi razdalje, kaj še le zaradi tega, da se boste samo parkrat na leto vidli ... Jaz se hočem izseliti daleč stran, pa verjetno se več nikoli nazaj vrniti, vsaj trenutno sem takega mnenja.
Saj pravim. Vedno bolj spoznavam, da mnogi starši dejansko imajo resne duševne bolezni, ki jih zaradi okoliščin pač kategoriziramo kot..."značaj človeka". V resnici so to enostavno duševne motnje/bolezni.
Teorija pravi, da če ne obvladaš sebe, ne niti imet otrok. Praksa je sicer drugačna in ne nujno vedno z negativnim izidom. But still...
Jaz sicer dobro poznam vse te značaje tako iz prve kot druge roke, ampak prišel sem do takega mentalnega stanja, ko mi je intuitivno totalno nerazumljivo. Ne razumem zakaj starši jemljejo otroke kot materialno lastništvo ali kot embalažo za enkratno uporabo. Kot trofeje ali razstavne eksponate. Kot ničvredne ali nesposobne...
Intuitivno tuje mi je. I don't get it.
Razumem nezadovoljstvo staršev, če je recimo otrok bolan in mu ni pomoči. Ampak, če je otrok vsaj povprečen, če ne več...where's the problem.
Vrjemte...v zadnjem tednu sem slišal toliko družinskih zgodb, ki mi niso niti najmanj jasne.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: vostok_1 ()
BorutO ::
Dobro ja, samo mama je bila ok dokler ni dobila raka, pol pa so ji tablete in ostalo zdravljenje udarle na živce. Ampak vseeno, nisem robot, da bi vse prenesel, včasih se naveličaš vsega skupaj pa odideš - vsaj probaš. Mojo kolegico, na primer, njen foter nikoli ni imel rad, ker je samo mesec dni njen foter delal v tujini, med tem časom pa je ona zanosila in je rekel, da ona ni njegova hčerka, da se ji je pač mati skurvala ... a spolni odnos sta pa imela baje zadnji dan, ko je odšel v tujino delat.
Eni so taki pacienti, da je hudo. Če v nekaj dvomijo, naj gredo na test očetovstva, pa je problem rešen.
Eni so taki pacienti, da je hudo. Če v nekaj dvomijo, naj gredo na test očetovstva, pa je problem rešen.
sisemen ::
Heh, zgleda da nekatere stvari ostajajo pri vseh fotrih enake. Jaz sem mojemu precej zgodaj rekel, da ga imam dosti (najedanje in nerganje cele dneve), našel šiht in se odselil (pa da ne bo nesporazuma, nisem prej živel 10 let doma in se prekladal iz kavča na kavč, konec faksa, gremo ven). Po nekaj letih sva se super štekala, šla skupaj kdaj na pivo, hodila v hribe, skratka odnos, ki bi si ga načeloma želel od fotra. Je pa res, da si predstavljam, da pa pri nekomu, ki ne dela nič, ves čas gnjavi kako ni sluzb in za povrh še hoče vse pravice tega sveta ter "žepnino", fotri doživijo nek lahen vzgib, da se ptiča nauči leteti z metom iz gnezda in verjetno imajo kar prav.
sisemen ::
Sisemen sej to sem jaz napisal, ratala sta prijatelja in sta enakopravna :) V vsem.
Sem pa že študiral, da vprašanje, če jim ne stopi na psiho nekaj drugega, ne toliko to, da so pač vzgojeni v težake ampak bolj to, da niso bili sposobni narediti iz svojega sina dovolj sposobnega in uspešnega človeka, da bi si le ta bil sposoben svoje življenje. To, da se cele dneve valijo po kafičih, cele večere žurajo (itd.), za zraven pa si ne morejo dobiti neke normalne službe, je treba gledati tudi iz drugega zornega kota, za njihove spomine iz otroštva je to nekaj nepredstavljivega (no glede tega da ne morejo dobiti dela se strinjam, vedno lahko dobiš nekaj za delati, vprašanje je samo ali hočeš delati) in mogoče sami sebe žrejo, potem pa reflektirajo to na svoje otroke. Ko se enkrat odseliš, osamosvojiš, vidijo, da niso zajebali in te lahko začnejo obravnavati taksnega kot si in ne taksnega kot si v svojih strahovih nafilmajo.
BigWhale ::
Cim prej se je treba sprijazniti, da smo taksni kot so nas zajebali starsi v prvih nekaj letih nasih zivljenj. Potem pa celo zivljenje popravljas. :>
Starsev in otrok si ne izbiramo sami. Na sreco ali pa na zalost. Predvsem je pomembno, da se uspemo svoboditi naveze, ki nas custveno priklepa k starsem in se zaradi njih ne moremo ukvarjati sami s sabo.
Starsev in otrok si ne izbiramo sami. Na sreco ali pa na zalost. Predvsem je pomembno, da se uspemo svoboditi naveze, ki nas custveno priklepa k starsem in se zaradi njih ne moremo ukvarjati sami s sabo.
bobby ::
Presel se od doma,.. potem pa po nekaj časa, se boš začel čudežno bolje razumeti s starci :)
vsaj pri meni je bilo tako,..
vsaj pri meni je bilo tako,..
Ce eksplicitno ne odgovorim osebam PNG ali PR,..I dont care about your opinion.
repo ::
Presel se od doma,.. potem pa po nekaj časa, se boš začel čudežno bolje razumeti s starci :)
vsaj pri meni je bilo tako,..
enkrat ko pa prideš nazaj, je pa še slabše vse skup
recimo ce izgubis sluzbo, si pa v najetem stanovanju.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: repo ()
bajsibajsi ::
Presel se od doma,.. potem pa po nekaj časa, se boš začel čudežno bolje razumeti s starci :)
vsaj pri meni je bilo tako,..
enkrat ko pa prideš nazaj, je pa še slabše vse skup
recimo ce izgubis sluzbo, si pa v najetem stanovanju.
Tako - precej ocitno - razmislja dobrsen del (danasnje) mladine. Taista mladina, ki pri tridesetih se vedno zivi s starsi. Ce izgubis sluzbo? Najdes drugo, ali dve, tri,... kolikor je potrebno. Kako so pa nasi starsi zmogli? Prosim brez izgovorov, da so dandanes drugi casi. Poprimes se vsakrsnega dela; magari na crno za cas premostitve tezavnega obdobja. Fusas, se ponujas, delas honorarno, za dnevno placilo, v sanku, skladiscu, na strehi, itd... Ja, ali pa ostajas doma - pri tridesetih - in negodujes, kako ti stari tezijo.
detroit ::
Jst živim v isti bajti je pa moj flet ampak da pri starcih. S fotrom se čist razumeva obe minuti ko ga vidim na teden:) Imam pač srečo da imam zlate starce. Problem je še vedno da imam službo in plačo ki ni čist delavska pa še vedno ne sfolgam nov avto kupit ali stanovanja:) Vsak ima svoj life style in če nisi sposoben vzdrževat ga ...ga pač ne. V vsaki odločitvi (človeka ki pač ni norec) je pretehtano kolk si nekaj želi. Če si ne želiš zadost močno pač ne greš. Shortly: What bajsibajsi said
Skero
teoo ::
Aja skregali smo se na dan sestrinega maturantskega plesa. Bila je edina punca, ki ni imela plesalca.
Vzrok ni bil to, da si je grda ali kajkoli, ampak to, da ji kot oče nikoli ni pomagal pri poznavanju ljudi, ji nudil prevoz na kako fešto, ni ji omogočil in dovolil nikamor.
Ko živiš v vasi z ene par prebivalci in je najbližja civilizacija daleč 25km in vsi drugi sošolci in ostalo. Je edina opcija prevoz.
Rešil me jededek, ker je imel možgansko kap in mi prepistil avto, ko sem dobil izpit in takrat sem dobil ta pravi stik z civilizacijo in zaživel.
4 leta starejši od sestre s svojim avtom krivi fotra, da male ni vozil po žurkah?
Whats wrong with this picture?
defying gravity
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| ⊘ | Protestniki pomagajte, prosim! Pustite pri miru vnuka! (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Problemi človeštva | 47116 (41093) | OmegaBlue |
| ⊘ | Prekleta O.Š (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 10296 (9753) | Mipe |
| » | Dediščina in izkoriščevalski dedek (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Loža | 34347 (29461) | erkgheoruugh |