» »

eizvršbe - ima kdo izkušnje?

eizvršbe - ima kdo izkušnje?

«
1
2

Yohan del Sud ::

Preden se odločim za ta neprijeten korak bi rabil tudi kakšen oseben in praktičen podatek iz prve roke. Torej. Dve podjetji mi dogujeta že več kot leto okrog 200 eur vsako in moje pozivi k plačilu so ignorirani. Dokumenta sta v obeh primerih veljavna računa na podlagi neposrednih naročil in dostave blaga oziroma storitev. Terjal pa bi sredstva na TRR. Eno podjetje izgleda dovolj zdravo, drugo je v stečaju (vir. ajpes). Je smiselno iti v izvršbo, glede na majhen znesk oziroma na to, da je vnaprej plačljiva taksa 44 eur (če prav razumem v primeru uspešne izvršbe to skupaj z obrestmi nato vrne dolžnik).

Je kdo tu že kaj uspešno ali neuspešno preko portala eizvršbe dobil poplačano in kako to izgleda. Treba pazit na kakšen droben tisk? Ne bi rad metal denarja stran za kakšen spregledan kaveljc.
www.strancar.com

Bellzmet ::

Ja če si siguren, da imaš prav in da podjetje ne bo šlo kmalu v stečaj, potem se vsekakor splača vložiti izvršbo.

Moraš pa vedeti, da je 90% možnosti, da se bo podjetje na tvojo izvršbo pritožilo (v smislu "mi nismo z njim sklepali poslov") in boš moral potem dokazovat (dokazila zgleda, da imaš - preveri, če je vse podpisano z njihove strani), da so ti dejansko dolžni - kar se potem takoj zavleče vsaj na pol leta, če ti sodišče ugodi. Če ne, potem dolžnik zopet dokazuje, da ti ni dolžen in se zadeva še bolj zavleče.

Kakor vem kakšnih hakeljcev ni, samo pozorno izpolni izvršbo in najprej na Ajpesu preveri, da nimajo blokiranih računov. Pa seveda moraš terjati tudi takso in zamudne obresti, kar ti vse pripada, če "dobiš" izvršbo.

lp

Invictus ::

Vedno je smiselno iti v izvršbo, čeprav je podjetje v stečaju. Ker če ne boš zabeležil dolga uradno, ga tudi ne boš dobil poplačanega ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Lakotnik29 ::

Za prijavo dolga v stečajno maso ni potrebno vložit izržbe. Če še nisi prepozen lahko zgolj prijaviš dolg in ne plačuješ stroškov izvršbe. Pokliči stečajnega upravitelja in preveri kakšna je situacija.

sam portal eizvržba ni nič drugačen, kot če zadevo vlagaš preko odvetnika. Ni nekih posebnih hakelcev in če upnik ne bo nasprotoval dolgu potem bo zadeva relativno hitro rešena, če bo kje vzet.

Šimpanz ::

Da upnik nasprotuje izvržbi mora plačati mislim da okrog 150 eur, tako da za manjše zneske tega noben ne naredi.

XsenO ::

Naša trenutna števnica za različne zneske med 300-1500 EUR (malo na pamet govorim) je 4 oddani 4 uspešni, tako da kr pogumno naprej.

Kaj opomine si jim poslal?
1 + 1 = 1

Yohan del Sud ::

Ene šest po emailu, ker je tako potekala vsa korespondenca, lahko priložim kot dokazno gradivo (na prvega so celo odgovorili, da bo takoj plačano). Lahko še enega na papirju pošljem, za zihr, če je treba. Pa se mi zdi butasto še za to zapravljat, ker navadnega "ne bodo dobili" in pripročenega ne bodo prevzeli.

Še vprašanje. Kako v teh primerih posreduješ dokazno gradivo. Nisem našel nikjer, da bi zadeve poskeniral in pripel. A to samo na poziv oziroma pritožbo pošlješ ali kako?
www.strancar.com

Zgodovina sprememb…

Bellzmet ::

V prvi fazi samo pošljejš eizvršbo. Šele če se pritožijo moraš pošiljat dokazno gradivo.

Bellzmet ::

Opomina ti pa ni potrebno ponovno pošiljat. Opomin tudi ni pogoj za izvršbo.

TheJack ::

Izvršbe zoper družbo v stečaju sodišče ne sme dovoliti. Svojo terjatev moraš prijaviti v stečajnem postopku v 3 mesecih od začetka steč. postopka. Če si zamudil, je konec (drugače je pri osebnem stečaju).

Zoper dolžnika, ki ni v stečaju, je postopek sledeč. Vložiš elektronsko izvršbo in plačaš takso. Predlagam, da najprej predlagaš le izvršbo na denarna sredstva na TRR, ker je to najcenejša izvršba. Izvršba na premičnine (z izvršiteljem) je draga in po mojih izkušnjah pogosto neuspešna. V tem trenutku še ne prilagaš nobenih dokazov o obstoju terjatve. Le-to boš dokazoval v pravdi, če bo do nje prišlo (glej naprej).

Takso dobiš nazaj (če je izvršba uspešna), oziroma bolje rečeno, se naloži v plačilo dolžniku. Seveda moraš v elektronskem predlogu označiti, da zahtevaš vračilo sodne takse.

Ko dolžnik sklep o izvršbi dobi, ima 8 dni časa za ugovor. Če ga vloži, gre zadeva na pravdo, kjer moraš ti kot upnik (tožnik v pravdnem postopku) dokazati obstoj terjatve. Pravda se zna zavleči in verjetno ne bo poceni, še posebej ob dejstvu, da je terjatev 200 EUR. Če uspeš, sodišče sicer vse tvoje stroške naloži dolžniku (tožencu), vendar moraš vse skupaj nato izterjati. Če dolžnik nima ničesar, ali pa zna svoje premoženje uspešno skriti, boš posledično ob večkratnik tvoje sedanje terjatve. Če boš pravdo izgubil, boš moral dolžniku povrniti njegove sodne stroške.

Če dolžnik ugovora ne vloži, bo banka dolžniku zarubila denar na njegovih računih (okej, to bo storila že prej, takoj ko dobi predlog, ampak teorija okrog rubeža in prenosa sredstev za laika itak ni zelo pomembna) in ti ga izplačala. Če bo denarja na računih dovolj, boš dobil povrnjeno terjatev z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški vred(obresti in svoje stroške moraš v predlogu zahtevati/označiti!). Če pa podjetje na računih nima dovolj niti za poravnavo tako majhne terjatve kot je tvoja, potem pa.... po mojih izkušnjah najverjetneje nikoli ne boš dobil ničesar.

Če rabiš še kaj bolj konkretnega, pa vprašaj.
Bonis nocet, qui malis parcit.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: TheJack ()

Yohan del Sud ::

Jah, hvala za tale ne prav najbolj ohrabrujoč odgovor. Sem se ravno tega bal. Preveč če-jev. Izigravanje s poznavanjem prava pač ni moja igra. V mojem poslu (13 let s.p.) sem se pač navadil odpisat ene 100 eur dolga letno in ga zaračunavat kot zavarovanje v artikle/storitve. Več ne gre, ker potem nisem konkurenčen. Lani in predlani je ta strošek poskočil 300% in sedaj gledam kaj lahko naredim glede tega. Plus to, da strgam zadnje fičnike že za takso.

Če dam kontra primer. Če državi pozabiš ali "pozabiš" plačat davek oziroma prispevek, bo za nad 10 eur poslala opomin (s stroški le-tega in obrestmi) v 8-dnevih po neplačilu. Če še ne plačaš ... Kaveljc 22. Blokiran račun. S katerim pač ne moreš normalno delat. Če ne moreš normalno delat nimaš gnarja in če nimaš gnarja ne moraš plačat niti stečaja. Nisem še tako daleč, ampak vidim kam to vodi. Glej naslednjo točko.

Za drugi primer sem si vzel včeraj cel dan in lepo predal priporočeno pismo za zahtevek 201 eur pp v stečajno maso. Bemtiš, sem ujel ravno zadnji dan, par mesecev nazaj sem prašal, je bil dolžnik v prisilni poravnavi in ne stečaju, pa je še vedno trdil, da bo vse poravnal. Se bom moral navadit gledat kvartalno gledat ajpes, izgleda.
www.strancar.com

knesz ::

Moje izkušnje:

Do sedaj sem 2x delal e-izvržbe, enkrat uspešno, enkrat pa ne, zaradi prenizkega zneska.
V uspešnem primeru sem vložil e-izvržbo na sredstva, plačal takso in brez kompliciranja dobil. Znesek 180€. Povrnjene sem dobil tudi vse stroške izvržbe.

V drugem primeru je šlo za 63€. Ravno tako kot v prvem primeru sem vložil e-izvržbo na sredstva na računu. V tem času je dolžnik (s.p.) zaprl svoj poslovni račun, na katerega sem se obesil. Zaradi nizkega zneska in moje lenobe nisem ponovno vlagal zahtevka za izvržbo na ostala sredstva.

V obeh primeih je bil dokument izstavljen račun in nobenih komplikacij. Je pa to bilo nekaj let nazaj, postopek je bil pa presenetljivo hiter.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: knesz ()

moj_nick ::

Bellzmet je izjavil:

Moraš pa vedeti, da je 90% možnosti, da se bo podjetje na tvojo izvršbo pritožilo (v smislu "mi nismo z njim sklepali poslov") in boš moral potem dokazovat (dokazila zgleda, da imaš - preveri, če je vse podpisano z njihove strani), da so ti dejansko dolžni - kar se potem takoj zavleče vsaj na pol leta, če ti sodišče ugodi. Če ne, potem dolžnik zopet dokazuje, da ti ni dolžen in se zadeva še bolj zavleče.


Ravno obratno je. Dolžniki v 90% ne ugovarjajo izvršbi.
110111001001010001010000

Ziga Dolhar ::

moj_nick je izjavil:

Bellzmet je izjavil:

Moraš pa vedeti, da je 90% možnosti, da se bo podjetje na tvojo izvršbo pritožilo (v smislu "mi nismo z njim sklepali poslov") in boš moral potem dokazovat (dokazila zgleda, da imaš - preveri, če je vse podpisano z njihove strani), da so ti dejansko dolžni - kar se potem takoj zavleče vsaj na pol leta, če ti sodišče ugodi. Če ne, potem dolžnik zopet dokazuje, da ti ni dolžen in se zadeva še bolj zavleče.


Ravno obratno je. Dolžniki v 90% ne ugovarjajo izvršbi.


Vir?
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Ziga Dolhar ::

No, bom kar sam nalimal :).

Sodna statistika 2012. Imaš kar prav. Očitno res ne smem posploševati iz svojih izkušenj, kjer je vzorec bolj podoben Bellzmetovemu :).
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Zgodovina sprememb…

TheJack ::

Tudi po mojih izkušnjah dolžniki večinoma ne vlagajo ugovorov. Tudi jaz bi sicer to komot spregledal, ker se pač veliko ukvarjam prav z ugovori (v izvršbi je to itak skoraj edini primer, ko prideš v stik z "echt" pravom). Izvršbe, kjer je terjatev kmalu po izdaji sklepa poravnana, niti ne pridejo do mene. Zato je morebiti moj prvi post izgledal nekoliko pesimističen. V bistvu pa, če premisliš, možnosti niti niso tako slabe. Če dolžnik ne vloži ugovora (večina primerov) in če ima na TRR-ju dovolj denarja (nisem gospodarstvenik, ampak nekako bi pričakoval, da ima večina d.o.o.-jev na računu vsaj jurja, ne?), boš poplačan brez velikih kolobocij.

Po mojih izkušnjah so dolžniki nekako treh vrst:

1. Dolžniki, ki imajo dovolj denarja za poplačilo dolga in je le-ta kmalu po izdaji sklepa o izvršbi poravnan. Ponavadi gre za majhne zneske (do jurja, ali par jurjev). Tu ni problema.

2. Dolžniki, ki nimajo ničesar. Takih je veliko in čedalje več. Posledica so stečaji, v ogromno primerih osebni (tj. stečaj fizične osebe), ki IMHO itak ne rešijo ničesar (morebiti imajo kolegi na stečajnih oddelkih drugačne izkušnje). Tu gre za sila pestre primere; od dolžnikov, ki so dolžni jurja in manj, do takih, ki so dolžni več deset ali celo več sto tisočakov (ponavadi firme in bivši s.p.-ji). Tudi tu v bistvu ni problema - kjer ni, še vojska ne vzame, kot pravi star ljudski rek. Izvršbe tu lahko tečejo od par let do par desetletij, odvisno pač, kdaj se upnik naveliča. Upnik zapravlja denar za vodenje izvršbe (dovolitve, pravna sredstva, izvršitelji, cenilci parcel, ki se na koncu ne prodajo...itd.), na koncu pa ostane z dolgim nosom. Tu so upniki sicer izrazito dveh vrst: prva vrsta so fizične osebe, s.p.-ji, majhni d.o.o.-ji, ki jim hitro rata jasno, da iz vsega pač ne bo nič (saj, ponavljam, dolžnik pač nima ničesar!) in da le mečejo denar v veter, ter odnehajo. Druga vrsta so velike družbe (banke, zavarovalnice, telekomi ...itd.), ki takšne izvršbe peljejo par let/desetletij, saj tam zaposleni pravniki pač delajo po inerciji. Itak ne gre za njihov denar.

3. Dolžniki, ki imajo sredstva, ampak so jih skrili. Tu gre za stalno menjavanje služb, stalno odpiranje in zapiranje računov (prav tako odpiranje le-teh v tujini), plačevanje na roke, prepisovanje premoženja na sorodnike in prijatelje, celo fiktivne ločitve (in "prepustitev" vsega premoženja bivšemu partnerju), skrivanje za pravno osebnostjo....

Tale zadnja je zelo zanimiva. Včasih, ko je bilo še možno nadaljevanje izvršbe zoper družbenike (izbrisane) družbe, so edini družbeniki takih družb kmalu po zadolžitvi postajali Bosanci, Srbi, Argentinci, Brazilci... itd. Od sprejetja ZPUOOD se takšnim dolžnikom niti ni treba več pretvarjati; družbo (d.o.o.), ki ima par tisočakov dolgov, preprosto pošljejo v izbris in si umijejo roke.

Tule bodo pravniki zastrigli z ušesi (prvič verjetno zato, ker bi moral omenjeni d.o.o. dati pod točko 2. , ker je dolžnik družba, ne (edini) družbenik za njo, ne? ;)): nobenega za naše pravo nerešljivega problema nisi naštel! Če nekdo stalno menjava službe, se sklep o izvršbi pač venomer pošilja novim delodajalcem. Če odpira nove račune, pa novim bankam. Če odpre račun v tujini, izvršbo pač upnik sproži tam, plačevanje na roke (brez računa) je kaznivo. Če dolžnik premoženje prepiše na sorodnike in prijatelje, ima upnik izpodbojno tožbo, enako pri fiktivni ločitvi. Za zlorabo pravne osebnosti poznamo spregled pravne osebnosti (8. člen ZGD-1).

Problem je neučinkovitost našega pravnega reda in neaktivni upniki. Le za primer. Človek težko verjame, ampak je res. Če dolžnik odpre nov TRR, ga banka ne blokira avtomatsko (kar bi se meni zdelo normalno), pač pa mora nekod, bodisi upnik (s poizvedbami), bodisi sodišče (z vpogledom v evidence) ugotoviti obstoj novega računa in sklep o izvršbi poslati novi banki. V teoriji bi se to moralo zgoditi takoj, v praksi pa pač ne upnik, še manj pa sodišče, ki vodi tisoče takih spisov, ne tega ne more storiti takoj. Tako se dogaja, da ima dolžnik leta odprt račun, na katerem blokade ni. Zakaj tu ni avtomatike (= če nekdo s to in to davčno številko odpre TRR = blokada), jaz ne vem. Pri izpodbojnih tožbah je odgovornost na upnikih. Če dolžnik premoženje npr. podari sinu, je to za upnike pri nas nerešljiva ovira. Izvršilno sodišče pač ne more samo vlagati takih tožb, kot si izgleda upniki to predstavljajo.

Še večja uganka mi je dejstvo, da pri nas nihče ne vlaga tožb za spregled pravne osebnosti. Nedvomno se pri nas zlorabe pravnih oseb dogajajo (šolski primer je, da fizične osebe ustanovijo d.o.o., v imenu d.o.o.-ja kupujejo stvari, naročajo storitve in si sposojajo denar, nato d.o.o. zaprejo), le ustreznih tožb na podlagi 8. člena ZGD-1 nihče ne vlaga. Sem šel preverit sodno prakso pri tem členu na iusinfu. Skorajda nič. Pojma nimam, kje je keć. Nek d.o.o. se je pri tebi zadolžil za par deset ali sto jurjev, nato pa je bil izbrisan iz registra. In ti ne sprožiš ustrezne tožbe zoper družbenike!?

Upam, da bo tole kdo bral. Če bo, naj kaj napiše v zvezi s tem. Da ne bom imel filinga da sem brezveze pisal. :)
Bonis nocet, qui malis parcit.

AndrejO ::

TheJack je izjavil:

Še večja uganka mi je dejstvo, da pri nas nihče ne vlaga tožb za spregled pravne osebnosti. Nedvomno se pri nas zlorabe pravnih oseb dogajajo (šolski primer je, da fizične osebe ustanovijo d.o.o., v imenu d.o.o.-ja kupujejo stvari, naročajo storitve in si sposojajo denar, nato d.o.o. zaprejo), le ustreznih tožb na podlagi 8. člena ZGD-1 nihče ne vlaga.

Tri, morda relevantni podatki, iz zbirke mojih osebnih izkušenj:
- V dveh dveh odvetniških pisarnah skozi katere sem šel, niso imeli pojma o temu, da bi bil spregled sploh možen.
- O možnosti spregleda sem izvedel šele v tretji - od takrat še pripravnice v pisarni, kjer je ona šla k odvetniku z mojim primerom, kopijo zakona in mnenjem "kaj je pa tukaj za razmišljati".
- Zakonodaja, ki je bila relevantna za moj primer, se je v času dokazovanja po tej poti 3x bistveno spremenila in 1x obvisela na ustavnem sodišču, kar je vse postopke razvleklo iz mesecev v leta.

jukoz ::

To kar čemer piše AndrejO je razlog zakaj ni tožb. Ljudje ki se poklicno ukvarjajo s temi zadevami nimajo pojma kaj zakonodaja sploh omogoča. Samo primer, ko sem naš računovodski servis vprašal kako je z e-izvržbami so mi rekli da oni tega ne poznajo, da za to sodelujejo z neko firmo ki odkupuje terjatve. In če si premajhen, so zneski premajhni, nimaš časa oz volje se s tem ukvarjati rečeš pač šment.

TheJack ::

AndrejO je izjavil:

TheJack je izjavil:

Še večja uganka mi je dejstvo, da pri nas nihče ne vlaga tožb za spregled pravne osebnosti. Nedvomno se pri nas zlorabe pravnih oseb dogajajo (šolski primer je, da fizične osebe ustanovijo d.o.o., v imenu d.o.o.-ja kupujejo stvari, naročajo storitve in si sposojajo denar, nato d.o.o. zaprejo), le ustreznih tožb na podlagi 8. člena ZGD-1 nihče ne vlaga.

Tri, morda relevantni podatki, iz zbirke mojih osebnih izkušenj:
- V dveh dveh odvetniških pisarnah skozi katere sem šel, niso imeli pojma o temu, da bi bil spregled sploh možen.
- O možnosti spregleda sem izvedel šele v tretji - od takrat še pripravnice v pisarni, kjer je ona šla k odvetniku z mojim primerom, kopijo zakona in mnenjem "kaj je pa tukaj za razmišljati".
- Zakonodaja, ki je bila relevantna za moj primer, se je v času dokazovanja po tej poti 3x bistveno spremenila in 1x obvisela na ustavnem sodišču, kar je vse postopke razvleklo iz mesecev v leta.


Verjetno bo res tako, kot praviš. Zna pa biti, da je razlog še eden: predstavljam si, da bo na naših sodiščih izjemno težko dokazati t.i. "subjektivno predpostavko" spregleda - da je družbenik vedel oz. bi moral vedeti, da družba zaradi zmanjšanja premoženja ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Verjetno bi sodnice (ja, vem, da sem šovinist), da bi subjektivno komponento štele za dokazano, hotele, da bi družbenik v poslovne knjige (ali pa kar v statut) črno na belem napisal: "To družbo sem ustanovil z namenom oškodovanja upnikov!" [zlobni smeh] No ja, malce heca more bit, ne? Vsekakor bo dokazati subjektivno predpostavko spregleda pravne osebnosti pred našim sodiščem "probatio diabolica".
Bonis nocet, qui malis parcit.

AndrejO ::

Pri meni je bila zadeva relativno enostavna, saj je šlo za direktorja (in edino odgovorno osebo podetja) in na koncu edinega družbenika v eni in isti osebi. Še največji izziv je bil ta, da je bilo potrebno dokazati, da je šlo v njegovem ravnanju za kaznivo dejanje, čeprav kazenska ovadba ni bila vložena in njegova krivda za k.d. ni bila nikoli dokazana. Zgodba, o temu zakaj ne, je sicer zanimiva, vendar predolga za to temo. Vendar pa od takrat posebnega zaupanja v ODT več nimam, od pred nekaj let nazaj pa vsaj po lastnih merilih utemeljeno sumim, da tožilstva dejansko delujejo po političnem nareku in ne strokovnih merilih.

Od trenutka, ko smo postopek začeli, ni bilo v njemu niti enega zastoja zaradi počasnega sodišča. Vse zastoje so povzročale neprestane spremembe zakonodaje, ko je sodišče potrebovalo dodatna dokazila, moralo na novo ugotavljati dejstva ali pa se je čakalo na ugotovitve o ustavnosti ene izmed novel.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

Bellzmet ::

Po mojih info je spregled pravne osebnosti na sodišču izredno težko dokazati (tudi zaradi dejstva, da sodišča še vedno "ščitijo" dolžnike). Pač kot upnik težko dokažeš, da je šla firma res v franže zaradi goljufivosti/neposlovnosti/izigravanja direktorja. Npr. dolžnik se zagovarja, da so slabe gospodarske razmere, da je prodaja padla ti pa na drugi strani nimaš dokumetov, ki bi dokazovali, da je deloval nevestno/goljufivo/... in da je namerno zavajal. In seveda so vedno bolj bogi dolžniki, kot pa upniki, čeprav je upnikov denar;)

@ziga dolhar: Drugače pa zgleda, da je tistih 90% res malo preveč. Če malo bolj pomislim je tudi v praksi ta odstotek nižji, pač pritožbe pustijo večji "pečat" zato se človeku zdi, da jih je več:)

Bi pa avtorju teme predlagal, da če smatra da gre še za delujoče podjetje, naj takoj vloži izvršbo.

Yohan del Sud ::

Lažje rečt kot nardit, glede na to da trenutno nimam niti 44 eur za takso. Bom storil to v roku par tednov, se ima za nabrat nekaj. In poročam potem dalje.
www.strancar.com

šajtrga ::

No da napišem tukaj

Proti meni je bila podana izvršba ker nisem moral plačati položnic.
Ker nimam ničesar v lasti stanje na TRR pa je porazno me zanima na kakšen način lahko sploh plačam izvršbo oz. kako je v primeru če pride do rubeža?
(pa prosim za resne odgovore ne me je... če ne poznate situacije)

LP

Vikking ::

Kontaktiraš podjetje kateremu si dolžan. Če lahko plačaš vse zapadle obveznosti v enkratnem znesku to storiš, če lahko oz. če so voljni se dogovoriš za plačila po obrokih. s prvim obrokom plačila oz. poplačilom vseh terjatev, upnik ustavi izvršbo.

Če pride do rubeža, pa pride izvršitelj na naslov tvojega stalnega prebivališča in rubi vse, kar se mu zdi vredno na tem naslovu. Rubi lahko tudi na naslovu tvojega poštnega nabiralnika, če gre za večje zneske dolga, ter če izvršitelj sklepa da dolžnik skriva premoženje, izvršitelj lahko tudi najame detektiva, ki proba poiskati dolžnikovo premoženje.
Problem rubeža je da pri rubežu nastane cela kopica stroškov, ki jih mora dolžnik plačati poleg zneska ki ga dolguje.

TheJack ::

šajtrga je izjavil:

No da napišem tukaj

Proti meni je bila podana izvršba ker nisem moral plačati položnic.
Ker nimam ničesar v lasti stanje na TRR pa je porazno me zanima na kakšen način lahko sploh plačam izvršbo oz. kako je v primeru če pride do rubeža?
(pa prosim za resne odgovore ne me je... če ne poznate situacije)

LP


Katera izvršilna sredstva so bila predlagana oziroma dovoljena v predlogu za izvršbo (rubež denarnih sredstev pri OPP, izvršba na premičnine, plačo....)?
Bonis nocet, qui malis parcit.

šajtrga ::

@TheJack
Denarna sredstva

Invictus ::

šajtrga je izjavil:

No da napišem tukaj

Proti meni je bila podana izvršba ker nisem moral plačati položnic.
Ker nimam ničesar v lasti stanje na TRR pa je porazno me zanima na kakšen način lahko sploh plačam izvršbo oz. kako je v primeru če pride do rubeža?
(pa prosim za resne odgovore ne me je... če ne poznate situacije)

LP

Pokliči upnika, in se dogovori.

Sposodi si denar, če lahko, da poplačaš dolgove. Zamudne obresti so hudič. Rastejo z leti.

Poleg tega izvršba nikoli ne zastara. Ampak ker je bila izvršba že narejena, pričakuj da boš plačal še stroške postopka.

BTW. če ti bodo naredili izvršbo na transkacijski račun, to tudi pomeni da ne boš mogel odpreti nobenega drugega računa, niti na drugi banki, dokler dolg ni poplačan.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Invictus ()

Aston_11 ::

Invictus je izjavil:

Poleg tega izvršba nikoli ne zastara.
Seveda ne, saj ni terjatev.

Invictus ::

Aston_11 je izjavil:

Invictus je izjavil:

Poleg tega izvršba nikoli ne zastara.
Seveda ne, saj ni terjatev.

Napisati bi moral da dolg ne zastara. AMpak ko se enkrat naredi blokada TRR, ga lahko odkleni samo poplačan dolg.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Ziga Dolhar ::

No, tudi s pravnomočno sodno odločbo (npr. v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine) ugotovljena terjatev zastara, a ne prej kot v desetih letih, pa še v tem primeru zastaranje pretrga vsako upnikovo dejanje usmerjeno v izvršbo (tako da iz praktičnih razlogov res lahko rečemo, da skoraj "ne zastara").
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Invictus ::

Terjatev ne zastara 10 let. Ampak ti lahko izvedeš izvršbo v devetem letu ...

Ko je dolžnik praktično že pozabil na to.

Seveda se potem dolgu dodajo še zamudne obresti za 9 let, ki so reda 20% na leto.

Če si lahko privoščiš, je to najboljša in najvarnejša naložba.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Vice ::

TheJack ::

Če je vložena izvršba in izvršba teče, terjatev po mojem najboljšem vedenju ne more zastarati - dokler izvršilni postopek teče (365. člen v zvezi s 3. odst. 369. člena OZ).


šajtrga je izjavil:

@TheJack
Denarna sredstva


Kakšno imaš stanje na računu? Če gor ni nič, ti banka (logično) nima česa rubiti.

Upnik lahko ves čas trajanja izvršbe predlaga nova izvršilna sredstva. Tu upniki malo taktizirajo, tako da v primeru, če terjatev ni visoka, izvršbe na nepremičnine ponavadi ne predlagajo (to je draga izvršba zaradi cenilca). Ampak ne vsi. Velike firme, javni zavodi/podjetja...itd. znajo predlagati izvršbo na hišo tudi za 100 EUR.

Malo si preračunaj zadevo. Kako visok je dolg? Ga lahko plačaš, magari, da si denar sposodiš? Imaš avto, LCD TV, prenosnik oziroma kakšne druge vrednejše predmete? Si lastnik nepremičnin (hiša stanovanje, njive, gozdovi....)? Če si lastnik vrednejšega avta (več kot 1000 EUR), tvoj dolg pa npr. znaša 500 EUR ali manj, ga plačaj. Če ti upnik pošlje izvršitelja (= predlaga izvršbo na premičnine), bodo samo njegovi stroški znašali 300-400 EUR, ki jih boš na koncu plačal ti, če ti bo lahko izvršitelj kaj pametnega zarubil in prodal. Če si lastnik nepremičnine in bo upnik predlagal izvršbo nanjo, bodo stroški za cenilca znašali vsaj 700 EUR. Raje mnogo več.

Uspeh izvršilnega postopka je odvisen od tega, ali ima dolžnik kakšno premoženje, ki ga je mogoče zarubiti in prodati. Če nimaš ničesar, ali pa znaš svoje premoženje skriti (računi v tujini, prepis avta in hiše na ženo, itd.), bo izvršba neuspešna.

Problem lahko nastane v prihodnosti. Izvršbe lahko tečejo zeeeeelo dolgo. Tudi 10 ali 20 let. Obresti in stroški pa naraščajo. 100 EUR danes je lahko par jurjev čez par let. Če si brez premoženja in brez zaposlitve (ali pa prejemaš minimalno plačo) in nameravaš tak ostati celo življenje, potem ne bo problem. Kjer ni, še vojska ne vzame, pravi star pregovor. Če se pa nameravaš v prihodnosti zaposliti, prejemati plačo, kaj podedovati - skratka pridobiti premoženje, potem se pa zna zgoditi, da boš čez par let doživel neprijetno presenečenje v obliki rubeža denarja z računa, hipoteke na hiši, rubeža plače...itd. Če bo le upnik dovolj vztrajen.

Povedano še drugače. Lahko se zgodi (ni pa nujno), da boš zaradi par sto EUR dolga čez par let ostal brez parih plač.
Bonis nocet, qui malis parcit.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: TheJack ()

Aston_11 ::

Invictus je izjavil:

Seveda se potem dolgu dodajo še zamudne obresti za 9 let, ki so reda 20% na leto.
Cca 8%.

Yohan del Sud ::

Če si kot OP lahko malo nazaj sposodim temo in opišem tekoče stanje. Dobil sem samo odgovor banke, da sem 5. na čakalni listi. Denarja še vedno ni. Ampak vsaj postopek je očitno v teku.

Po drugi strani, sem se s tretjim dolžnikom (spet znesek tam pod 200 eur) po opominu pred izvršbo uspel dogovorit za 25% poravnavo takoj v zameno za odpis ostalega. Ni fer, ampak je še bolj brezupen primer kot prvi. Bolje nekaj kot nič.
www.strancar.com

Uporabnik ::

Oddal sem eizvršbo. Dolžniki so v roku osem dni po prejemu plačali. Kako sedaj prekinem postopek, da jih ne bodo se rubili? Prek portala eizvrsba, kjer sem izvršbo tudi oddal se ne da, ker nimam varnega elektronskega predala.

Aston_11 ::

Napiši vlogo in v vlogi napiši - Upnik umika predlog za izvršbo. In se podpiši in pošlji. Lahko elektronsko, če imaš certifikat (imaš, saj si oddal predlog elektronsko).

Uporabnik ::

Ne da se samo s certifikatom... butasto. Oddaš elektronsko, sedaj pa moram pisat dopis, katastrofa.

Umik prek portala eSodstvo je omogočen le zunanjim kvalificiranim uporabnikom.
Pogoj za takšno registracijo je digitalno potrdilo (Halcom,Sigenca...), varni
elektronski naslov ( Pošta Slovenije ali EIUS d.o.o.) ter nameščena podpisna
komponenta katero prenesete s strani http://www.si-ca.si/podpisna_komponenta...

SeMiNeSanja ::

Spet ena krasna fora s temi 'VARNIMI' poštnimi predali...

Pojdi na https://moja.posta.si in si tam kreiraj 'varen' poštni predal.
Sam predal (sprejemanje) ne stane nič. Zato pa zaračunavajo pošiljanje sporočil (ne vem kje jim logika, ker je ravno sprejemanje večji vir tveganja, kot pošiljanje sporočil). Posredovanje dokumenta zaračunavajo od 0,15€ do 0,7€.

Alternativno napišeš, sprintaš, na roke podpišeš, daš v kuverto, neseš na pošto in oddaš priporočeno. Stroški + čas bo verjetno več kot 0,7€ ?

Ziga Dolhar ::

SeMiNeSanja je izjavil:

Zato pa zaračunavajo pošiljanje sporočil (ne vem kje jim logika, ker je ravno sprejemanje večji vir tveganja, kot pošiljanje sporočil).



A si pripravljen namesto znamk plačevati vsako dohodno pošto, ki ti jo prinese poštar? (Vključno z reklamami.) Al pa dohodne klice in SMSe? :)
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

SeMiNeSanja ::

Ziga Dolhar je izjavil:

SeMiNeSanja je izjavil:

Zato pa zaračunavajo pošiljanje sporočil (ne vem kje jim logika, ker je ravno sprejemanje večji vir tveganja, kot pošiljanje sporočil).



A si pripravljen namesto znamk plačevati vsako dohodno pošto, ki ti jo prinese poštar? (Vključno z reklamami.) Al pa dohodne klice in SMSe? :)

Seveda ne - ta del je povsem logičen - nelogično je potreba po 'varnem predalu', da bi lahko poslal 'varen mail'. Če je mail podpisan s certifikatom, res ni nobene potrebe, da bi ga moral pošiljati še s posebnega accounta.

Za prejete maile, pa tudi ne vem, v čem bi bila 'Varnost' na moja.posta.si bistveno višja od varnosti na mojem lastnem strežniku v podjetju. Če temu ne zaupam kot 'varnemu', kako naj potem šele kateremukoli drugemu?

Ziga Dolhar ::

SeMiNeSanja: Glede 1. odstavka te razumem. (Gre tudi meni na živce.)

Glede 2. odstavka - smisel uporabe "varnega predala" pri prejemanju pošiljk ni v tehnološki varnosti (šifriranje), ampak pri zagotovitvi povratnice - prejemnikov sistem mora pošiljatelju potrditi, da je bilo pisanje prevzeto. (Tega pa e-poštni strežniki ne omogočajo.)
Legal systems are not supposed to be efficient. They are
designed to ensure that innocent people are not found guilty.
If that requires inefficiencies, so be it.

Mavrik ::

Oz. na kratko - ni vprašanje komu ti zaupaš, fora je da oni ne zaupajo tebi in tvojemu strežniku, da jim ne bi lagal o prevzemu ;)
The truth is rarely pure and never simple.

Uporabnik ::

Bistvo je, da bi lahko s certifikatom tudi umaknil, tako kot si vložil. Ne vem kaj mi imajo za posiljat na varni naslov, sejbodločbo so mi poslali prav tako z navadno pošto.

Belcebub ::

Kaj pa lahko kot upnik pričakujem, če sem na vloženo eizvršbo, prejel že potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, dolžnik pa ima že tri mesece blokiran račun (in bo kot kaže šel v stečaj)?
V primeru stečaja pa vemo da so najprej poplačani "veliki" upniki (banke), tako da mali ne dobijo nič.
Če si srečen, in če srečo rad bi še delil z nekom, če si srečen, brž z dlanjo udari v dlan!

AnotherMe ::

Js ravno pripravljam "paket" izvršb, ki jih bom vložil do konca tedna; nekaj tako vem, da je brezupnih (več kot leto dni blokiran račun), pri nekaterih pa vsaj malo upam, da ne bodo ugovarjali in bom kmalu dobil plačilo;)

Sicer imam za sabo že precej izvršb, večinoma uspešnih, zelo velikokrat zaleže že s popvratnico poslan opomin pred izvršbo. Žal sem v lanskem letu vseeno uspel "pridelati" znesek v višini dobrega jurja, katerega verjetno ne bom dobil nikoli poplačanega. Ampak dobro, sem sam kriv, da nisem prej ukrepal - in kot je bilo že prej napisano: kjer ni, še vojska ne vzame.

Napisal pa bi rad še to: večkrat (3 ali 4 krat), se mi je že zgodilo, da sem vložil izvršbo, dolžnik je vložil ugovor v katerem je zapisal nekaj v smislu "nismo nč dolžni, sploh ne vemo kaj bi naj nam bilo prodano (tisto kar piše na z njihove strani podpisani dobavnici mogoče?!?)" in podobne neumnosti, ampak sam dolg pa so poravnali še isti dan, ko so vložili ugovor!
A bi bil res tak problem, na opomin odgovoriti: "prosim počakajte en teden, bomo plačali, samo ne vlagat izvšbe"? Ali pa plačat vsaj en del? Je treba neumnosti pisat v ugovoru, hkrati pa s plačilo proznati, da je dolg obstajal?

TheJack ::

Belcebub je izjavil:

Kaj pa lahko kot upnik pričakujem, če sem na vloženo eizvršbo, prejel že potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, dolžnik pa ima že tri mesece blokiran račun (in bo kot kaže šel v stečaj)?
V primeru stečaja pa vemo da so najprej poplačani "veliki" upniki (banke), tako da mali ne dobijo nič.


Ničesar ne pričakuj. Kjer ni premoženja, ne more biti poplačila. Če meniš, da ima dolžnik še kjer kaj premoženja (nepremičnine, vrednejše premičnine, plačo...) predlagaj ustrezno izvršilno sredstvo.

Stečaj je generalna izvršba. V primeru stečaja so upniki načeloma poplačani sorazmerno (namesto "kdor prej pride prej melje", kot pri izvršbi), kar pomeni, da se stečajna masa sorazmerno razdeli med navadne upnike. Tule bi sicer lahko na dolgo in široko razlagal o navadnih in prednostnih terjatvah, ločitvenih pravicah, itd., ampak ne bom. Če gre dolžnik v stečaj, ne pozabiti prijaviti terjatve v stečajnem postopku.
Bonis nocet, qui malis parcit.

OldSkul ::

Lahko še kdo napiše izkušnje s temi izvršbami? Letos bomo tudi mi sigurno uporabili ta inštrument, nekateri se enostavno zajebavajo s temi plačili, sem pogosto slabe volje.

knesz ::

OldSkul je izjavil:

Lahko še kdo napiše izkušnje s temi izvršbami? Letos bomo tudi mi sigurno uporabili ta inštrument, nekateri se enostavno zajebavajo s temi plačili, sem pogosto slabe volje.

18.11.2014 sem se prijavil na portal e-sodstvo ter vložil izvržbo na denarna sredstva. Dolžnik se je pritožil, sodišče je pritožbo zavrnilo, izdano je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa, teden kasneje še sklep in v začetku tega tedna sem dobil nakazana sredstva z obrestmi ter povrnjeno takso.
Zadeva v je mojem primeru funkcionirala, pa nisem nek pravnik.

Uporabnik ::

No še moj primer. Ko so prejeli sklep, so v roku nekaj dni nakazali. Potem sem sodišču poslal (snail mail) obvestilo za prekinitev postopka. Bi morda moral to storiti dolžnik?
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zoran Vaskrsić zaradi dolga ob hišo (strani: 1 2 3 431 32 33 34 )

Oddelek: Problemi človeštva
1668147204 (74342) matjash
»

sodna izvršba

Oddelek: Loža
122184 (1811) Invictus
»

elektronska izvrsba top agent d.o.o??

Oddelek: Loža
453964 (3134) TheJack
»

Zaprtje podjetja kljub dolgovom

Oddelek: Loža
2811340 (10365) BlueRunner
»

Terjatev za dolg za nazaj - iz sodišča

Oddelek: Loža
384199 (3090) TESKAn

Več podobnih tem