» »

Koliko ljudi z doktoratom se izseli v tujino?

Koliko ljudi z doktoratom se izseli v tujino?

1 2 3
4
5

Smurf ::

Glejte na izobrazbo kot neke vrste investicijo. Nekateri bodo sli v tujino, nekateri ne bodo koncali studija, nekateri pa bodo in bodo pokrili stroske za ostale. Jaz sem jih ze zase, pa verjetno se koga.

-lol- ::

eric_cartman je izjavil:

Čisto brezveze stresaš svojo jezo nad emigracijo nad drugimi. Jaz se ne počutim Sloveniji kot državi dolžan popolnoma nič. Vsaj za to kar mi nudi sedaj ne. Plačujem davek kot vsi, prejemam pa za delo, ki ga opravljam mizerno plačo. Živim pri starših..


Kakšno jezo neki :) Niso vam jasne najbolj osnovni pojmi in delovanje družbe, izobražujem vas. Zastonj. Je pa res, da je branje bolj zanimivo, če se vmes uporabi kakšen izraz, ki bolje ponazarja situacijo. Da vsi razumejo.

Sloveniji, kot skupnosti prebivalcev, si dolžan minimalno vsaj hvaležnost, da so plačevali tvoje šolanje, zdravstvo, uporabo cest itd. Če te hvaležnosti ne čutiš imaš zmedene pojme. Sicer glede tvojih želj, kaj naj bi ti nudila (službo,...) vse skupaj zelo spominja na socializem (ki ga redno pljuvate), tako, da si se verjetno zmotil v tem stavku.

eric_cartman je izjavil:

Torej po tvojem bi moral zdaj za šolanje še vračati denar, če bi želel v tujino, kljub temu, da tu nimam nekih pogojev, da bi začel živeti samostojno??


Da. V tujini boš te možnosti imel in boš lahko brez problema ta denar vrnil, ker pa davki v drugi državi ne prispejo v Slovenijo, je to pač treba rešiti drugače. Če si se pa izven tega odločil, da boš plačeval še davke podmladku države v katero si se priselil pa ne vidim tukaj nobenega problema, hobi dejavnost pač.

eric_cartman je izjavil:

Pfff... Ko boš ti iz svojega tošla metal denar prav zame oz. samo zame, takrat mi govori o obvezi do vračila, ne pa sedaj. Poleg vsega pa potem pride še to, da moraš potem tudi ti vrniti denar za šolanje 20+ let, ki ga samo z obdavčenjem tvoje plače nikoli ne boš prinesel notri. Kot si rekel..Kar poglej si koliko v ZDA stane študij. Pozabi, da boš ti le z davkom poplačal svoj dolg do države.


Seveda ga ne boš sam. Saj ravno za to se gre, VSI davkoplačevalci združimo svoje finančne zmogljivosti, zato, da se podmladek lahko šola. In da imamo lahko zastonj zdravstvo. Itd. Razen emigrantov, ki prispevajo svoje davke drugi državi, navkljub temu, da so prejsnje generacije zdruzevale svoj denar za njihovo šolanje.

AndrejO ::

thramos je izjavil:

Vse. :))

Brez zamere, ampak naštel nisi nič, kar bi že bilo prenešeno, temveč stvari, ki bi šele lahko bile prenešene. Kaj točno se je že zgodilo z Zakonom o malem delu? Aja... Študente je nekdo (pa ve se kdo) našuntal, da jim to škodi.

thramos je izjavil:

Na primer ustrezna davčna obremenitev tako podjetij, kot ljudi ter fleksibilnost delovne sile.

Hmm... dohodninska lestvica ni tako zelo neprimerljiva. Ne po razredih, ne po stopnjah. Za podjetja mi boš verjetno lahko navedel kateri davki so problem skupaj z navedenimi davčnimi stopnjami.

thramos je izjavil:

Strinjam se, da je pomembna komponenta, vsekakor ne nujna ali bistvena.

Če še nisi ugotovil:
- po razritih cestah tovornjaki ne pridejo daleč - tudi če jih tovarne potrebujejo
- samo z enim tirom se prevozi manj tovora - tudi če bi ga pristanišče lahko več
- s klicnim dostopom do interneta boš težko imel videokonferenco s polsovnim partnerjem - tudi ,če ga bi našel
- brez vode iz vodovoda ti bodo tehnološki postopki zastali - pa še lokalno prebivalstvo bi ode tega lahko kaj imeli
- ...

To so bistveni dejavniki razvoja gospodarstva. Nemci to vedo. Francozi to vedo. Angleži to vedo. Zakaj to torej ne bi veljalo za Slovenijo?

thramos je izjavil:

Brez delujočega gospodarstva pa je nemogoča. Na splošno pa se je pri razmetavanju našega denarja za "velike infrastrukturne projekte", ki so se nekomu zazdeli pomembni, dobro prijeti za denarnico.

Na splošno se je v Sloveniji razmetavalo sredstva zato, ker se je gradilo na pamet in ne nujno po seznamu gospodarskih prioritet. Kot servis gospodarstvu pa je državna infrastruktura vsaj tako kritična, kot je po tvoje kritično davčno breme.

thramos je izjavil:

Politika je v demokratični ureditvi razmeroma dober prikaz volje ljudstva.

Je, ampak LR Kitajska vsakodnevno dokazuje, da imaš lahko kapitalizem tudi brez prave demokracije.

thramos je izjavil:

Pri kaljenem Slovencu pa nimam v mislih mladih, pri teh je stanje drugačno, ampak predvsem starejšo generacijo, ki ima v rokah večino vzvodov moči. No, vseeno, starejši tudi na mlajše (nezavedno) prenašajo svoje socialistične meme. K temu dosti pripomorejo mediji in posledica je eden od vzrokov za neodločanje za podjetništvo.

Torej se bližava k nečem konkretnem: ni izobrazbe? Kaj lahko stori država, da se to spremeni?

thramos je izjavil:

(Tudi) o tem piše Mazzini v svojih kolumnah. Sicer je mnenja, da je vzrok mentaliteta malega naroda, celotno zgodovino pod vplivom drugih, s čimer se jaz ne strinjam.

Do njegovih kolumn sem ambivalenten. Po eni strani so dobri branje in s svojo "teorijo hlapčevstva" je zanimivo in zabavno pojasnil marsiakteri pojav negativne selekcije. Po drugi strani pa dvomim, da so stvari tako zelo enostavne.

thramos je izjavil:

Nekako upam, da je pravi vzrok "le" pol stoletja socializma in bo posledice možno odpraviti razmeroma kmalu ... ker če so težava memi nabrani skozi stoletja, nas čaka veliko več dela.

Slabo kaže. Če naj se porabi toliko časa za popravilo, kolikor časa se je delalo škodo (pa se tipično ne), potem ne vem od kje ti upanje. Stvari se ne spreminjajo kaj veliko, pa je že četrt stoletja mimo. Celotna generacija je že šla od plenic do diplome, pa lahko oba še vedno poslušava jadikovanje kako se nič neda in kroničen manjko idej, kaj se bi dalo spremeniti, da se bi kaj dalo.

Kaj šele, da se bi res kaj poskušalo spremeniti.

Če pa kdo poskusi, pa hop s krepelcem po glavi.

Ups. Kanaliziram Mazzinija. ;((

Invictus ::

Smurf je izjavil:


Dej povej, koliko po tvojem mnenju letno zmece Slovenija za doktorske studente, ki nato pobegnejo v tujino.

Problem Slovenije je v tem ker nihče ne izračuna ROI univerzitetne izobrazbe.

Tako sploh ne vemo ali se finančno splača vso to hordo mladih izobraževat, ali pa jih napodimo kar na delo. Ki ga seveda ni ...

Še manj pa vemo katere poklice se bolj splača forsirati in katerih ne.

Kar se tiče emigracije diplomantov, je pa stanje tako kot je ... Naj spremenijo zakonodajo ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

AndrejO ::

Invictus je izjavil:

Kar se tiče emigracije diplomantov, je pa stanje tako kot je ... Naj spremenijo zakonodajo ...

In potem se bodo lahko bogati odseljevali, revni pa z doktoratom pometali ulice. None the wiser.

S prepovedmi se na te področju itak ne more ustvariti kaj veliko, razen morda tega, da se bo več ljudi odselilo v kraje, kjer jih slovenska sodišča ne bodo dosegla, še manj pa jih bo razmišljalo o vrnitvi.

Ravno tako ni jasno kako bi to privabilo tuje doktorante, brez tega mednarodnega kolobarjenja pa visoke znanosti pač ni.

Okapi ::

Kratek odgovor na naslovno vprašanje je - premalo!
V Sloveniji imamo vse preveč takih, ki samo jamrajo in po možnosti še naprej najedajo proračun, spokati se v tujino pa niso sposobni.;((

Pameti je drugače pri nas več kot dovolj, tako da domača podjetja zaradi tega ne bodo prav nič prikrajšana.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

Invictus ::

AndrejO je izjavil:

In potem se bodo lahko bogati odseljevali, revni pa z doktoratom pometali ulice. None the wiser.

Nisi štekal mojega posta, kot jih večina ne.

Preprosto je univerzitetni študij trenutno v popolnem razsulu, njegova vrednost pa je manjša kot vrednost kopača jarka iz Bosne. Popolnoma razvrednoten.

Poanta je v tem da ponudiš manj študijskih mest, in preprosto izfiltriraš najboljše kandidate. Dokler sprejemaš na univerzo ves pofl, potem kvaliteta pač ne more narasti ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

AndrejO ::

Ostalo sem že razumel, samo tisto z "emigracijsko" zakonodajo pa od ostalega ven štrli.

harmony ::

Enostavno:

V kolikor bi po dr bila tudi kaksna primerna sluzba grem stavit, da bi jih veliko ostalo v Sloveniji. Ni pa vse v denarju...komu se pa da vsako leto it na neke brezvezne volitve in gledat ta folk, kako skozi nekaj obljuba in nic ne naredi.

Isotropic ::

saj so primerne službe
recimo pri akrapoviču so vodje razvoja in direktorji firme doktoranti fs (do sedaj sem opazil sam iz enega določenega laba sicer)

PrimozR ::

Nimajo vsi doktorji želje biti vodje razvoja, tehnični direktorji oz. direktorji nasploh. Pa ni ravno dovolj mest direktorjev za vse doktorje...

thramos ::

AndrejO je izjavil:


Hmm... dohodninska lestvica ni tako zelo neprimerljiva. Ne po razredih, ne po stopnjah. Za podjetja mi boš verjetno lahko navedel kateri davki so problem skupaj z navedenimi davčnimi stopnjami.


Ker govorimo o doktorjih, naj uporabim samo: v katerem svetu 41 % nad 18.960,28 in 42 % nad €52,881 (€105,762 for married couples) "ni neprimerljivo" ?

AndrejO je izjavil:


...
- s klicnim dostopom do interneta boš težko imel videokonferenco s polsovnim partnerjem - tudi ,če ga bi našel
...


Za začetek se lahko vprašamo, katero podjetje je pri nas oralo ledino pri optičnem internetu. Nadaljujemo pa z razmišljanjem, kakšno bi bilo delovanje "državnega monopolista" brez pritiska tržne konkurence.

AndrejO je izjavil:


Je, ampak LR Kitajska vsakodnevno dokazuje, da imaš lahko kapitalizem tudi brez prave demokracije.


Res je. Ker pa sem repliciral na tvojo izjavo, da te politikantstvo ne zanima, ne vidim kakšno vezo ima s temo.

AndrejO je izjavil:


Slabo kaže. Če naj se porabi toliko časa za popravilo, kolikor časa se je delalo škodo (pa se tipično ne), potem ne vem od kje ti upanje. Stvari se ne spreminjajo kaj veliko, pa je že četrt stoletja mimo. Celotna generacija je že šla od plenic do diplome, pa lahko oba še vedno poslušava jadikovanje kako se nič neda in kroničen manjko idej, kaj se bi dalo spremeniti, da se bi kaj dalo.

Kaj šele, da se bi res kaj poskušalo spremeniti.

Če pa kdo poskusi, pa hop s krepelcem po glavi.

Ups. Kanaliziram Mazzinija. ;((


Verjamem, da so tovrstni miselni vzorci ne spremenijo iz danes na jutri, zato se mi dogajanje tudi po 25 letih ne zdi kritično.
Upanje mi dajejo takšni mladi, o katerih govoriš ti. Takšni, ki vidijo vzroke naših težav in aktivno delajo na tem, da jih odpravijo. Skrbijo me pa drugi mladi, ki iz takšnih ali drugačnih vzrokov aktivno delajo ravno nasprotno kot prvi. Ampak ajde, teh je (verjetno) malo. Še bolj pa me skrbijo tisti, ki sicer so za kapitalizem, hkrati pa, ko pride do konkretnih vprašanj, od države pričakujejo, da bo poskrbela za to ali ono. Sicer ne ravno za njihovo službo, ker jo imajo, ampak za investicije v njihovo panogo pa, ker je to dobro za gospodarsvo. Pa da bo poslala denar v podjetja in banke, ker je propad slabša opcija. Itd itd.

Vitez ::

-lol- je izjavil:



Ne v mentalno drugih časih živiš ti. Odideš lahko kamorkoli samo če si vzel posojilo od družbe ga vrni. Ne vidim kje je tu težava.


Če se gremo tako, z veseljem, v primeru emigracije. Minus davki, ki so jih plačali moji starši za moje šolanje, minus davki, ki jih trenutno meni odtegujejo za tuja šolanja, pa nimam otrok.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vitez ()

driver_x ::

Okapi je izjavil:

Kratek odgovor na naslovno vprašanje je - premalo!
V Sloveniji imamo vse preveč takih, ki samo jamrajo in po možnosti še naprej najedajo proračun, spokati se v tujino pa niso . . .


Eden redkih pametnih odgovorov, če ne celo edini.

-lol- ::

Vitez je izjavil:

-lol- je izjavil:



Ne v mentalno drugih časih živiš ti. Odideš lahko kamorkoli samo če si vzel posojilo od družbe ga vrni. Ne vidim kje je tu težava.


Če se gremo tako, z veseljem, v primeru emigracije. Minus davki, ki so jih plačali moji starši za moje šolanje, minus davki, ki jih trenutno meni odtegujejo za tuja šolanja, pa nimam otrok.


He he, spet bi rad neke osebne bonitete. Si v tem sistemu in rad bi sam iztopil iz njega. Sicer pa, če tebe ne bi bilo, bi tvoja starša vseeno plačevala davek za šolanje drugih otrok :P

Samo mimogrede, zaradi razmisljanja kot ga imaš (in ga ima tudi večina ostalih Slovencev), je Slovenija v takšnem sranju, da si želiš emigrirat. Namesto, da bi delovali za dobro vseh (tudi sebe), vsi razmišljajo samo kako bi vse ostale prenesli okrog. In ker to pocnejo vsi, gre samo še navzdol, konec koncev so naši *grdi, grdi* politiki in *grdi, grdi* gospodarstveniki samo odsev družbe iz katere izhajajo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: -lol- ()

PrimozR ::

Tako kot bi ti rad 'osebne bonitete' drugih, ker bodo po brezplačnem šolanju šli v tujino. Če hočeš da vrnejo ta denar, naj jim bo vrnjen davek za storitve, ki jih ne bodo več koristili, torej njihov delež pri šolanju (če ga bodo plačali posebej) ter vlaganje v pokojninsko blagajno, ker tega ne bodo (več) koristili. Razen če država omogoči koriščenje vlaganje v tujo blagajno za izplačevanje penzije tukaj.

Povej, da bi ti rad samo, da folk čim več denarja pusti tukaj, ne znaš pa pogledati na stvar z vseh zornih kotov in narediti prave, fer matematike. Želiš samo za svoj pogled dobre stvari.

Vitez ::

-lol- je izjavil:



He he, spet bi rad neke osebne bonitete. Si v tem sistemu in rad bi sam iztopil iz njega. Sicer pa, če tebe ne bi bilo, bi tvoja starša vseeno plačevala davek za šolanje drugih otrok :P



Kaj ti zdaj ne paše? Če se že gremo tako ali drugačno vračanje, naj se upošteva vse. Ti bi rad nekaj na pol. In sploh, kje potegniti mejo, kdo bi to moral vračati, kdo pa ne? A zdaj, ko emigrira en doktor znanosti, ki je 20 elt oddelal v Sloveniji, mu bomo vzeli strooške za šolnino? Čeprav je oddelal 20 let?

Ljudje, ki emigrirajo, delajo tako v dobro sebe, kot v dobro skupnosti. Sploh če tu službe niso imeli. Kaj je boljše, da delajo v tujini, ali da so tu na socialni?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vitez ()

Invictus ::

Če bi država zahtevala šolnino nazaj, bi morala najprej vedeti koliko šolanje sploh stane in to povedati bodočim študentom.

Dokler tega ni, tudi povračila ne bo. Oz. če bo, bo precej nefer ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Mr.B ::

Če bi država zahtevala šolnino nazaj, bi morala najprej vedeti koliko šolanje sploh stane in to povedati bodočim študentom.

Še huje, koliko študentov bi se potem sploh HOTELO vpisati v Slovenske univerze, če nimajo nekih referenc. Še huje verjetno bi bile UNIVERZE proti, ker bi morale dejansko delati, da bi dobile študente, ki bi jim zagotavljalo preživetje.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold

AndrejO ::

thramos je izjavil:

AndrejO je izjavil:


Hmm... dohodninska lestvica ni tako zelo neprimerljiva. Ne po razredih, ne po stopnjah. Za podjetja mi boš verjetno lahko navedel kateri davki so problem skupaj z navedenimi davčnimi stopnjami.

Ker govorimo o doktorjih, naj uporabim samo: v katerem svetu 41 % nad 18.960,28 in 42 % nad €52,881 (€105,762 for married couples) "ni neprimerljivo"?

V svetu, kjer je strošek dela v povprečju 50% nižji in v svetu, kjer je BDP na prebivalca v popvrečju 50% nižji so stvari primerljive. Primerljivi deleži prebivalstva nosijo primerljivo davčno breme. Žal ne moreš primerjati absolutnih zneskov, če nimaš primerljivo učinkovitega gospodarstva.

Ni pa stvar enoznačna in v Nemčiji se CDU/CSU ukvarjata s tem, da se bi prepad med revnimi in bogatimi znižal tudi tako, da se bi revnejše razbremenilo davčnih bremen, ne pa bogatejše obremenilo. Ravno tako pa se ukvarjajo s problemom "tihega" višanja davkov do katerega pride, ko meje med razredi ostajajo iste ne glede na inflacijo.

Oboje je nekaj, kar bi lahko preračunali tudi v Sloveniji.

thramos je izjavil:

Za začetek se lahko vprašamo, katero podjetje je pri nas oralo ledino pri optičnem internetu. Nadaljujemo pa z razmišljanjem, kakšno bi bilo delovanje "državnega monopolista" brez pritiska tržne konkurence.

Nikoli nisem trdil, da se denarja ni razmetavalo za napačne stvari. Ravno nasprotno, sem trdil in še vedno trdim, da se ga razmetava na pamet (in še kaj hujšega), zaradi česar si ta potrošnja ne zasluži oznake "investicija". Kljub temu pa imaš naokoli države, ki znajo tudi investirati v pravilnem pomenu besede. Ne vem, če jim uspeva po naključju ali načrtno, vendar pa jim uspeva. In vsaj za Nemčijo bi rekel, da bolj načrtno, kot pa po naključju.

thramos je izjavil:

Verjamem, da so tovrstni miselni vzorci ne spremenijo iz danes na jutri, zato se mi dogajanje tudi po 25 letih ne zdi kritično.

Meni pa se počasi že zdi kritično. Če se dobesedno desetletja zadeve ne spremenijo bistveno, potem imamo bodisi optimalne pogoje ali pa hudo stagnacijo.

thramos je izjavil:

Še bolj pa me skrbijo tisti, ki sicer so za kapitalizem, hkrati pa, ko pride do konkretnih vprašanj, od države pričakujejo, da bo poskrbela za to ali ono.

Samo bom vedno zagovarjal močno državo, ki mora služiti več, kot pa samo in zgolj kapitalu. ZDA so zame primer kako visoka je lahko družbena cena za "dokaj čisto" obliko kapitalizma in osebno se bi raje odrekel čemu materialnemu, kot pa dobrobitim življenja v mnogo manj nasilni in mnogo bolj navzgor mobilni evropski družbi.

Tako, kot ironijo zgodovine, pa navržem še dva največja dosežka bivše Sovjetske zveze. Prvi je bil ta, da so spravile američane na Luno. Drugi je bil ta, da so zahodni Evropi pokazale, da je možno imeti in kapitalizem in socialno državo, ne da bi zato države postale socialistične.

thramos je izjavil:

Sicer ne ravno za njihovo službo, ker jo imajo, ampak za investicije v njihovo panogo pa, ker je to dobro za gospodarsvo. Pa da bo poslala denar v podjetja in banke, ker je propad slabša opcija. Itd itd.

Viš, to je recimo ena zabavna stvar za mentalno aritmetiko. Država ima X enot za subvencije. Lahko jih vloži npr. v subvencioniranje proizvajalcev solarnih tehnologij(*), lahko pa jih vloži v subvencioniranje solarnih elektrarn.

Brez odvečnega razlaganja, eno povečuje verjetnost gospodarske rasti in povečanja št. delovnih mest, učinke drugega pa je težko že izmeriti, kaj šele oceniti uspešnost. Zato sem za subvencije, ampak ne tako na slepo, kot je pravilo v tem trenutku.

(*) Vsak odjetnik ti bo povedal, da je pri širitvi pogosta težava ta, da imaš produkt, nimaš pa kapacitet. Ker praviloma nimaš kratkoročnih likvidnih sredstev za povečanje kapacitet, potrebuješ dolgoročen kredit, ki ga boš poplačal iz načrtovanih dodatnih prihodkov. Močna država bi tukaj znala in zmogla posredovati, da preseka začarn krog. Slovenija je pri temu 2008-2014 tragično pogrnila.

Okapi ::

Vsak odjetnik ti bo povedal, da je pri širitvi pogosta težava ta, da imaš produkt, nimaš pa kapacitet. Ker praviloma nimaš kratkoročnih likvidnih sredstev za povečanje kapacitet, potrebuješ dolgoročen kredit, ki ga boš poplačal iz načrtovanih dodatnih prihodkov. Močna država bi tukaj znala in zmogla posredovati, da preseka začarn krog. Slovenija je pri temu 2008-2014 tragično pogrnila.
V letih 2004-2008 je bilo mogoče brez najmanjših težav dobiti takšen kredit. Je treba posebej povedati, kakšne so bile posledice tega?>:D

O.

AndrejO ::

Financiranje tveganih managerskih prevzemov iz naslova prihodnjih dobičkov, ki naj bi nastali iz zraka (ne pa kot posledica dejanske širitve poslovanja) je bil idiotizem za katerega bi resnično bilo potrebno definirati še kakšno k.d.

Ni pa tisto imelo ničesar s podjetništvom. Bilo je samo predimenzioniran ekvivalent špekulacije, ko si nekateri jemljejo kredite,d a bi s pričakovanimi donosi pri prodaji "prehiteli" obresti na kreditu. Je fajn, kadar rata, ampak kot vse špekulacije, se to praviloma konča zelo, zelo, zelo slabo.

Nadaljna škoda, ki pa so jo dobesedno povzročili mediji in finančno premalo izobražena populacija, pa se mi zdi, da je tudi bila velika. Verjetno je ne bo nihče in nikoli zmogel izračunati, ampak koliko poslovnih priložnosti je bilo izgubljenih, ker so banke šle iz ene skrajnosti v drugo?

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

thramos ::

AndrejO je izjavil:

V svetu, kjer je strošek dela v povprečju 50% nižji in v svetu, kjer je BDP na prebivalca v popvrečju 50% nižji so stvari primerljive. Primerljivi deleži prebivalstva nosijo primerljivo davčno breme. Žal ne moreš primerjati absolutnih zneskov, če nimaš primerljivo učinkovitega gospodarstva.


Govora je o vzrokih bega doktorjev v tujino. V okoljih, ki sta dobri 3 ure z avtomobilom narazen, je še kako pomebno primerjati absolutno številko, ki jo ob plačilu doktorja zase vzame država.

AndrejO je izjavil:


Meni pa se počasi že zdi kritično. Če se dobesedno desetletja zadeve ne spremenijo bistveno, potem imamo bodisi optimalne pogoje ali pa hudo stagnacijo.


Še več desetletij se je indoktriniralo. Dolgotrajno odpravljanje posledic je pričakovano. Kritično je kvečjemu, da se v nekaterih vidikih indoktrinacija ni zaključila.

AndrejO je izjavil:


Samo bom vedno zagovarjal močno državo, ki mora služiti več, kot pa samo in zgolj kapitalu.


Vem. In potem se boš čudil, zakaj je stanje takšno kot je.


AndrejO je izjavil:


Viš, to je recimo ena zabavna stvar za mentalno aritmetiko. Država ima X enot za subvencije. Lahko jih vloži npr. v subvencioniranje proizvajalcev solarnih tehnologij(*), lahko pa jih vloži v subvencioniranje solarnih elektrarn.


Tretja in najboljša možnost pa je, da X enot sploh ne odvzame ljudem ampak jim pusti, da se sami odločijo kam in koliko bodo investirali. Naj se sami odločijo, sami tvegajo in sami požanjejo dobičke, ne pa, da se nek birokrat z njihovim denarjem brez kakršne koli odgovornosti odloča v njihovem imenu. Pa naj ima še tako "dobre" namene.

fikus_ ::

Napaka v izobraževanju v Slo je v tem, da so že pred leti reševalo nezaposlenost mladih tako, da so jim omogočili vpis na univerze, da so nižali kriterije za vpis! Saj prvi trenutek je to ok, nezaposlenost je manjša!
Posledace tega nas pa tepejo že kar nekaj let, še posebej po 2009. Imamo izobražen kader, nimamo pa zaposlitve za njih! Kvaliteta znanja pa pada, ker so univerze plačane na maso in ne kvaliteto.
Potem pa so tukaj še nekakšne zasebne univerze in tudi državne, ki izumljajo smeri izobraževanja/študija, samo da bi pritegnile nekaj naivnih študentov. Tako se pojavljajo neke kiki-riki smeri študija, ki jih reklamirajo kot oh in sploh, pa da je služba zagotovljena, študij se naredi z levo roko, po možnosti na daljavo. Ko pa ti študenti končajo takšno izobrazbo, pa ugotovijo, da ni službe! Potem pa v jok in vpis kam drugam ter koriščenje statusa za delo preko ŠS.
Konkreten primer: v naši firmi je želel delati prakso inženir strojništva mislim da VSŠ, kateri še vijaka ni držal v rokah! (srednja šola gimnazija potem pa na strojno 2 leti).
Je pa res, da ni za meteti vse študente v isti koš! Eni se trudijo, ti dobijo službo, če le imajo pravo smer izobrazbe, ostali, ki se pa šolajo zaradi statusa in nepripravljenosti za delo, so pa kandidati za zavod za zaposlovanje.

Tako da ona gospodična magistra, ki je čistila čevlje v LJ že ni izbrala prave smeri in kolikor vem, že nekaj let čaka da ji bo služba padla v naročje!

Za službo se je potrebno potruditi, že med študijem nabirati kilometrino, začeti nekje nižje, potem se pa lahko izbira boljša služba. Pa četudi je to v tujini. Slo ne rabi toliko izobraženega kadra, kot ga je sproducirala!

Študentska organizacija je sama pred leti minirala malo delo, ki bi nekak reševalo situacijo štuentskega dela, občasnega dela in dela upokojencev. Videli so, da jim ne bi več kapnilo toliko denarja v njihovo malho.
Sedaj pa spet vpijejo, kako so študenti ubogi, zraven so pa sami bili proti spremembam.

Lep dan

AndrejO ::

thramos je izjavil:


Govora je o vzrokih bega doktorjev v tujino. V okoljih, ki sta dobri 3 ure z avtomobilom narazen, je še kako pomebno primerjati absolutno številko, ki jo ob plačilu doktorja zase vzame država.

Da, tudi to je prinesla EU. Periferne članice financirajo izobrazbo centru, center pa "v zahvalo" nazaj vrača delo v delovno intenzivnih panogah, kjer je malo dodane vrednosti.

Saj v času SFRJ je Slovenija tudi lepo živel na račun revnejših, pa sistemi gor ali pa dol.

Izziv je kako to zglihati in brez delujoče države to ne gre. Delujoča država pa za svoje delovanje potrebuje tudi sredstva. Seveda je diskutabilno koliko in za kaj, vendar pa so nekateri stroški fiksni in neizogibni. Npr. poskusi začeti debato o ukinitvi vojske.


thramos je izjavil:

AndrejO je izjavil:


Samo bom vedno zagovarjal močno državo, ki mora služiti več, kot pa samo in zgolj kapitalu.

Vem. In potem se boš čudil, zakaj je stanje takšno kot je.

Če se bom nekega jutra znebil v podalpski Danski, bo moj cilj dosežen.

thramos je izjavil:

Tretja in najboljša možnost pa je, da X enot sploh ne odvzame ljudem ampak jim pusti, da se sami odločijo kam in koliko bodo investirali.

Državam, ki so bile prisiljene v takšen "izstop" se tipično reče "propadle države". "Failed states" v angleščini. Čeprav se ideja sliši odlično, je ni niti ene moderne države, kjer bi o temu kdorkoli resno razmišljal.

thramos ::

AndrejO je izjavil:


Izziv je kako to zglihati in brez delujoče države to ne gre. Delujoča država pa za svoje delovanje potrebuje tudi sredstva. Seveda je diskutabilno koliko in za kaj, vendar pa so nekateri stroški fiksni in neizogibni. Npr. poskusi začeti debato o ukinitvi vojske.


Jaz ravnokar debatiram o ukinitvi nepotrebnih in zgrešenih investicij države, da bo podjetjem ostalo več denarja za plačilo doktorjev, ki ne bodo tako zavzeto migrirali čez mejo. Ti temu rečeš "failed state", hkrati pa se čudiš, zakaj se 25 let po "prehodu" v kapitalizem nič ne premakne, sanjariš pa o Danski.

Invictus ::

Napaka v vseh vaših rešitvah je, da vključujete državo. Tako samo dajete potuho nešteto agencijam, ki kurijo državni denar, pravzaprav pa ne delajo nič pametnega.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

AndrejO ::

Jaz pa pravim, da so investicije in subvencije s strani države nekaj, kar razvite države počno s ciljem najmanj ohranjanja, če ne povečevanja konkurenčne prednosti lastnega gospodarstva. Kar ima kritičen vpliv na to, da se doktoranti med kolobarjenjem večkrat ustavijo v tej državi.

Thamros najdi eno samo državo, ki bi ji lahko vsaj približno rekel "razvita" in tega ne počne.

Bomo pa zagotovo našli veliko kiksov, ki ločijo uspešne razvite države (dobri učinki investicij in subvencij) od neuspešnih (nikakršni ali neto škodljivi učinki).

Če ne verjameš vprašaj Švicarje kako jim gre odkar so se "pomotoma" izključili iz EU raziskovalnega financiranja.

In ja. Sanjat je treba in imeti neke cilje kako bi želel živeti. Meni osebno je pri srcu danski ideal, drugim pa lahko tudi kakšen drugačen. Na srečo se lahko tudi ne strinjamo in iščemo skupne točke ter kompromise.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

Invictus ::

AndrejO je izjavil:

Na srečo se lahko tudi ne strinjamo in iščemo skupne točke ter kompromise.

Ti pa nisi veliko komuniciral s Slovenci ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

thramos ::

Thamros najdi eno samo državo, ki bi ji lahko vsaj približno rekel "razvita" in tega ne počne.


Saj ne pravim tega. Pravim, da gospodarstva držav niso visoko razvite zaradi investicij o katerih odločajo birokrati, ampak zato, ker gospodarstvu pustijo dihati in ki posledično skrbi za investicije. Države, ki to dopuščajo, si lahko privoščijo tudi birokratske zainvesticije, vendar je eno posledica drugega, in ne obratno.

alexa-lol ::

AndrejO je izjavil:

Jaz pa pravim, da so investicije in subvencije s strani države nekaj, kar razvite države počno s ciljem najmanj ohranjanja, če ne povečevanja konkurenčne prednosti lastnega gospodarstva. Kar ima kritičen vpliv na to, da se doktoranti med kolobarjenjem večkrat ustavijo v tej državi.

Thamros najdi eno samo državo, ki bi ji lahko vsaj približno rekel "razvita" in tega ne počne.

Bomo pa zagotovo našli veliko kiksov, ki ločijo uspešne razvite države (dobri učinki investicij in subvencij) od neuspešnih (nikakršni ali neto škodljivi učinki).

Če ne verjameš vprašaj Švicarje kako jim gre odkar so se "pomotoma" izključili iz EU raziskovalnega financiranja.

In ja. Sanjat je treba in imeti neke cilje kako bi želel živeti. Meni osebno je pri srcu danski ideal, drugim pa lahko tudi kakšen drugačen. Na srečo se lahko tudi ne strinjamo in iščemo skupne točke ter kompromise.


Danska mentaliteta !== Slovenska mentaliteta
Naravna selekcija !== negativna naravna selekcija

V Sloveniji subvencije pomenijo le še eno korito na katerega lahko priključiš paradržavne pijavke. Na Danskem verjetno zadeva funkcionira.

PrimozR ::

fikus_ je izjavil:

Napaka v izobraževanju v Slo je v tem, da so že pred leti reševalo nezaposlenost mladih tako, da so jim omogočili vpis na univerze, da so nižali kriterije za vpis! Saj prvi trenutek je to ok, nezaposlenost je manjša!
Posledace tega nas pa tepejo že kar nekaj let, še posebej po 2009. Imamo izobražen kader, nimamo pa zaposlitve za njih! Kvaliteta znanja pa pada, ker so univerze plačane na maso in ne kvaliteto.
Potem pa so tukaj še nekakšne zasebne univerze in tudi državne, ki izumljajo smeri izobraževanja/študija, samo da bi pritegnile nekaj naivnih študentov. Tako se pojavljajo neke kiki-riki smeri študija, ki jih reklamirajo kot oh in sploh, pa da je služba zagotovljena, študij se naredi z levo roko, po možnosti na daljavo. Ko pa ti študenti končajo takšno izobrazbo, pa ugotovijo, da ni službe! Potem pa v jok in vpis kam drugam ter koriščenje statusa za delo preko ŠS.
Konkreten primer: v naši firmi je želel delati prakso inženir strojništva mislim da VSŠ, kateri še vijaka ni držal v rokah! (srednja šola gimnazija potem pa na strojno 2 leti).
Je pa res, da ni za meteti vse študente v isti koš! Eni se trudijo, ti dobijo službo, če le imajo pravo smer izobrazbe, ostali, ki se pa šolajo zaradi statusa in nepripravljenosti za delo, so pa kandidati za zavod za zaposlovanje.

Tako da ona gospodična magistra, ki je čistila čevlje v LJ že ni izbrala prave smeri in kolikor vem, že nekaj let čaka da ji bo služba padla v naročje!

Za službo se je potrebno potruditi, že med študijem nabirati kilometrino, začeti nekje nižje, potem se pa lahko izbira boljša služba. Pa četudi je to v tujini. Slo ne rabi toliko izobraženega kadra, kot ga je sproducirala!

Študentska organizacija je sama pred leti minirala malo delo, ki bi nekak reševalo situacijo štuentskega dela, občasnega dela in dela upokojencev. Videli so, da jim ne bi več kapnilo toliko denarja v njihovo malho.
Sedaj pa spet vpijejo, kako so študenti ubogi, zraven so pa sami bili proti spremembam.

Lep dan

A ti sploh veš kako delujejo kriteriji za vpis na fakulteto (oz. srednjo šolo), če pride do omejitve vpisa? Hint, vzamejo najboljših x kandidatov. Če ima zadnji vseeno zelo malo pik, ga vzamejo. Ker to pomeni, da je populacija v splošnem bolj slaba, v našem primeru na račun manj številčne rodnosti. So bili primeri, ko niso bili sprejeti na bolj poklicno naravnane srednje šole zaradi omejitve, zaradi česar so se vpisali na gimnazijo, kjer omejitve ni bilo. Kako šibka generacija je bila 89 pa pove dejstvo, da so v Gimnaziji Kranj razbili enega izmed 8 letnikov, ker država ni želela plačevati za 8 'na pol' polnih letnikov, za 7 polno nabasanih (32 dijakov) pa ni bilo težav.

Če želiš dvigniti nivo v takšnih pogojih, moraš omejiti število razpisanih mest.

Sicer pa stalna praksa, jamra se, da študenti ne znajo nič. Če jih je pa treba naučiti pa kar naenkrat ni časa, denarja, ničesar. Ampak vsi bi najemali eksperte svetovnega kova prvi dan po diplomi za 800 € neto. Še glasbeno željo morda?

thramos ::

Invictus je izjavil:

AndrejO je izjavil:

Na srečo se lahko tudi ne strinjamo in iščemo skupne točke ter kompromise.

Ti pa nisi veliko komuniciral s Slovenci ...


Kljub temu, da imaš v tej temi prav, se s tvojimi enovrstičnicami in neargumentiranimi modrovanji res ne da debatirati.

Za AndrejOjem se, kljub temu, da se v marsičem (vsem? :)) ne strinjava, da povsem normalno pogovarjati.

AndrejO ::

thramos je izjavil:

Saj ne pravim tega. Pravim, da gospodarstva držav niso visoko razvite zaradi investicij o katerih odločajo birokrati, ampak zato, ker gospodarstvu pustijo dihati in ki posledično skrbi za investicije. Države, ki to dopuščajo, si lahko privoščijo tudi birokratske zainvesticije, vendar je eno posledica drugega, in ne obratno.

Mislim, da sta zadevi soodvisni. Brez investicije države v raziskave ni hi-tech gospodarstva, brez hi-tech gospodarstva pa ni denarja, ki ga bi lahko investiral.

Podobno tudi za infrastrukturo.

Izziv je kako iz tega začarenega kroga izstopiti. Zgolj zniževanje davkov ne bo povečalo dodane vrednosti, temveč bo državo naredilo samo za še bolj "delovno intenzivno kolonijo". Poraba sredstev, ki jih nimaš (torej iz državnega zadolževanja) ravno tako ne pije vode, ker država ni in ne more biti VC. Sploh pa čez čas postanejo obresti ubijalske in ti potem začne primanjkovati še sredstev še celo za osnovne servise, npr. gasilce, policijo.

Varianta bi bila, da se bi začelo v EU bolj načrtno lobirati za več kohezijskih sredstev (torej Slovenija in preostale periferne države ostanejo neto prejemnice), katere porabo pa bi moral neposredno nadzorovati organ, ki ni podložen vsakodnevni lokalni politiki - torej mešana tuja komisija in ne "homogeno domača".

Kot ideja, pa ni rečeno, da pije vodo.

V splošnem nisem prepičan, da Slovenija dobro izkorišča prednosti članstva v EU. Za razliko od slabosti, ki jih očitno obvladamo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

Invictus ::

thramos je izjavil:


Kljub temu, da imaš v tej temi prav, se s tvojimi enovrstičnicami in neargumentiranimi modrovanji res ne da debatirati.

Za AndrejOjem se, kljub temu, da se v marsičem (vsem? :)) ne strinjava, da povsem normalno pogovarjati.

Če je komunikacija na forumih (tudi tem) referenca za uspešno/normalno komunikacijo, potem ni čudno da je Slovenija tam kot je ...

In moji enovrstični komentarji vsebujejo vse potrebno. Če manjka razumevanja, ni krivda na moji strani ... Včasih gre preprosto samo za komentar ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Mietzsche ::

PrimozR je izjavil:

Sicer pa stalna praksa, jamra se, da študenti ne znajo nič. Če jih je pa treba naučiti pa kar naenkrat ni časa, denarja, ničesar. Ampak vsi bi najemali eksperte svetovnega kova prvi dan po diplomi za 800 € neto. Še glasbeno željo morda?

Ma evo, točno to je jedro problema. Delodajalci jokajo, da ne morejo odpuščati, ampak če bi znali zaposlovati, to ne bi bilo potrebno. Čakajo, da jim druge firme izobrazijo kader, ker itak, da bodo te druge firme priročno odpustile ravno smetano svoje delovne sile, da jo bo prirično postrgal nekdo drug. Naročniki rečejo arhitektu za idejni projekt, nakar ga preprosto ukradejo in dajo v izvedbo gradbeniku, ki jim za vsega par stotakov manj zgradi hišo s prenizkimi stropovi. "Izbrali smo najbolj vrhunskejšega strokovnjaka, ki je bil pripravljen delati za vrečko arašidov, pa je vse zajebal. Plačevali smo jim preseravanje med študijem, zdaj pa nam na veliko fušajo, ker so šli na gimnazijo in študirat, namesto, da bi se naučili poštenega dela." In potem naj še plačam davek na pobeg iz tega raja? Resno?

Invictus ::

AndrejO je izjavil:


Mislim, da sta zadevi soodvisni. Brez investicije države v raziskave ni hi-tech gospodarstva, brez hi-tech gospodarstva pa ni denarja, ki ga bi lahko investiral.

To je osnovna napaka, ki jo dela večina ljudi ki bi rada izboljšala stanje v Sloveniji.

V Sloveniji preprosto primanjkuje kadra za hi-tech gospodarstvo. Večina ljudi nad 50, ki je še delovno aktivna, predvidoma precej dlje kot so mislili, je preprosto preveč star da bi se naučila nekaj novega, niti se večinoma nočejo. Njihovi cilji stremijo k upokojitvi z najmanjšim možnim naporom ... To so pač njihove mokre sanje.

Na drugi strani je generacija 25 - 35, ki bi morala biti osnova za to. Ampak so preprosto predolgo študirali, preveč izkoriščali sistem za lastni hedonizem in s tem zapravili najboljša leta za učenje. Teh let od 15 - 25, ko naj bi bila mladina polna elana in se kaj naučila, ti nihče več ne vrne. Generacija 25 - 35 let je preprosto apatična, ker se njihove sanje niso uresničile (večinoma redna služba do penzije) kljub univerzitetni izobrazbi, doseženi pa 10 letih študiranja. Zato jim pač pravijo izgubljena generacija. Ker so sami izgubljeni, in ne vedo kaj bi s sabo ...

Zato Slovenija nujno rabi bazično industrijo, ki ne zahteva visokega znanja. Med to lahko štejemo prehransko in lesno industrijo, za kar je več kot dovolj možnosti. Niso to sicer visoko donosne industrije, vendar pa zagotavljajo delovna mesta povprečnemu človeku. In se potem od tega lepo plačuje davke. Tudi na zahodu ni prav veliko hi-tech firm. Večina ljudi dela v precej delovno intenzivnih ampak nezahtevnih industrijah.

Pač Gaussova krivulja inteligence ne laže.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

AndrejO ::

Prehranska in lesna industrija sta slab primer. Prva zato, ker Slovenija nima naravnih danosti, da bi postala "žitnica" česarkoli. Prehransko industrijo pa se greš lahko tam, kjer imaš vire relativno blizu obratov. Pa še EU subvencije te bodo ovirale, ker ne bo možno nikoli konkurirati dobro podprtem francoskem kmetu (ker si je Francija pač zagotovila mehanizem varovanja lastnih interesov - glej ga zlomka s čim le).

Lesna industrija bi šla, ampak ta vir tudi ni neomejen. Kot so to že nekaj časa nazaj ugotovili na Krasu.

Pa tudi če sprejmem, da je to pristop za "ekonomski reboot" države, me zanima kakšna je izhodna strategija. Ker na koncu bodo večino takšnih del dejansko prevzeli avtomatizirani sistemi. Za nadzor in upravljanje teh pa ne rabiš ravno velikega moštva.

Okapi ::

ampak ta vir tudi ni neomejen.
Saj ne potrebuješ neomejenega vira, da bi ga lahko izkoriščal. V Sloveniji vsako leto priraste 8.419.974 kubičnih metrov lesa (7 kubikov na hektar). Približno toliko ga lahko vsako leto porabimo za dile, parket, pohištvo, violine, kurjavo ... in ne bomo gozdnih površin zmanjšali niti za m2.

O.

Invictus ::

AndrejO je izjavil:


Pa tudi če sprejmem, da je to pristop za "ekonomski reboot" države, me zanima kakšna je izhodna strategija. Ker na koncu bodo večino takšnih del dejansko prevzeli avtomatizirani sistemi. Za nadzor in upravljanje teh pa ne rabiš ravno velikega moštva.

Še ene mokre sanje "hi-tech" freakov :D. Vse bo avtomatizirano. Večina ne bo, ker se preprosto ne splača ... So ljudje cenejši od robotov kljub napakam, ki jih delajo.

Preprosto mora država poskrbeti za zaposlitev 30% ljudi, ki so na levem delu Gaussove krivulje. Ker če ne, lahko dolgoročno pričakuje revščino in porast kriminala. Da ne govorim da teh 30% ljudi ne prispeva v davčno blagajno.

Zakaj bi morala postati žitnica Evrope? Za to imamo Madžarsko. Trenutni trend v EU je, da se prideluje domačo hrano. Čim bolj podpira domačo industrijo. Celo subvencionira, če je potrebno. Seveda moraš imeti v EU pravega zastopnika, ki pošlje tiste EU kvote v P.M. Če ne verjameš tega, poglej Nemčijo in Avstrijo. Obe precej podpirata svojo prehrambeno industrijo.

Okapi je izjavil:

ampak ta vir tudi ni neomejen.
Saj ne potrebuješ neomejenega vira, da bi ga lahko izkoriščal. V Sloveniji vsako leto priraste 8.419.974 kubičnih metrov lesa (7 kubikov na hektar). Približno toliko ga lahko vsako leto porabimo za dile, parket, pohištvo, violine, kurjavo ... in ne bomo gozdnih površin zmanjšali niti za m2.

O.

Da ne govorimo o tem da se je procent gozda na površino v zadnjih 50 letih povečal za kaj precej.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

Okapi ::

Samo res je pa tudi, da z lesom naših težav niti slučajno ne bi rešili, kvečjemu bi jih malo omilili. Les je precej poceni, na daleč se ga ne splača vozit (ker ga je skoraj povsod dovolj), dodano vrednost v obliki stradivark mu je pa težko dodati. Ni dovolj samo sekanje dreves.

O.

bluefish ::

Meh, les sekamo že sedaj, surovino izvažamo, uvažamo pohištvo. Narobe svet.

Ampak ja, tudi tu potrebuješ kaj več kot le nekaj mizarjev s tremi prsti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: bluefish ()

Invictus ::

Okapi je izjavil:

Samo res je pa tudi, da z lesom naših težav niti slučajno ne bi rešili, kvečjemu bi jih malo omilili. Les je precej poceni, na daleč se ga ne splača vozit (ker ga je skoraj povsod dovolj), dodano vrednost v obliki stradivark mu je pa težko dodati. Ni dovolj samo sekanje dreves.

O.

Saj ni poanta da s tem rešiš celotno državo. Zaposliš pa ljudi, ki je jim ljubi delat, mogoče celo naredijo kako zgodbo o uspehu.

Ampak danes je zgodba o uspehu že pozitivna ničla za podjetje ... Sploh če zaposluje dovolj ljudi.

Vedno se lahko najdejo oblikovalci s svojimi idejami. Ikei pač ne moreš konkurirat, si pa glede na majhnost privoščiš kako specifično lesno tržno nišo.

BTW, tudi "stradivarke" bi lahko delali, ker ima Pokljuka enega najboljših smrekovih dreves ravno za violine. Neka fora glede gostote in resonančnosti lesa.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

Okapi ::

Če znaš delati stradivarke, ne potrebuješ Pokljuke in njenih smrek. Les lahko kupiš tudi na Japonskem ali na Novi Zelandiji.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

PrimozR ::

AndrejO je izjavil:

Pa tudi če sprejmem, da je to pristop za "ekonomski reboot" države, me zanima kakšna je izhodna strategija. Ker na koncu bodo večino takšnih del dejansko prevzeli avtomatizirani sistemi. Za nadzor in upravljanje teh pa ne rabiš ravno velikega moštva.

Odvisno kaj se greš. Če bi se šli neko ultra fancy lesno industrijo (praktično po meri narejeno pohištvo in podobno) na malce večjem obsegu, kot se ga gre mizar v domači delavnici, avtomatizacija odpade. Avtomatiziraš lahko proizvodnjo tipa Ikea, pa še takrat je vprašanje, kako zelo se to splača, ker so to izdelki, ki imajo kratko življenjsko dobo v proizvodnji (sezono, dve, morda tri). Potem je pa že vprašanje, če se splača vsakih par mesecev na novo učiti robota, al raje plačaš človeka, ki je prilagodljiv.

Tudi če se gremo sečnjo lesa, ja, harvesterji so neprimerno bolj produktivni, kot podiranje na roke. A vseeno ti na tleh ostane en kup vej, ki jih lahko povoziš in pustiš tam, lahko jih pa pobereš in jih recimo zmelješ v sekance. Pobiranje bo pa najlažje izvesti na roke. Plus sečnja na zahtevnih terenih, kjer harvesterji nimajo dostopa. Finci imajo super gozdove, ko je cela država praktično ravna. Kaj pa naša Jelovica recimo? Na vrhu spet ni problema, ampak do vrha so pa precej strma pobočja ;) Spet,v poštev pride ročna delovna sila.

Okapi je izjavil:

Samo res je pa tudi, da z lesom naših težav niti slučajno ne bi rešili, kvečjemu bi jih malo omilili. Les je precej poceni, na daleč se ga ne splača vozit (ker ga je skoraj povsod dovolj), dodano vrednost v obliki stradivark mu je pa težko dodati. Ni dovolj samo sekanje dreves.

O.

Stradivarke imajo itak omejen domet. Omare, kavči, vrata, okna, heck, surovine za lesene hiše, ki so vedno bolj popularne, imajo pa precej širšo ciljno publiko.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: PrimozR ()

AndrejO ::

Medmet za poletno večerno branje.

Top štiri proizvodna podjetja po številu prijavljenih patentov so, menda, ustvarila 75% vsega dobička gospodarstva.

thramos ::

AndrejO je izjavil:

Izziv je kako iz tega začarenega kroga izstopiti. Zgolj zniževanje davkov ne bo povečalo dodane vrednosti, temveč bo državo naredilo samo za še bolj "delovno intenzivno kolonijo". Poraba sredstev, ki jih nimaš (torej iz državnega zadolževanja) ravno tako ne pije vode, ker država ni in ne more biti VC. Sploh pa čez čas postanejo obresti ubijalske in ti potem začne primanjkovati še sredstev še celo za osnovne servise, npr. gasilce, policijo.


V osnovi se strinjam. Sicer nisem mnenja, da bi zmerno znižanje davkov - oz. izenačenje z nekaterimi državami zahodne Evrope - prineslo delovno intenzivne panoge. Še posebej nižanje davkov zgornjega dela lestvice. Se pa strinjam, da to ni dovolj. Potrebno je vsaj še večja fleksibilnost trga delovne sile. Pa še kaj bi se našlo - izobraževalni sistem je vsekakor potreben prenove.

Mietzsche ::

thramos je izjavil:

Potrebno je vsaj še večja fleksibilnost trga delovne sile. Pa še kaj bi se našlo - izobraževalni sistem je vsekakor potreben prenove.

Jaz bi rekel, da je trg delovne sile povsem zadovoljivo fleksibilen. Dobri delavci brez problemov odhajajo v tujino, kjer jim slovenska izobrazba očitno služi povsem v redu in jih nihče ne brca kot pse, delodajalci pa sicer lahko sanjarijo o lažjem odpuščanju, ampak odpuščanje slabih delavcev ne pomeni pridobivanja dobrih.

gruntfürmich ::

naš delovni trg zadovoljivo flexibilen?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Mr.B ::

Seveda če nič ne delaš, te ne morejo dopustiti, ker ne delaš slabo. Kot tehnološki višek te tudi ne morejo odpustiti, ker morajo "ukiniti" delovno mesto...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
1 2 3
4
5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo

Preseljevanje in moralne dileme (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
9911680 (9213) bluefish

Šolanje nekoč in danes (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
13028138 (23848) Mato989
»

A še koga moti, da je študij za diplomirance plačljiv? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
10822495 (9858) AndrejO
»

Minister Turk pripravlja prostor za sesutje javnega šolstva (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Problemi človeštva
26434673 (29793) donfilipo

Več podobnih tem