eizvršbe - ima kdo izkušnje?

Ja če si siguren, da imaš prav in da podjetje ne bo šlo kmalu v stečaj, potem se vsekakor splača vložiti izvršbo.

Moraš pa vedeti, da je 90% možnosti, da se bo podjetje na tvojo izvršbo pritožilo (v smislu "mi nismo z njim sklepali poslov") in boš moral potem dokazovat (dokazila zgleda, da imaš - preveri, če je vse podpisano z njihove strani), da so ti dejansko dolžni - kar se potem takoj zavleče vsaj na pol leta, če ti sodišče ugodi. Če ne, potem dolžnik zopet dokazuje, da ti ni dolžen in se zadeva še bolj zavleče.

Kakor vem kakšnih hakeljcev ni, samo pozorno izpolni izvršbo in najprej na Ajpesu preveri, da nimajo blokiranih računov. Pa seveda moraš terjati tudi takso in zamudne obresti, kar ti vse pripada, če "dobiš" izvršbo.

lp

Za prijavo dolga v stečajno maso ni potrebno vložit izržbe. Če še nisi prepozen lahko zgolj prijaviš dolg in ne plačuješ stroškov izvršbe. Pokliči stečajnega upravitelja in preveri kakšna je situacija.

sam portal eizvržba ni nič drugačen, kot če zadevo vlagaš preko odvetnika. Ni nekih posebnih hakelcev in če upnik ne bo nasprotoval dolgu potem bo zadeva relativno hitro rešena, če bo kje vzet.

Naša trenutna števnica za različne zneske med 300-1500 EUR (malo na pamet govorim) je 4 oddani 4 uspešni, tako da kr pogumno naprej.

Kaj opomine si jim poslal?

V prvi fazi samo pošljejš eizvršbo. Šele če se pritožijo moraš pošiljat dokazno gradivo.

Izvršbe zoper družbo v stečaju sodišče ne sme dovoliti. Svojo terjatev moraš prijaviti v stečajnem postopku v 3 mesecih od začetka steč. postopka. Če si zamudil, je konec (drugače je pri osebnem stečaju).

Zoper dolžnika, ki ni v stečaju, je postopek sledeč. Vložiš elektronsko izvršbo in plačaš takso. Predlagam, da najprej predlagaš le izvršbo na denarna sredstva na TRR, ker je to najcenejša izvršba. Izvršba na premičnine (z izvršiteljem) je draga in po mojih izkušnjah pogosto neuspešna. V tem trenutku še ne prilagaš nobenih dokazov o obstoju terjatve. Le-to boš dokazoval v pravdi, če bo do nje prišlo (glej naprej).

Takso dobiš nazaj (če je izvršba uspešna), oziroma bolje rečeno, se naloži v plačilo dolžniku. Seveda moraš v elektronskem predlogu označiti, da zahtevaš vračilo sodne takse.

Ko dolžnik sklep o izvršbi dobi, ima 8 dni časa za ugovor. Če ga vloži, gre zadeva na pravdo, kjer moraš ti kot upnik (tožnik v pravdnem postopku) dokazati obstoj terjatve. Pravda se zna zavleči in verjetno ne bo poceni, še posebej ob dejstvu, da je terjatev 200 EUR. Če uspeš, sodišče sicer vse tvoje stroške naloži dolžniku (tožencu), vendar moraš vse skupaj nato izterjati. Če dolžnik nima ničesar, ali pa zna svoje premoženje uspešno skriti, boš posledično ob večkratnik tvoje sedanje terjatve. Če boš pravdo izgubil, boš moral dolžniku povrniti njegove sodne stroške.

Če dolžnik ugovora ne vloži, bo banka dolžniku zarubila denar na njegovih računih (okej, to bo storila že prej, takoj ko dobi predlog, ampak teorija okrog rubeža in prenosa sredstev za laika itak ni zelo pomembna) in ti ga izplačala. Če bo denarja na računih dovolj, boš dobil povrnjeno terjatev z zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški vred(obresti in svoje stroške moraš v predlogu zahtevati/označiti!). Če pa podjetje na računih nima dovolj niti za poravnavo tako majhne terjatve kot je tvoja, potem pa.... po mojih izkušnjah najverjetneje nikoli ne boš dobil ničesar.

Če rabiš še kaj bolj konkretnega, pa vprašaj.

Moje izkušnje:

Do sedaj sem 2x delal e-izvržbe, enkrat uspešno, enkrat pa ne, zaradi prenizkega zneska.
V uspešnem primeru sem vložil e-izvržbo na sredstva, plačal takso in brez kompliciranja dobil. Znesek 180€. Povrnjene sem dobil tudi vse stroške izvržbe.

V drugem primeru je šlo za 63€. Ravno tako kot v prvem primeru sem vložil e-izvržbo na sredstva na računu. V tem času je dolžnik (s.p.) zaprl svoj poslovni račun, na katerega sem se obesil. Zaradi nizkega zneska in moje lenobe nisem ponovno vlagal zahtevka za izvržbo na ostala sredstva.

V obeh primeih je bil dokument izstavljen račun in nobenih komplikacij. Je pa to bilo nekaj let nazaj, postopek je bil pa presenetljivo hiter.

moj_nick je 15. mar 2014 ob 22:27 izjavil:

Bellzmet je 14. mar 2014 ob 13:25 izjavil:

Moraš pa vedeti, da je 90% možnosti, da se bo podjetje na tvojo izvršbo pritožilo (v smislu "mi nismo z njim sklepali poslov") in boš moral potem dokazovat (dokazila zgleda, da imaš - preveri, če je vse podpisano z njihove strani), da so ti dejansko dolžni - kar se potem takoj zavleče vsaj na pol leta, če ti sodišče ugodi. Če ne, potem dolžnik zopet dokazuje, da ti ni dolžen in se zadeva še bolj zavleče.

Ravno obratno je. Dolžniki v 90% ne ugovarjajo izvršbi.

Vir?

Tudi po mojih izkušnjah dolžniki večinoma ne vlagajo ugovorov. Tudi jaz bi sicer to komot spregledal, ker se pač veliko ukvarjam prav z ugovori (v izvršbi je to itak skoraj edini primer, ko prideš v stik z "echt" pravom). Izvršbe, kjer je terjatev kmalu po izdaji sklepa poravnana, niti ne pridejo do mene. Zato je morebiti moj prvi post izgledal nekoliko pesimističen. V bistvu pa, če premisliš, možnosti niti niso tako slabe. Če dolžnik ne vloži ugovora (večina primerov) in če ima na TRR-ju dovolj denarja (nisem gospodarstvenik, ampak nekako bi pričakoval, da ima večina d.o.o.-jev na računu vsaj jurja, ne?), boš poplačan brez velikih kolobocij.

Po mojih izkušnjah so dolžniki nekako treh vrst:

1. Dolžniki, ki imajo dovolj denarja za poplačilo dolga in je le-ta kmalu po izdaji sklepa o izvršbi poravnan. Ponavadi gre za majhne zneske (do jurja, ali par jurjev). Tu ni problema.

2. Dolžniki, ki nimajo ničesar. Takih je veliko in čedalje več. Posledica so stečaji, v ogromno primerih osebni (tj. stečaj fizične osebe), ki IMHO itak ne rešijo ničesar (morebiti imajo kolegi na stečajnih oddelkih drugačne izkušnje). Tu gre za sila pestre primere; od dolžnikov, ki so dolžni jurja in manj, do takih, ki so dolžni več deset ali celo več sto tisočakov (ponavadi firme in bivši s.p.-ji). Tudi tu v bistvu ni problema - kjer ni, še vojska ne vzame, kot pravi star ljudski rek. Izvršbe tu lahko tečejo od par let do par desetletij, odvisno pač, kdaj se upnik naveliča. Upnik zapravlja denar za vodenje izvršbe (dovolitve, pravna sredstva, izvršitelji, cenilci parcel, ki se na koncu ne prodajo...itd.), na koncu pa ostane z dolgim nosom. Tu so upniki sicer izrazito dveh vrst: prva vrsta so fizične osebe, s.p.-ji, majhni d.o.o.-ji, ki jim hitro rata jasno, da iz vsega pač ne bo nič (saj, ponavljam, dolžnik pač nima ničesar!) in da le mečejo denar v veter, ter odnehajo. Druga vrsta so velike družbe (banke, zavarovalnice, telekomi ...itd.), ki takšne izvršbe peljejo par let/desetletij, saj tam zaposleni pravniki pač delajo po inerciji. Itak ne gre za njihov denar.

3. Dolžniki, ki imajo sredstva, ampak so jih skrili. Tu gre za stalno menjavanje služb, stalno odpiranje in zapiranje računov (prav tako odpiranje le-teh v tujini), plačevanje na roke, prepisovanje premoženja na sorodnike in prijatelje, celo fiktivne ločitve (in "prepustitev" vsega premoženja bivšemu partnerju), skrivanje za pravno osebnostjo....

Tale zadnja je zelo zanimiva. Včasih, ko je bilo še možno nadaljevanje izvršbe zoper družbenike (izbrisane) družbe, so edini družbeniki takih družb kmalu po zadolžitvi postajali Bosanci, Srbi, Argentinci, Brazilci... itd. Od sprejetja ZPUOOD se takšnim dolžnikom niti ni treba več pretvarjati; družbo (d.o.o.), ki ima par tisočakov dolgov, preprosto pošljejo v izbris in si umijejo roke.

Tule bodo pravniki zastrigli z ušesi (prvič verjetno zato, ker bi moral omenjeni d.o.o. dati pod točko 2. , ker je dolžnik družba, ne (edini) družbenik za njo, ne? ;)): nobenega za naše pravo nerešljivega problema nisi naštel! Če nekdo stalno menjava službe, se sklep o izvršbi pač venomer pošilja novim delodajalcem. Če odpira nove račune, pa novim bankam. Če odpre račun v tujini, izvršbo pač upnik sproži tam, plačevanje na roke (brez računa) je kaznivo. Če dolžnik premoženje prepiše na sorodnike in prijatelje, ima upnik izpodbojno tožbo, enako pri fiktivni ločitvi. Za zlorabo pravne osebnosti poznamo spregled pravne osebnosti (8. člen ZGD-1).

Problem je neučinkovitost našega pravnega reda in neaktivni upniki. Le za primer. Človek težko verjame, ampak je res. Če dolžnik odpre nov TRR, ga banka ne blokira avtomatsko (kar bi se meni zdelo normalno), pač pa mora nekod, bodisi upnik (s poizvedbami), bodisi sodišče (z vpogledom v evidence) ugotoviti obstoj novega računa in sklep o izvršbi poslati novi banki. V teoriji bi se to moralo zgoditi takoj, v praksi pa pač ne upnik, še manj pa sodišče, ki vodi tisoče takih spisov, ne tega ne more storiti takoj. Tako se dogaja, da ima dolžnik leta odprt račun, na katerem blokade ni. Zakaj tu ni avtomatike (= če nekdo s to in to davčno številko odpre TRR = blokada), jaz ne vem. Pri izpodbojnih tožbah je odgovornost na upnikih. Če dolžnik premoženje npr. podari sinu, je to za upnike pri nas nerešljiva ovira. Izvršilno sodišče pač ne more samo vlagati takih tožb, kot si izgleda upniki to predstavljajo.

Še večja uganka mi je dejstvo, da pri nas nihče ne vlaga tožb za spregled pravne osebnosti. Nedvomno se pri nas zlorabe pravnih oseb dogajajo (šolski primer je, da fizične osebe ustanovijo d.o.o., v imenu d.o.o.-ja kupujejo stvari, naročajo storitve in si sposojajo denar, nato d.o.o. zaprejo), le ustreznih tožb na podlagi 8. člena ZGD-1 nihče ne vlaga. Sem šel preverit sodno prakso pri tem členu na iusinfu. Skorajda nič. Pojma nimam, kje je keć. Nek d.o.o. se je pri tebi zadolžil za par deset ali sto jurjev, nato pa je bil izbrisan iz registra. In ti ne sprožiš ustrezne tožbe zoper družbenike!?

Upam, da bo tole kdo bral. Če bo, naj kaj napiše v zvezi s tem. Da ne bom imel filinga da sem brezveze pisal. :)

To kar čemer piše AndrejO je razlog zakaj ni tožb. Ljudje ki se poklicno ukvarjajo s temi zadevami nimajo pojma kaj zakonodaja sploh omogoča. Samo primer, ko sem naš računovodski servis vprašal kako je z e-izvržbami so mi rekli da oni tega ne poznajo, da za to sodelujejo z neko firmo ki odkupuje terjatve. In če si premajhen, so zneski premajhni, nimaš časa oz volje se s tem ukvarjati rečeš pač šment.

Pri meni je bila zadeva relativno enostavna, saj je šlo za direktorja (in edino odgovorno osebo podetja) in na koncu edinega družbenika v eni in isti osebi. Še največji izziv je bil ta, da je bilo potrebno dokazati, da je šlo v njegovem ravnanju za kaznivo dejanje, čeprav kazenska ovadba ni bila vložena in njegova krivda za k.d. ni bila nikoli dokazana. Zgodba, o temu zakaj ne, je sicer zanimiva, vendar predolga za to temo. Vendar pa od takrat posebnega zaupanja v ODT več nimam, od pred nekaj let nazaj pa vsaj po lastnih merilih utemeljeno sumim, da tožilstva dejansko delujejo po političnem nareku in ne strokovnih merilih.

Od trenutka, ko smo postopek začeli, ni bilo v njemu niti enega zastoja zaradi počasnega sodišča. Vse zastoje so povzročale neprestane spremembe zakonodaje, ko je sodišče potrebovalo dodatna dokazila, moralo na novo ugotavljati dejstva ali pa se je čakalo na ugotovitve o ustavnosti ene izmed novel.

Lažje rečt kot nardit, glede na to da trenutno nimam niti 44 eur za takso. Bom storil to v roku par tednov, se ima za nabrat nekaj. In poročam potem dalje.

Kontaktiraš podjetje kateremu si dolžan. Če lahko plačaš vse zapadle obveznosti v enkratnem znesku to storiš, če lahko oz. če so voljni se dogovoriš za plačila po obrokih. s prvim obrokom plačila oz. poplačilom vseh terjatev, upnik ustavi izvršbo.

Če pride do rubeža, pa pride izvršitelj na naslov tvojega stalnega prebivališča in rubi vse, kar se mu zdi vredno na tem naslovu. Rubi lahko tudi na naslovu tvojega poštnega nabiralnika, če gre za večje zneske dolga, ter če izvršitelj sklepa da dolžnik skriva premoženje, izvršitelj lahko tudi najame detektiva, ki proba poiskati dolžnikovo premoženje.
Problem rubeža je da pri rubežu nastane cela kopica stroškov, ki jih mora dolžnik plačati poleg zneska ki ga dolguje.

@TheJack
Denarna sredstva

Invictus je 14. okt 2014 ob 14:14 izjavil:

Poleg tega izvršba nikoli ne zastara.

Seveda ne, saj ni terjatev.

No, tudi s pravnomočno sodno odločbo (npr. v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine) ugotovljena terjatev zastara, a ne prej kot v desetih letih, pa še v tem primeru zastaranje pretrga vsako upnikovo dejanje usmerjeno v izvršbo (tako da iz praktičnih razlogov res lahko rečemo, da skoraj "ne zastara").

http://www.poravnava.si/kdaj-zastara-te...

Invictus je 14. okt 2014 ob 14:28 izjavil:

Seveda se potem dolgu dodajo še zamudne obresti za 9 let, ki so reda 20% na leto.

Cca 8%.

Oddal sem eizvršbo. Dolžniki so v roku osem dni po prejemu plačali. Kako sedaj prekinem postopek, da jih ne bodo se rubili? Prek portala eizvrsba, kjer sem izvršbo tudi oddal se ne da, ker nimam varnega elektronskega predala.

Ne da se samo s certifikatom... butasto. Oddaš elektronsko, sedaj pa moram pisat dopis, katastrofa.

Umik prek portala eSodstvo je omogočen le zunanjim kvalificiranim uporabnikom.
Pogoj za takšno registracijo je digitalno potrdilo (Halcom,Sigenca...), varni
elektronski naslov ( Pošta Slovenije ali EIUS d.o.o.) ter nameščena podpisna
komponenta katero prenesete s strani http://www.si-ca.si/podpisna_komponenta...

SeMiNeSanja je 19. jan 2015 ob 23:57 izjavil:

Zato pa zaračunavajo pošiljanje sporočil (ne vem kje jim logika, ker je ravno sprejemanje večji vir tveganja, kot pošiljanje sporočil).

A si pripravljen namesto znamk plačevati vsako dohodno pošto, ki ti jo prinese poštar? (Vključno z reklamami.) Al pa dohodne klice in SMSe? :)

SeMiNeSanja: Glede 1. odstavka te razumem. (Gre tudi meni na živce.)

Glede 2. odstavka - smisel uporabe "varnega predala" pri prejemanju pošiljk ni v tehnološki varnosti (šifriranje), ampak pri zagotovitvi povratnice - prejemnikov sistem mora pošiljatelju potrditi, da je bilo pisanje prevzeto. (Tega pa e-poštni strežniki ne omogočajo.)

Bistvo je, da bi lahko s certifikatom tudi umaknil, tako kot si vložil. Ne vem kaj mi imajo za posiljat na varni naslov, sejbodločbo so mi poslali prav tako z navadno pošto.

Js ravno pripravljam "paket" izvršb, ki jih bom vložil do konca tedna; nekaj tako vem, da je brezupnih (več kot leto dni blokiran račun), pri nekaterih pa vsaj malo upam, da ne bodo ugovarjali in bom kmalu dobil plačilo;)

Sicer imam za sabo že precej izvršb, večinoma uspešnih, zelo velikokrat zaleže že s popvratnico poslan opomin pred izvršbo. Žal sem v lanskem letu vseeno uspel "pridelati" znesek v višini dobrega jurja, katerega verjetno ne bom dobil nikoli poplačanega. Ampak dobro, sem sam kriv, da nisem prej ukrepal - in kot je bilo že prej napisano: kjer ni, še vojska ne vzame.

Napisal pa bi rad še to: večkrat (3 ali 4 krat), se mi je že zgodilo, da sem vložil izvršbo, dolžnik je vložil ugovor v katerem je zapisal nekaj v smislu "nismo nč dolžni, sploh ne vemo kaj bi naj nam bilo prodano (tisto kar piše na z njihove strani podpisani dobavnici mogoče?!?)" in podobne neumnosti, ampak sam dolg pa so poravnali še isti dan, ko so vložili ugovor!
A bi bil res tak problem, na opomin odgovoriti: "prosim počakajte en teden, bomo plačali, samo ne vlagat izvšbe"? Ali pa plačat vsaj en del? Je treba neumnosti pisat v ugovoru, hkrati pa s plačilo proznati, da je dolg obstajal?

Lahko še kdo napiše izkušnje s temi izvršbami? Letos bomo tudi mi sigurno uporabili ta inštrument, nekateri se enostavno zajebavajo s temi plačili, sem pogosto slabe volje.

No še moj primer. Ko so prejeli sklep, so v roku nekaj dni nakazali. Potem sem sodišču poslal (snail mail) obvestilo za prekinitev postopka. Bi morda moral to storiti dolžnik?