Milijarde v vesolju: Luksemburg bo začel rudariti po asteroidih

Dokler ne bo "vesoljskih dvigal" se mi zdijo taksni projekti nesmiselni, ko pa (ce) bodo na voljo "dvigala" v orbito bo postalo vse dosti enostavneje - npr. gradnja velikih ladij v katerih bo vse za kopanje in predelavo rud.

Meizu je 7. feb 2016 ob 22:19 izjavil:

In kako tocno lahko clovek zgradi vesoljsko "dvigalo"?

Rabimo "samo" dovolj močno nit, da jo lahko potegnemo do geostacionarne orbite. Zaenkrat huda znanstvena fantastika.

Še par let nazaj so vsi zatrjevali, da reusable ni mogoč. Kot rečeno nekdo ima cilj in voljo in bo vsa svoja sredstva namenil za dosego tega cilja. Primerjat nekaj s preteklostjo in drugimi podjetji nima veze.

Nobenega novega pogona ali pa lifta ne bomo imeli, tako da se sprijaznite s kemičnimi raketami.

Kemične rakete zaenkrat zadostujejo za vse naše potrebe, polet do Marsa, orbite, mining itd.

Kaj je to limitacija?

Ahim je 7. feb 2016 ob 19:46 izjavil:

antonija je 7. feb 2016 ob 16:56 izjavil:

Na asteroidu smo poskusali pristati 21kg skatlo senzorjev in anten. Sklepam da ni potrebno poudarjati da je pristanek bil polomija (oz. vsi trije "pristanki"), da smo lander prakticno takoj izgubili in da ce prav spremljam situacijo se vedno ne vemo kje tocno je.

Je na kometu in ne na asteroidu, da pa ti tega ne ves, je evidentno.

Natrosil si cel kup neumnosti.

Ups se opravicujem. Kometu, ja. Na asteroidih pa redno pristajamo zaradi njihove ustrezne orbite in vec kot dovoljsnje gravitacije. Med potniki na asteroide je bil tudi Ahim, ki bo sedaj vsem razlozil tocno kaksne neumnosti sem napisal. Ahim?

Saj zna biti zadetek v polno, ampak če jim uspe vse razen vrnitve, potem je zaslužek 0, strošek pa gromozanski

Šimpanz je 7. feb 2016 ob 20:43 izjavil:

Kaj če bi najprej poiskali žlahtne kovine na odsluženih satelitih, ki jih je v naši orbiti cel kup. Šele ko bo to nekdo počistil, bom verjel v iskanje kovin na asteroidih.

V enem samem asteroidu dvometrskega premera je veliko več žlahtnih kovin in vsega tega sranja kot v VSEH satelitih skupaj.

fikus_ je 7. feb 2016 ob 23:35 izjavil:

Trnutno je cena pridobivanaje npr 1 kg kamnov z lune precej dražje kot 1 kg diamantov na zemlji. Sedaj pa vprašanje, koliko bi plačali za kg železa iz vesolja ali pa platine? Mislim da je to rudarjenje po vesolju še hudo predrago.
Pa že v osnovi nismo zmožni izdelati tako zmogljivega transporta!
Zaloge kovin, ki so težje dostopne ostajajo v zemlji in čakajo na čase, ko se jih bo splačalo pridobivati.
Lepo se sliši, ampak realnost je druga.

Koliko to stane sedaj niti nima kaj dosti veze s tem, kako razvoj poteka. Privatna podjetja pač funkcionirajo projekte drugače od državnih. Recimo Elon Musk dobiček iz drugih profitavlnih panog preusmerja v razvoj tehnologij, ki so sedaj nerazumno drage (neprofitabilne) in se v tem trenutku niti v sanjah ne splačajo, vendar v prihodnosti obstaja izjemna možnost profita. In to je gonilo razvoja.

SimplyMiha je 8. feb 2016 ob 01:43 izjavil:

Šimpanz je 7. feb 2016 ob 20:43 izjavil:

Kaj če bi najprej poiskali žlahtne kovine na odsluženih satelitih, ki jih je v naši orbiti cel kup. Šele ko bo to nekdo počistil, bom verjel v iskanje kovin na asteroidih.

V enem samem asteroidu dvometrskega premera je veliko več žlahtnih kovin in vsega tega sranja kot v VSEH satelitih skupaj.

Upam da tole lahko podkrepiš

Ena opcija bi bla, da asteroide krešajo na Mars, in se rudari od tam. Dosti bolj verjetno kot pristajanje na asteroidih. Ampak tudi to je nemogoče dokler nebo potovanje na mars nekaj bolj vsakdanjega.

Nisem še slišal, da bi folk navalil na kraj padca asteroida, ker jih tam čaka srečka za miljarde. Eh gostilniške debate so res produktivne, sploh po parih kozarčkih.

Zakaj bi sploh rudo vozili na Zemljo?

Ekonomsko bo imeti tovarne kar v vesolju in tam prečistiti "ujeto" rudo. Upam da se odpadkov ne bo metalo na Zemljo ;).

Večina asteroidov in meteroitov zgori v atmosferi. V primeru primerkov z redkimi kovinami, ki so kot že rečeno v asteroidih pogoste. Bi jih lahko v vesolju opremili s heat shieldi in zavornim sistemom nakar bi jih lahko spravili na zemljo. To bi bilo precej ceneje kot pa gradnja fabrik v vesolju. So pa vesoljske fabrike sigurno endgame.

Še prej pa moramo najti ET life in ga zasužnjiti, da bo rudaril namesto nas

Why Asteroid Mining Makes Huge Dollars and Sense

Za primerjavo - preden so z jadrnicami zaobkrožili Afriko, so čez celo Evrazijo potekale trgovske karavane. Eksotike iz Azije so tako bile pregrešno drage, ker so karavane bile zelo neučinkovite. Zato so iskali nove poti v Azijo - in z jadrnicami obkrožili Afriko. Kolumb je iskal novo pot v Azijo v drugo smer. Čim so začeli tovoriti eksotiko s temi ladjami, je le-ta postala občutno bolj dostopna, celo navadnemu smrtniku. Ker se je učinkovitost povečala za kak velikostni razred ali dva.

Tole rudarjenje asteroidov? Tu govorimo o treh, štirih velikostnih razredih. To je kot plezalec na navpični steni, nekdo mora prvi gor, da zabije klin not in spusti vrv dol - potem pa se lahko še taki amaterji povzpejo gor.

Ampak ker je na začetku tako težko, se posmehujete in zavračate bajno bogastvo, ki je praktično na dosegu rok. No, saj so se tudi Kolumbu posmehovali, potem pa se je vrnil... in Španci so prvi prepoznali bogastvo, ki ga je predstavljala Amerika - naslednjih nekaj stoletij so bili nesporna velesila. Čim pa so tudi drugi začeli izkoriščati Ameriko, so začeli izgubljati svojo prednost.

Enako je tu. Kdor bo prvi začel rudariti, bo diktiral naslednje stoletje.

Ja, če nimaš pojma ne o rudarstvu, ne o vesoljski tehnologiji, lahko sanjaš bogastva na asteroidih. Kot rečeno, tega še zelooo dolgo ne bo. V roku 50 let bodo prinesli par kil kamnov, kot dokaz, da se da, potem bo pa še sto let tako kot z Luno ("nič nismo pozabili gor". ).

O.

ZaphodBB je 8. feb 2016 ob 11:50 izjavil:

Origin

Origin ne bo nič spravljal v orbito.

Prej ali slej bo.

Takoj ko se mu bo to finančno splačalo. In bo imel dovolj zrelo tehnologijo.

Saj tisti ljudje niso idioti ...

Okapi je 8. feb 2016 ob 11:53 izjavil:

Ja, če nimaš pojma ne o rudarstvu, ne o vesoljski tehnologiji, lahko sanjaš bogastva na asteroidih. Kot rečeno, tega še zelooo dolgo ne bo. V roku 50 let bodo prinesli par kil kamnov, kot dokaz, da se da, potem bo pa še sto let tako kot z Luno ("nič nismo pozabili gor". ).

O.

Kot ponavadi zelo pogumno na ogled postavljaš svojo ignoranco.

Okapi je 8. feb 2016 ob 12:02 izjavil:

Ideja o rudarjenju na asterodidih je podobna zamisli o pridobivanju zlata iz morske vode. V vsakem kubičnem metru morske vode je približno 1 mg zlata. Morske vode je ogromno, zlata v njej tudi, postopek za pridobivanje je znan in preprost. Postaviš napravo za izločanje zlata iz vode in na stotine ton zlata je tvojih. Malenkost. Samo še brezplačen vir energije je treba iznajti prej, in se lahko lotimo posla.

Koncentracija zlata (oz. kovin) v vodi oz. na Zemlji je zelo, zelo, zelo majhna. Na asteroidih je zelo, zelo, zelo velika.

Ko je bila zlata mrzlica v Ameriki, so najprej locirali vir zlata s spiranjem vode, dokler niso našli zlate žile, v kateri je največja koncentracija zlata. Drugače se sploh ne splača; ko zmanjka zlate žile, nastanejo mesta duhov.

Če je veliko bogastva koncentriranega na enem mestu (v asteroidu), verjemi, da bodo veliko raje lovili asteroide kot pa filtrirali morsko vodo. ROI je gromozanski.

Ampak je rudnik zlata na asteroidu (pa četudi je nekje za Neptunom) trivialna stvar v primerjavi z rudarjenjem po središču zemlje.

SimplyMiha je 8. feb 2016 ob 12:07 izjavil:

Če je veliko bogastva koncentriranega na enem mestu (v asteroidu), verjemi, da bodo veliko raje lovili asteroide kot pa filtrirali morsko vodo. ROI je gromozanski.

S tem samo dokazuješ, da se niti sanja ne, kako deluje ekonomija rudarjenja (oziroma česarkoli). Popolnoma nepomembno je, kakšna je koncentracija, edino pomembno je, kakšen je strošek pridobivanja in transporta do kupca.

Koncentracija zlata v morju je majhna, ampak je pa zato morske vode praktično neomejeno veliko, in je kot surovina brezplačna. 1 mg v kubičnem metru vode pomeni, da je v enem kubičnem kilometru vode tona zlata. In teh kubičnih kilometrov je morju veliko Če bi imel dovolj poceni vir energije, bi bilo pridobivanje zlata iz morske vode bolj ekonomično od kateregakoli rudnika na Zemlji, ali v vesolju.

Na Zemji je precej nahajališč zlata (in vseh drugih kovin oziroma snovi), ki so na meji rentabilnosti. Ko je cena zlata dovolj visoka, se tam splača kopati ali izpirati zlato, ko cena zlata pade, se pa ne splača, ker si delaš izgubo. Enako velja za rudnike železa, naftne vrtine ...

O.

A razumeš, kaj pomeni, da je meteorit vreden najmanj toliko kot srebro? A srebra se ne splača pridobivati, praviš, ker je vrednost "bolj mala"?

Okapi že spet gleda preveč ozko.

V vesolju se bo splačalo rudarit precej kmalu zaradi dveh stvari:
- določene rudnine ni veliko na Zemlji
- v primeru oskrbovanja naselbin v vesolju (v primeru vesoljskih postaj bodo asteroidi bližje)

Tako da ne sanjaj o 200 letih.

Okapi je 8. feb 2016 ob 13:02 izjavil:

Raje ti ne sanjaj "naselbin v vesolju" v prihodnjih 200 letih, ker jih ne bo.
Rudnin je na Zemlji čisto dovolj. Nekatere so sicer drage, ker je pridobivanje drago, ampak pridobivanje iz asteroidov bo še dolgo veliko dražje.

nabijaš tja z glavo nekam
tega enostavno ne moreš vedeti

In, a če boš imel srečo in dobil kilo asteroida boš mogoče obogatel? Za majne količine takih primerkov že dobiš neko vsoto denarja, zaradi ekskluzivnosti. Ko pa boš ti vozil tone asteroida iz vesolja, boš pa dobil toliko kot so sestavine vredne.

A si že pozabil, kaj si pred par urami napisal? Pogovarjamo se o tem, kar je sedaj, ne kar bo nekoč, ko bodo tovorili tone asteroidov iz vesolja.

Ko pade meteorit na Zemljo, če se ve, kam približno je padel, mnogi hitijo tja, da bi ga našli (in z dobičkom prodali). Ti si pa trdil, da tega ne počnejo.

Pač si še malo naiven in lahkoveren, kar si recimo dokazal s svojo neomajno vero v gospoda Rossija in njegov E-cat. Se lahko tolažiš, da to z leti v glavnem mine.