Koliko ljudi z doktoratom se izseli v tujino?

Kar se mene tiče imaš pri odpuščanju tri možnosti:
a) oseba ti ni všeč zaradi nevemčesaže;
b) za osebo več ni dela;
c) oseba ne dosega zastavljenih ciljev;

a) Je t.i. "at will employment" za katerega ne vem, če ga kdo v EU prakticira. Je pa stanadrd v ZDA.

b) Ukinitev delovnega mesta. Če delodajalec tako slabo načrtuje kapacitete, da rabi človeka nazaj, potem pač zajeb. Če je delodajalec sposoben planiranja sezonskega dela in občasnega povečanega obsega (zelo pogosto v gostinstvu), ima na voljo pogodbe za določen čas.

b.1) Če se ti res ne da, potem zaposliš preko agencije. Maksimalna fleksibilnost.

c) Prvi opomin, opomin pred odpovedjo, odpoved. Ta-da. Je pa res, da je zajeb, če niti delodajalec ne zna določiti kaj naj bi oseba delala in kakšni so zastavljeni cilji. Ampak to je očitna krivda (nesposobnost) na strani delodajalca, ne ravno zaposlenega.

Za občasna dela, ki jih ne pokrijejo zgornje oblike, je na ŠS-jih na voljo na pretek poljubno kvalificirane poceni delovne sile.

b) in c) fleksibilnost v Sloveniji delodajalec ima in na njemu je, da ima vsaj tisto minimalno opravilno sposobnost, da lahko določa delovne naloge zaposlenim in vsaj približno načrtuje delo. Kako npr. Renaultu ni težava odpustiti 600+ zaposlenih 2011-2012, letos pa načrtovati zaposlitev 200+ novih. Kaj čes, nekateri delodajalci niso jebivetri in vedo kako se sočasno dela po pravilih in ekonomsko učinkovito.

V bistvu večina delodajalcev, ki stoka o "večji fleksibilnosti" v bistvu hoče a), ker je to odličen mehanizem za "mehko" šikaniranje zaposlenih. Želiš končati z delom ob 17h? Zajeb miško, jutri so odpuščen. Ne jemlješ dežurstev? Ooops. Nasvidenje. Mojem stricu nisi všeč. Aha, tu imaš odpoved in nasvidenje. Mi ne boš dal? Izvoli plačo in nasvidenje. Indija koromandija za delodajalce.

Malo manj za zaposlene.

Pa očitno se da imeti uspešno gospodarstvo tudi brez tolikšne stopnje amerikanizacije, kot to dokazuje velik del EU.

Spet sem zašel OT

Morda bi bilo potrebno nekaj več fleksibilnosti pri mikro podjetjih. Pri teh je praktično samoumevno, da nimajo režijskih zaposlenih, kaj šele HR. Ne čista a) varianta, ampak manj nujnih pogojev za b) in c).

Zdaj bom pa tiho na to temo...

Mislim, da pri visoko izobraženih kadrih ni kakšnih hudih težav z odpuščanjem. Prej z retencijo. Kar se tiče delovnih ciljev, je zelo malo opravil, kjer se ne bi dalo meriti učinka.

Kar se tiče vključenosti v kolektiv, pa se bi lahko podjetja mnogo bolj zanašala na preizkusno dobo in jo tudi resno jemala. Ne samo kot okrasek na n-krat kopirani pogodbi. Vsaj ne predstavljam si, da bi lahko nekdo 6 mesecev igral dobrega sodelavca. In ja. Tudi, če se človeku kasneje 'skisa', ga je po c) še vedno lahko odpustiti. Če podjetje dela po pravilih, ne bo melo težav v prvi in drugi opomin zapisati kaj točno je narobe, v postopku pa zaposlenem dati pošteno možnost da to spremeni in šele nato dati odpoved. Ko se podjetje s takšno dokumentacijo pojavi na sodišču, je postopek jako kratek.

Glede na ceno iskanja, testiranja in uvajanja novega delavca, je strošek odpuščanja še nizek. Pri visoko izobraženih seveda. Na traku imaš lahko tudi agencijsko delovno silo.

Ne vem zakaj se vedno problematizira način odpuščanja a) -> oseba ti ni všeč zaradi nevemčesaže .

A obstaja kakšen tehten razlog za to?

AndrejO je 2. jun 2014 ob 22:52 izjavil:

V bistvu večina delodajalcev, ki stoka o "večji fleksibilnosti" v bistvu hoče a), ker je to odličen mehanizem za "mehko" šikaniranje zaposlenih. Želiš končati z delom ob 17h? Zajeb miško, jutri so odpuščen. Ne jemlješ dežurstev? Ooops. Nasvidenje. Mojem stricu nisi všeč. Aha, tu imaš odpoved in nasvidenje. Mi ne boš dal? Izvoli plačo in nasvidenje. Indija koromandija za delodajalce.

Malo manj za zaposlene.

Pa očitno se da imeti uspešno gospodarstvo tudi brez tolikšne stopnje amerikanizacije, kot to dokazuje velik del EU.

Podpis pod tole.

Za večjo fleksibilnost morata biti izpolnjena (vsaj) dva pogoja.

1. Dohodki zaposlenega morajo biti takšni, da si človek lahko enostavno privošči nekaj mesecev brezposelnosti, ne da bi mu izklopili elektriko in ga vrgli iz stanovanja. Pri nas večina delavcev živi iz rok v usta pa še nekaj je treba početi zraven službe, drugače ne preživiš.

2. Brezposelnost mora biti dovolj nizka, da boš delo res dobil v nekaj mesecih IN da bo delodajalec premislil, ali lahko dobi boljšega delavca ali pa je bolje obdržati tistega, ki ga ima.

Gavran je 3. jun 2014 ob 11:22 izjavil:

AndrejO je 2. jun 2014 ob 22:52 izjavil:

V bistvu večina delodajalcev, ki stoka o "večji fleksibilnosti" v bistvu hoče a), ker je to odličen mehanizem za "mehko" šikaniranje zaposlenih. Želiš končati z delom ob 17h? Zajeb miško, jutri so odpuščen. Ne jemlješ dežurstev? Ooops. Nasvidenje. Mojem stricu nisi všeč. Aha, tu imaš odpoved in nasvidenje. Mi ne boš dal? Izvoli plačo in nasvidenje. Indija koromandija za delodajalce.

Malo manj za zaposlene.

Pa očitno se da imeti uspešno gospodarstvo tudi brez tolikšne stopnje amerikanizacije, kot to dokazuje velik del EU.

Podpis pod tole.

Za večjo fleksibilnost morata biti izpolnjena (vsaj) dva pogoja.

1. Dohodki zaposlenega morajo biti takšni, da si človek lahko enostavno privošči nekaj mesecev brezposelnosti, ne da bi mu izklopili elektriko in ga vrgli iz stanovanja. Pri nas večina delavcev živi iz rok v usta pa še nekaj je treba početi zraven službe, drugače ne preživiš.

2. Brezposelnost mora biti dovolj nizka, da boš delo res dobil v nekaj mesecih IN da bo delodajalec premislil, ali lahko dobi boljšega delavca ali pa je bolje obdržati tistega, ki ga ima.

Te zakonske omejitve so dokaj brezvezne... osnovna načela so preprosta: ponudba - povpraševanje
Zadnjih nekaj let je gospodarstvu v slabem položaju in so pač delavci lahko veseli da sploh obdržijo službo. Če bi bilo delavcev premalo bi lahko pač oni postavljali pogoje.

Mački to razumejo.. mu daš bio-hrano Whiskas jo povoha in ne poje. Nato mu 1 dan ne daš hrane, nato pa najcenejšo hrano iz diskonta z veseljem poje.

večina delodajalcev izredno rada videla ameriški pristop, kjer delavskih pravic praktično ni.

V Ameriki imaš v marsikateri panogi izredno močne sindikate in imajo tam delavci v resnici več pravic kot pri nas. Recimo sindikat pristaniških delavcev. Prideš s svojo ladjo v pristanišče in bi jo rad raztovoril s svojimi delavci, ker so pristaniški delavci predragi. Ne bo šlo, ti ne bodo pustili tovornjaka odpeljati iz pristanišča. V pristanišču namreč lahko delajo samo člani sindikata pristaniških delavcev.

Po drugi strani pa ti sindikalno organizirani pristaniški delavci nimajo nujno vsi dela vsak dan. Pridejo zjutraj v pristanišče in šef pove, koliko jih tisti dan potrebujejo, glede na trenutne potrebe (kakšen dan je v pristanišču več ladij, kakšen dan manj). Pri nas takrat, ko je gužva, ladje raztovarjajo počasneje, ker je delavcev premalo, ko ni gužve, pa pol delavcev brezdelno poseda okoli. Konkurenčnost pristanišča je tako seveda manjša in posledično so tudi plače delavcev v takih pristaniščih manjše.

O.

AndrejO je 3. jun 2014 ob 12:30 izjavil:

Pojem "ustrezno specificirati" je seveda težko specificirati.

Težko je specificirati ustrezno kooperativnost, samoiniciativnosti, iznajdljivost, nekatere osebnostne lastnosti (npr. zadirčnost) ... ki imajo bistven vpliv na delovanje predvsem visoko izobraženega kadra z kratkimi roki projektov, ... . Kot take bistveno vplivajo na poslovanje podjetja in bi morale biti upravičen razlog za odpustitev. Trenutna zakonodaja skupaj z sodišči prav tako IMHO omogoča veliko več izigravanja zakonov s strani delavca.

Delodajalec se sicer lahko v nedogled zapleta z opisi teh lastnosti ter dokazovanjem neustrezanja na sodišču in s tem zgublja denar ter predvsem čas. V praksi tega sicer ne počnejo pogosto, ampak posledično to pomeni, da podjetje ne dela z optimalnimi kadri ter daleč pod svojimi možnostmi. Na globalnem trgu, kjer tekmujemo z okolji, kjer je fleksibilnost delovne sile(bistveno) višja, izgubljamo.

AndrejO je 3. jun 2014 ob 12:30 izjavil:

Sedaj si bom nataknil črn klobuk in rekel, da so podjemne in avtorske pogodbe tudi del trga dela in na njemu očitno izpolnjujejo neko funkcijo. So pa seveda tipičen primer a) - "at will employment".

Ne. Ne govorimo o tistih, ki so v takšen odnosu prostovoljno in je narava dela primerna. V drugih primerih se prikriva redna zaposlitev in je v neskladju z zakonodajo ter ni v interesu praktično nobenega delavca.

Poleg jasnega nedelovanja pravne države, pa je vzrok tudi skrajna togost pri drugem delu zaposlitev. Ob omejenih sredstvih in sredi veliko bolj konkurenčnega okolja, je jasno, da delodajalcem pravzaprav ne ostane drugega, kot nezaposlovanje oz. reševanje posla z skrajnimi ukrepi. Ki pa ne zadovoljijo ne delavca, ne delodajalca.

thramos je 3. jun 2014 ob 13:08 izjavil:

Težko je specificirati ustrezno kooperativnost, samoiniciativnosti, iznajdljivost, nekatere osebnostne lastnosti (npr. zadirčnost) ... ki imajo bistven vpliv na delovanje predvsem visoko izobraženega kadra z kratkimi roki projektov, ... . Kot take bistveno vplivajo na poslovanje podjetja in bi morale biti upravičen razlog za odpustitev. Trenutna zakonodaja skupaj z sodišči prav tako IMHO omogoča veliko več izigravanja zakonov s strani delavca.

Kooperativnost, samoiniciativnost, iznajdljivost imajo neke posledice na delu. Te posledice na delu so merljive, ugotovljive in dokazljive. Dokler je dogovor, da a) ni rešitev, toliko časa bo veljalo, da moraš dokazati negativno posledico na poslovanje, sicer no-go. Če zvodeniš ta pogoj, potem si v a) in lahko zatrdiš katero koli izmed teh kategorij b.d. da prikriješ resničen razlog.

thramos je 3. jun 2014 ob 13:08 izjavil:

Delodajalec se sicer lahko v nedogled zapleta z opisi teh lastnosti

Vidiš, to je izvoren fail tistih, ki pri odpuščanju niso opravili domače naloge. Človeka ne odpustiš zato, ker ni kooperativen (nemerljivo), temveč zato, ker ni v ekipi prevzel nite ene izmed nalog (merljivo). Ne zato, ker nima samoiniciative (nemerljivo), temveč zato, ker v zadnjem letu ni predlagal niti ene spremembe, izboljšave ali česa podobnega (merljivo).

Samo mikro podjetja si tega resnično ne morejo privoščiti in pri njih bi verjetno lahko razmišljal o sproščenih b) in c) pogojih, glede na to, da se pri njih okoliščine spreminjajo praktično tedensko, če ne dnevno.

thramos je 3. jun 2014 ob 13:08 izjavil:

Ne. Ne govorimo o tistih, ki so v takšen odnosu prostovoljno in je narava dela primerna. V drugih primerih se prikriva redna zaposlitev in je v neskladju z zakonodajo ter ni v interesu praktično nobenega delavca.

Prikrivanje redne zaposlitve ni samo sebi namen, temveč je v funkciji nižanja stroškov. Kar vključuje tudi odsotnost "at will" fleksibilnosti.

thramos je 3. jun 2014 ob 13:08 izjavil:

Poleg jasnega nedelovanja pravne države, pa je vzrok tudi skrajna togost pri drugem delu zaposlitev.

Menim, da pravna država (v pravilnem pomeni besede) še deluje, ne deluje pa državna uprava, kjer se uradniki skrivajo za prevelikim številom nepremišljenih, nedodelanih in medsebojno kontradiktornih predpisov. Potem imaš simptome 100 let trajajočih inšpekcijskih postopkov, 1000 EUR globe za gasilni apart montiran 1cm prenizko (ali nekaj na to temo), postopke proti katerim se lahko pritoži še nečak v 8. kolenu trenutno živeč na Marsu, ...

thramos je 3. jun 2014 ob 13:08 izjavil:

Ob omejenih sredstvih in sredi veliko bolj konkurenčnega okolja, je jasno, da delodajalcem pravzaprav ne ostane drugega, kot nezaposlovanje oz. reševanje posla z skrajnimi ukrepi. Ki pa ne zadovoljijo ne delavca, ne delodajalca.

Na teh "alternativnih oblikah" imaš tipično govora o delu, ki ne potrebuje kompleksnega uvajanja, kjer je vsaka oseba trivialno nadomestljiva (strošek najema novega je manjši od oportunitetnega stroška zaradi plačanih dopustov in bolniških odsotnosti). Trdim, da kadar je govora o delovnih mestih, kjer potrebuješ visoko izobražene osebe, takšnih oblik zaposlovanja skoraj ni.

Fleksibilnost, če naj o njej govorimo, bi tako zagotovo imela smisla kadar je govora o minimalnih odpovednih rokih, kadar je govora o odškodninskih shemah, kadar je govora o preizkusnih obdobjih. Dvomim pa, da ima veliko smisla pri pogojih za odpuščanje, ker bi s tem bistveno bolj prizadela najbolj ranljive na najslabše plačanih delovnih mestih, praktično nikakršnega efekta pa ne bi imela pri zahtevnih delovnih mestih, ker tam delodajalci že zaradi stroška iskanja in uvajanja ustreznega kadra prekleto dobro pazijo koga zaposlijo.

AndrejO je 3. jun 2014 ob 13:51 izjavil:

Kooperativnost, samoiniciativnost, iznajdljivost imajo neke posledice na delu. Te posledice na delu so merljive, ugotovljive in dokazljive. Dokler je dogovor, da a) ni rešitev, toliko časa bo veljalo, da moraš dokazati negativno posledico na poslovanje, sicer no-go. Če zvodeniš ta pogoj, potem si v a) in lahko zatrdiš katero koli izmed teh kategorij b.d. da prikriješ resničen razlog.

Ja. Cena, ki bi jo plačali zaradi izkoriščanja prikrivanja resničnih razlogov je po mojem mnenju velikostni razred nižja od cene, ki jo plačujemo zaradi togosti odpuščanja. Tvoja merjenja se sicer slišijo lepo, ampak v praksi so težko izvedljiva.

AndrejO je 3. jun 2014 ob 13:51 izjavil:

Menim, da pravna država (v pravilnem pomeni besede) še deluje, ne deluje pa državna uprava, kjer se uradniki skrivajo za prevelikim številom nepremišljenih, nedodelanih in medsebojno kontradiktornih predpisov. Potem imaš simptome 100 let trajajočih inšpekcijskih postopkov, 1000 EUR globe za gasilni apart montiran 1cm prenizko (ali nekaj na to temo), postopke proti katerim se lahko pritoži še nečak v 8. kolenu trenutno živeč na Marsu, ...

Pravna država res ni pravi izraz. Končni učinek nedelovanja pa ostaja.

AndrejO je 3. jun 2014 ob 13:51 izjavil:

Na teh "alternativnih oblikah" imaš tipično govora o delu, ki ne potrebuje kompleksnega uvajanja, kjer je vsaka oseba trivialno nadomestljiva (strošek najema novega je manjši od oportunitetnega stroška zaradi plačanih dopustov in bolniških odsotnosti). Trdim, da kadar je govora o delovnih mestih, kjer potrebuješ visoko izobražene osebe, takšnih oblik zaposlovanja skoraj ni.

Fleksibilnost, če naj o njej govorimo, bi tako zagotovo imela smisla kadar je govora o minimalnih odpovednih rokih, kadar je govora o odškodninskih shemah, kadar je govora o preizkusnih obdobjih. Dvomim pa, da ima veliko smisla pri pogojih za odpuščanje, ker bi s tem bistveno bolj prizadela najbolj ranljive na najslabše plačanih delovnih mestih, praktično nikakršnega efekta pa ne bi imela pri zahtevnih delovnih mestih, ker tam delodajalci že zaradi stroška iskanja in uvajanja ustreznega kadra prekleto dobro pazijo koga zaposlijo.

Pri najbolj zahtevnih delovnih mestih se strinjam s tabo. A že malo nižje, pr visoko izobražnih osebah je takšne oblike zaposlovanja veliko in vedno več. To je sicer samo moje lastno opažanje, tako da možno da je čisto izkrivljeno.

Pa eno vprašanje, resnično verjameš, da delamo na trgu delovne sile vse prav, samo nekaj investicij države nam manjka?

Ne dvomim, da sem bolj deformiran sam, ker je moje okolje bolj domače. :) Vseeno sem mnenja, da bi tudi dober šef, ob ustrezno nastavljenih meritvah v Sloveniji imel večjo težavo odpustiti delavca, kot marsikje v Evropi. Priznam, izkušenj z tem nimam pa nimam.

... dokler ne bom videl kako bo to vsem dalo več korist, kot pa povzročilo težav.

Popolnoma vsi, vsaj kratko oz. srednjeročno, ob praktično nobeni spremembi ne bodo imeli več koristi kot težav.

thramos je 3. jun 2014 ob 16:53 izjavil:

Popolnoma vsi, vsaj kratko oz. srednjeročno, ob praktično nobeni spremembi ne bodo imeli več koristi kot težav.

Razumem kako je to ovira za ljudi, ki imajo spomin zlate ribice in fokus vinske mušice, ampak za dolgoročen uspeh in izboljšanje položaja so prebivalci že nekajkrat dokazali, da so pripravljeni na kratki in srednji rok tudi potrpeti. Neodvisnost (politično) in sprejem Evra (gospodarsko) sta dva takšna dokaza.

Torej se da.

Večkrat je izziv dejansko formulirati predloge in pojasniti zakaj neka strategija dejansko vodi v boljšo prihodnosti. Neodvisnost in Evro sta bila uspešna projekta, ki sta uspela navkljub nesposobni politiki (ali pa ravno zaradi nesposobnosti). Večina ljudi je ta dva cilja sprejela za svoja in bila pripravljena požreti skoraj neomejeno dreka, da se je to spravilo čez.

Za naprej bo potrebno delati na temu, da se volilcem dejansko "proda" resničen cilj za katerega se bo večina želela boriti na čisto osebnem, individualnem nivoju.

Antropologija vsakdanjega življenja? WTF?