Krožna Ekonomija

Najprej je potrebno vedeti kaj pomeni izraz krožna ekonomija. Nima nikakršne zveze s tem kar si ti pisal. Gre zgolj za to, da so pri Delu ta izraz uporabili napačno oz. se niso zavedali, da ima ta besedna zveza nek drug pomen. Tako da imaš lahko še vedno hkrati krožno in tržno ekonomijo...

Ce se omejujes samo na Zemljo si na dolgi rok tako ali tako pecen.

dstr17_ je 4. jun 2014 ob 19:58 izjavil:

Če gledaš milijone let naprej potem ja, če pa gledaš sto ali dvesto let naprej potem pa ne. Za naslednjih nekaj stoletij, morda celo tisočletij, je trajnostna ekonomija na Zemlji vse kar imamo.

Nekaj na to temo (priporočam): Galactic scale energy in Sustainable Means Bunkty to Me.

Mah že v naslednjem stoletju bomo po mojem mnenju začeli iskati surovine izven našega planeta. Zametki obstajajo že sedaj tako, da govoriti o tem da je to vse kar imamo preprosto absurdno.

Ja bogpomagej no.. Zemlja spet ni TOLK mejhna no, da bo kar naenkrat vse fertik. Ne rečem, človek res dela sranje, ampak efekt je sigurno precej manjši kot ga ekofašisti prikazujejo, mogoče celo zanemarljiv.

Sice rpa je surovin pod Zemljo toliko, da se nam ni za bati. Večji problem kot surovine je zagotoviti poceni, varno in čisto električno energijo, ki bo na voljo 24/7. Ko to rešiš si praktično rešil vse ostale probleme, ker dandanes energija poganja vso mašinerijo našega sveta in še bolj bo pomembna.

Hrana - ni problema - hidroponski vrtovi, vertikalni vrtovi, genske tehnologije, akvakultura (gojenje rib, školjk, alg).

Voda, spet ni problema - topljenje le-te iz ledenikov, filtracija, osmozna desalinizacija.

bivanjski prostor, ni problem - gradnja objektov v višino, omejevanje populacije na 1-2 otroka, tisti ki imajo manj otrok ali jih nimajo dobijo večje spodbude, kot tisti, ki jih imajo preveč. Zato, da se pokaže, da je več otrok breme kot pa korist.

Prihodnost ni v 20 milijardah ljudi, ampak v 2-7 milijardah ljudi, ki bi živeli super in še boljše kot danes, pa v avtomatizaciji, ki bi zagotavljala vse potrebne surovine in končne produkte ter v visoko dodani vrednosti človeka, da le ta več dela na umu, kot pa na mišicah in pridelavi vojski otrok.

ker več otrok pomeni tudi več lačnih ust, lete pa pomenijo tudi več potreb po hrani, energiji in to tam kjer ni potrebno.
Če lahko celoten svet funkcionira in napreduje z zgolj 2 milijardama ljudi, potem je treba to storiti. Bolje kot pa da imamo 20 milijard ljudi in standard primerljiv s kako Mehiko. So zdolgočaseni in obupani, nimajo kaj za delat, služb za nizkokvalificirana delovna mesta do takrat ne bo več ali pa bodo tako slabo plačana, da bo dovolj ena napaka in te bodo vrgli ven.
Na vrsto pa bo za to delovno mesto čakalalo 20 ljudi. Karikiram seveda.


In se opravičujem za offtopic, sam hočem pokazati svoj malo optimističen pogled na svet, da se nasprotuje pesimizmu in negativizmu domna, ki prej škodi kot koristi.

Res da ne maram človeške vrste kot celote, ampak verjamem pa v človeški um in genialnost ter inovacije, s katerimi napredujemo že tisočletja in tudi naslednja tisočletja ne bodo drugačna.

blackbfm je 5. jun 2014 ob 02:30 izjavil:

ampak efekt je sigurno precej manjši

Zakaj pa je sigurno precej manjši? Zato, ker se tako bolje počutiš?

Ne, samo težko gledam vso to ignoranco in zanikanje, ki jo človeška vrsta ima do svojega početja.

dstr17_ je 5. jun 2014 ob 13:14 izjavil:

celada je 5. jun 2014 ob 09:49 izjavil:

dstr17_ je 5. jun 2014 ob 01:28 izjavil:

Viri niso samo redke kovine, ampak tudi hrana, voda (neobnovljiva), rodovitna zemlja,...

Rib in klapavic ne bomo našli v vesolju (morska hrana je vir proteinov za 1/6 ljudi na svetu). Čebeljih panjev tudi ne (osnovni opraševalci). Ozonske plasti, čistega zraka in stabilne klime ne moremo uvoziti od nikoder. Rodovitno zemljo uničujemo, zaloge fosilne vode praznimo in gozdove izsekavamo.

Vesolje ne bo rešilo teh problemov, še najmanj v naslednjih par sto letih.

Samo ti pa res greš rad na tangento, ki nima nobene veze z osnovnim vprašanjem.

Viri iz biosfere niso tangenta. Kvečjemu še bolj so nujni za preživetje kot pa kovine in ravno tako so neobnovljivi, če se jih uniči.

Čist vse tiste vire se praktično da sintetizirat, samo dovolj energije nucaš.

Lažje iz vesolja en asteroid prpelat ;)

celada je 5. jun 2014 ob 14:37 izjavil:

Lažje iz vesolja en asteroid prpelat ;)

In lažje je trajnostno loviti ribe, čebelam prepustiti opraševanje in pridelovati hrano na rodovitni zemlji kot pa vse to uničiti, ustvariti umetno okolje in ponavljati vse iste korake, ki jih narava zdaj počne namesto nas.

dstr17_ je 5. jun 2014 ob 15:09 izjavil:

celada je 5. jun 2014 ob 14:37 izjavil:

Lažje iz vesolja en asteroid prpelat ;)

In lažje je trajnostno loviti ribe, čebelam prepustiti opraševanje in pridelovati hrano na rodovitni zemlji kot pa vse to uničiti, ustvariti umetno okolje in ponavljati vse iste korake, ki jih narava zdaj počne namesto nas.

in zopet nima veze s tem, da bomo imeli na voljo samo Zemljine resource nadaljnih x let. Zametki izkoriščanja asteroidov se pojavljajo že sedaj.

celada je 5. jun 2014 ob 16:18 izjavil:

dstr17_ je 5. jun 2014 ob 15:09 izjavil:

celada je 5. jun 2014 ob 14:37 izjavil:

Lažje iz vesolja en asteroid prpelat ;)

In lažje je trajnostno loviti ribe, čebelam prepustiti opraševanje in pridelovati hrano na rodovitni zemlji kot pa vse to uničiti, ustvariti umetno okolje in ponavljati vse iste korake, ki jih narava zdaj počne namesto nas.

in zopet nima veze s tem, da bomo imeli na voljo samo Zemljine resource nadaljnih x let. Zametki izkoriščanja asteroidov se pojavljajo že sedaj.

Jah vedno lahko rečeš 'technology will save us'. Poglej nekaj številk.

Človek na Zemlji letno prekoplje več materiala kot ga pa obrnejo vsi naravni procesi skupaj. Letna poraba cinka, bakra, niklja in še kupa drugih kovin je na milijone ton.

Koliko raket bi potrebovali, da bi nalovili tolikšno maso asteroidov? Preveč (na milijone). Koliko energije je potrebno, da vse te rakete odidejo iz Zemljinega gravitacijskega polja in ta material pripeljejo nazaj v orbito? Preveč (večkratnik celotne svetovne letne porabe).

Morda kakšen zbirateljski kamen lahko pripelješ nazaj, ampak kaj tako velikega, da bi vplivalo na ekonomijo pa ne. Nekaj številk.

Viri na Zemlji so vse kar imamo za naslednjih n-stoletij. Posledica je potreba po krožni ekonomiji.

dstr17_ je 5. jun 2014 ob 20:37 izjavil:

celada je 5. jun 2014 ob 16:18 izjavil:

dstr17_ je 5. jun 2014 ob 15:09 izjavil:

celada je 5. jun 2014 ob 14:37 izjavil:

Lažje iz vesolja en asteroid prpelat ;)

In lažje je trajnostno loviti ribe, čebelam prepustiti opraševanje in pridelovati hrano na rodovitni zemlji kot pa vse to uničiti, ustvariti umetno okolje in ponavljati vse iste korake, ki jih narava zdaj počne namesto nas.

in zopet nima veze s tem, da bomo imeli na voljo samo Zemljine resource nadaljnih x let. Zametki izkoriščanja asteroidov se pojavljajo že sedaj.

Jah vedno lahko rečeš 'technology will save us'. Poglej nekaj številk.

Človek na Zemlji letno prekoplje več materiala kot ga pa obrnejo vsi naravni procesi skupaj. Letna poraba cinka, bakra, niklja in še kupa drugih kovin je na milijone ton.

Koliko raket bi potrebovali, da bi nalovili tolikšno maso asteroidov? Preveč (na milijone). Koliko energije je potrebno, da vse te rakete odidejo iz Zemljinega gravitacijskega polja in ta material pripeljejo nazaj v orbito? Preveč (večkratnik celotne svetovne letne porabe).

Morda kakšen zbirateljski kamen lahko pripelješ nazaj, ampak kaj tako velikega, da bi vplivalo na ekonomijo pa ne. Nekaj številk.

Viri na Zemlji so vse kar imamo za naslednjih n-stoletij. Posledica je potreba po krožni ekonomiji.

Ugh daj si malo preberi kako se planira to izvajati. Niti približno ne tako kot si ti predstavljaš.

celada je 5. jun 2014 ob 21:50 izjavil:

Ugh daj si malo preberi kako se planira to izvajati. Niti približno ne tako kot si ti predstavljaš.

Kolonija na Luni in Marsu se tudi planira, pa človek že 40 let ni stopil na noben drug planet. Fuzijski reaktorji se tudi planirajo že 60 let, pa se bodo planirali še naslednjih 60. Rudarjenje asteroidov, ki bi nas rešilo pomanjkanja surovin, je ravno takšen wishful thinking. Saj ne da se ne more zgoditi (nekoč), ampak da v tej časovni skali, na kateri je človek na Zemlji soočen z omejeno količino virov, ni ravno velika verjetnost da bi se zgodilo.

vostok_1 je 6. jun 2014 ob 16:00 izjavil:

Jaz sem bil, in še sem, precej konzervativen glede masne bilance zemlje. Ko spražijo nevem kolko litrov ksenona v vesolje zato, da testirajo eno sondo mi ni kaj preveč všeč.

Je pa res, da mineralov imamo še veliko v skorji. Ja so dražji, ampak one thing is sure. Če bo pomanjkanje elementov bodo ti dražji in se bo ekonomija temu prilagodila. Povratna zanka deluje. Takrat se bo konzerviranje konkretno začelo.

Je pa Thomas še omenjal kreacijo novih elementov s transmutacijo težkih elementov. Kot last ditch effort morda ja, ampak to je daljna prihodnost.

Moja največja želja je, da se vse odpadne materiale lepo nekam zloži in s tem prepreči intoxikacijo okolja. Eventuelno tudi lažjo reciklažo.

ti. odlagališča odpadkov

To z raznimi krožnimi ekonomijami in varčnostjo in vsem skupaj je zelo abstraktno in človek potem ne ve kaj naj dela. Ne ve tudi da samo ločevanje jogurtovih lončkov ne pomaga kaj dosti.

Kačo se pri glavi odseka.

The buildings sector represents 40% of the European Union’s (EU) total energy consumption.

40% v dobi ko nizkoenergijske, pasivne/aktivne in celo plus-energijske stavba niso znanstvena fantastika ampak realnost že nekaj desetletij. Samo pač ko povprečen John, Enrique ali Gunter gradi hišo ve da dodatnih nekaj cm izolacije stane € in zato kljub temu da bi dolgoročno privarčeval raje ločuje lončke in tako lajša moralnega mačka.

Rast porabe energije se bo ustavila v naslednjih 100-200 letih, ker je planet omejen. Zatem se bo ustavila tudi ekonomska rast. Učinkovitost je smiselna že samo iz tega vidika. In učinkovitost je nekaj čisto drugega kot varčevanje (npr. kvaliteta bivanja je v pasivnih hišah bistveno boljša kot v energetsko potratnih).

Zagotovilo za dolgoročno smrt pa je kvečjemu človekova lastna neumnost, ker ne zna odgovorno ravnati s tehnologijo, ki jo ima v rokah in si domišlja, da lahko reši vse probleme.

Naša vrsta rabi za uspeh samo eno - dolgoročno rast, ne pa krčenje. Vsem je jasno, kaj pomeni krčenje - propadanje, hiranje na obroke.

Logično napako (da si izpustil srednjo možnost - ohranjanje določenega, po možnosti optimalnega stanja) si naredil namenoma, ali iz nevednosti?

Življenje na Zemlji bi bilo za ljudi boljše, če bi nas bilo na njej pol manj. Tudi življenje v Sloveniji bi bilo boljše, če bi nas bilo samo en milijon.

O.

V tolikih desetletjih lahko pride do številnih novih prebojev pri pridobivanju električne energije.

Ni važno, obstajajo omejitve zaradi velikosti planeta. Če je obnovljiv vir, potem je lahko maksimalno toliko kot Zemlja prestreza Sončnega obsevanja. Če ni obnovljiv vir je pa lahko maksimalno toliko, da odpadna toplota ne skuha planeta.

V obeh primerih ti fizika pravi, da se bo rast porabe energije nehala čez sto ali dvesto let. Če bo rasla počasneje lahko tudi dlje, ampak v vsakem primeru je navzgor omejena.

Življenje na Zemlji bi bilo za ljudi boljše, če bi nas bilo na njej pol manj. Tudi življenje v Sloveniji bi bilo boljše, če bi nas bilo samo en milijon.

boljše, ker..?

delete

dstr17_ je 16. jun 2014 ob 17:28 izjavil:

To bi pomenilo, da se tudi odpadna toplota, ki ostane po uporabi energije, potisočeri. Ampak če se odpadna toplota potisočeri, to pomeni, da že samo s tem planet toliko segrevamo, da na njem ne bo več možno živeti.

Viri toraj bodo, tu ne gre nič pomagati.

Drugače se pa seveda strinjam. Zato pa pravim - bo ali (skoraj) izumrtje ali pa radikalne spremembe družbe in načina obnašanja ljudi samih.