Sončna in vetrna energija je drazja kot pricakovano...

The Economist: Wind and solar power are even more expensive than is commonly thought


http://www.economist.com/news/finance-a...

Zanimivo, da smo prisli v prejsnji temi do enakih zakljuckov, pa nihče ni sponzoriran od ExxonMobila. Si pa ti s strani fotovoltaikov.

Sej to je žalostno, plin je drag, pa vseeno je bmw naredil plinsko elektrarno, ker ima tako lastno elektriko cenejšo kot je iz omrežja. Ampak oni, ki gledajo na svoj žep, nimajo pojma, ti, ki se kurčiš s tujim denarjem, veš pa vse. Pa tudi razni drugi, ki delajo "raziskave". Če imajo prav, naj vložijo tam svoj denar, pa bojo bogati...

Jaz bi postavil svojo jedrsko elektrarno, pa mi domen_ ne pusti :/

Jest pa navijam za Iter - sonce in veter funkcionirata samo s subvencijami, pravijo.

dstr17_ je 28. jul 2014 ob 13:54 izjavil:

Jest pa navijam za Iter - sonce in veter funkcionirata samo s subvencijami, pravijo.

Ker Iter se pa gradi s privatnimi investicijami.

Valjda, vendar ko bo speljal, bo speljal, sonce in veter pa sta rentabilna, dokler jih filajo s subvencijami, ko jih nehajo, čudežno nista več. Vsaj vtis je tak.

Zakaj vsi gledajo samo na stroške, ekologija pa je tretja briga. Raje kurijo sranje od premoga, kot pa da bi raje morili ptice z vetrnicami :D

To sploh ne bi smela bit več debata subvencij ampak bi morala bit taka energija defacto. Če EU lahko zahteva vse živo, bi do neke mere lahko tud regulirala svinjarijo od termoelektrarn, sploh onih na premog, ki so najslabše.

RejZoR je 28. jul 2014 ob 16:37 izjavil:

Zakaj vsi gledajo samo na stroške, ekologija pa je tretja briga. Raje kurijo sranje od premoga, kot pa da bi raje morili ptice z vetrnicami :D

To sploh ne bi smela bit več debata subvencij ampak bi morala bit taka energija defacto. Če EU lahko zahteva vse živo, bi do neke mere lahko tud regulirala svinjarijo od termoelektrarn, sploh onih na premog, ki so najslabše.

Zate, ker si lahko privoščim plačevati elektriko 80 EUR mesečno. 400 EUR pa težko.

dstr17_ je 28. jul 2014 ob 16:58 izjavil:

Koliko pa arabskim šejkom plačuješ za bencin?

Slab evro za liter. Zakaj?

tut določen delež elektrike se more uvozit :)

jap. Amapk ne nekih sončnih ali vetrnih... Raje še kak NEK postavimo, bo bolje za okolje če ne druga.

trololo2 je 28. jul 2014 ob 17:38 izjavil:

dstr17_ je 28. jul 2014 ob 17:14 izjavil:

Ja ok, ampak elektrarno lahko naredimo, naftno vrtino pa težko.

V osnovi je oboje vir energije, samo tvoji paneli so klub subvencijami še vedno nekonkurenčni.

Nafta (in fosilna goriva nasploh) ima večjo subvencijo - okoljske in zdravstvene posledice plačuje vsa javnost. Upoštevajoč vse stroške je fotovoltaika cenejša.

dstr17_ je 28. jul 2014 ob 17:45 izjavil:

trololo2 je 28. jul 2014 ob 17:38 izjavil:

dstr17_ je 28. jul 2014 ob 17:14 izjavil:

Ja ok, ampak elektrarno lahko naredimo, naftno vrtino pa težko.

V osnovi je oboje vir energije, samo tvoji paneli so klub subvencijami še vedno nekonkurenčni.

Nafta (in fosilna goriva nasploh) ima večjo subvencijo - okoljske in zdravstvene posledice plačuje vsa javnost. Upoštevajoč vse stroške je fotovoltaika cenejša.

kak vir, ki bi tole podkrepil, nebi škodu...

in nwm o kaki subvenciji nafte govoriš... Če je kaka "subvencija" je kvečjemo v obliki nižjih trošarin. Surovino je še vedn treba plačat po tržni ceni.

dstr17_ je 28. jul 2014 ob 17:56 izjavil:

Hočeš reči: tisti, ki si v imenu ideologije zatiskate oči pred problemom globalnega segrevanja, niste sposobni videti zakaj je to, da javnost plačuje za posledice, subvencija.

Ne delim tvojih faljenih ideoloških predpostavk oz. hlinjenja le teh zaradi osebne koristi.

In kaj potem predlagaš, da eliminiramo globalno segrevanje ?

Vetrnice so kul, če imaš s čim pokrivati konice.
Ter jih imaš postavljene dovolj daleč od naselij (vsaj par km), da ne povzročajo ljudem nepotrebnega nizkofrekvenčnega hrupa.

RejZoR je 28. jul 2014 ob 16:37 izjavil:

Zakaj vsi gledajo samo na stroške, ekologija pa je tretja briga. Raje kurijo sranje od premoga, kot pa da bi raje morili ptice z vetrnicami :D

To sploh ne bi smela bit več debata subvencij ampak bi morala bit taka energija defacto. Če EU lahko zahteva vse živo, bi do neke mere lahko tud regulirala svinjarijo od termoelektrarn, sploh onih na premog, ki so najslabše.

Ampak ves kje je problem? Ker je jederska energija bistveno bolj čista in predvsem ima konsistentno dobavo elektrike. In manj škodljiva od sončnih celic, z vsemi jedrskimi nesrečami in posledicami vred. Samo tega ti ekologi ne bodo povedali, ni na njihov mlin...

neboben> No to ne drži, problem so še vedno radioaktivni odpadki. Z njim ne zanamo naredi prav nič, isto kt z ostalimi smetmi. Nekje se shranjuje. deponira..eh... Kaj je zdaj čisto ?

Jedrska energija.

Da ne znamo shranjevati visoko radioaktivnih odpadkov je neumnost. V bazenih so iztrošeni gorivni elementi povsem na varnem do časa, ko jih bomo skurili v novejših reaktorjih.

neboben je 28. jul 2014 ob 19:24 izjavil:

Ker je jederska energija bistveno bolj čista...

No to ne drži, problem so še vedno radioaktivni odpadki. Z njim ne zanamo naredi prav nič, isto kt z ostalimi smetmi. Nekje se shranjuje. deponira..eh... Kaj je zdaj čisto ?

Radioaktivni odpadki so bistveno manjsi problem, kot si vecina ljudi predstavlja.

Nizko in srednje radioaktivne kompaktiras, spravis v jeklene sode, zalijes z bitumnom, zabetoniras v kocke, le-te zlozis v silose ali druge betonske konstrukcije, jo zalijes z betonom in pokrijes konstrukcijo. Po taksnem tretmaju so izpusti dalec pod mejo merljivosti. Ce lokalni prebivalci dobijo za bivanje v blizini nadomestilo in ga izkoristijo, da gredo na potovanje z letalom na pocitnice v Spanijo, na enem samem letu pokasirajo vecjo dozo, kot bi jo v celem zivljenju od odlagalisca.

Predstavljaj si vec ali manj najslabso mozno situacijo: po koncu pasivne kontrole se izgubijo podatki o odlagaliscu taksnih odpadkov. Skozi odlagalisce se skoplje tunel (pri cemer so graditelji totalni butci in ne opazijo, da kopljejo skozi beton in jeklo), izkopanega materiala pa se ne odvozi na deponijo ampak se ga raztrese po okoliskih poljih. Lokalni kmet, zivi na tej zemlji, uziva samo pridelke s teh njiv, pase krave na tem travniku in jih potem poje (krave), pred tem pa pije njihovo mleko, skratka zivi izkljucno od lokalne hrane. No, ce tak kmet kadi, lahko dodatno sevanje kompenzira tako, da na dan pokadi eno cigareto manj.

Visokoradioaktivne pa ohladis, spravis v kovinske kontejnerje in zakopljes. Obstaja krasen primer naravnega odlagalisca - Oklo. Tam je pred okoli 2 miljardami let "laufal" naravni reaktor. Da so v zemlji zakopani miljioni tona odpadkov niso vedeli, dokler niso zavrtali direktno v odlaalisce.

Ne pozabi tudi na dejstvo, da je v okolici termoelektrarn na premog radiaktivnega sevanja vec kot v okolici jedrske elektrarne (z izjemo Cernobila, seveda).

The result: estimated radiation doses ingested by people living near the coal plants were equal to or higher than doses for people living around the nuclear facilities. At one extreme, the scientists estimated fly ash radiation in individuals' bones at around 18 millirems (thousandths of a rem, a unit for measuring doses of ionizing radiation) a year. Doses for the two nuclear plants, by contrast, ranged from between three and six millirems for the same period. And when all food was grown in the area, radiation doses were 50 to 200 percent higher around the coal plants.

neboben je 28. jul 2014 ob 19:24 izjavil:

Ker je jederska energija bistveno bolj čista...

No to ne drži, problem so še vedno radioaktivni odpadki. Z njim ne zanamo naredi prav nič, isto kt z ostalimi smetmi. Nekje se shranjuje. deponira..eh... Kaj je zdaj čisto ?

Obstojajo jedrske na torij, kjer je razpolovna doba ostankov nekaj desetletij...

chironex je 28. jul 2014 ob 19:59 izjavil:

In pri nuklearkah ne pozabi, da jih je vecina 20 let stara tehnologija, ki se je vmes precej izboljsala, glede varnosti (nizkotlačni primarni krog, sol namesto vode) in izkoristkov kakor tudi goriv, pa jih zaradi "ekologov" s plašnicami, ne smejo graditi kot nadomestek za obstoječe, ki jim morajo zaradi tega (in seveda njihove nenadomestljivosti) podaljševati življensko, dokler res enkrat ne poči.

Fukušima je imela korenine stare 60 let... od zasnove do spuščanja v pogon je deset let minimum...

jap, nuklearke so the way to go.
Ker ko bojo enkrat ratal električni avti standard, bojo te vetrnice in fotocelice žal premal. Pa če pokrijemo celo slovenijo.

Električni avti ne dvignejo veliko porabe elektrike.

Izjava dneva, nimaš kej

Saj ni veliko, samo za eno pošteno nuklearko... malenkost, bi rekel domen_...

dstr17_ je 28. jul 2014 ob 22:26 izjavil:

Električni avti ne dvignejo veliko porabe elektrike.

Če bi celo Slovenijo pokrili bi lahko napajali še vse sosede okoli nas.

Zato da se pokrije komplet porabo energije v Sloveniji bi se rabilo kakih 500km2. Torej nekaj takega kolikor je zdaj pozidanih površin, oz. okrog 5x manj kolikor je kmetijskih površin.

Predpostavimo, da v Sloveniji ves bencin pokurimo za avtomobile in da bi namesto bencina vsi naenkrat preklopili na elektriko in da bi motorji bili priblizno enako mocni.

2011 smo v prometu porabili 585000 ton neosvincenega bencina. 1 kg bencina vsebuje 46 MJ energije. Za pogon avtomobilov gre letno torej 2.691e+016 Joulov energije.

Leto ima 3.154e+007 sekund, v povprecju torej rabis 850MW moci, da napolnis akumulatorje, kar je za cetrtino vec od moci NEK (Moč na pragu elektrarne: 696 MW)

Seveda je iluzorno pricakovati, da bodo uporabniki prijazni in porazdelili porabo enakomerno po celem letu in cez cel dan, ampak lahko pomoje racunas, da se to zgodi pretezno zvecer, ko ljudje pridejo domov, ko seveda sonca ni nikjer vec. V spicah imas torej mirno za faktor 10 vecjo porabo.

Se pravi, rabimo okoli 12 nukleark za normalno polnjenje akumulatorjev elektricnih vozil... Nekaj manj zaradi boljsega izkoristka elektricnih motorjev, ampak se vedno se pogovarjamo o reda velikosti nekaj nukleark.

Sam bi samo rad napisal, da komaj čakam, da začnemo graditi novo sodobno nuklearko ali dve