» »

Slovenščina in tujke

Slovenščina in tujke

«
1
2

Grizzly ::

Zadnje čase malo razmišljam, pa sem sklenil, da svoje razmišljanje še javno predstavim.

Verjetno nisem edini, ki opažam, da se v slovenščini vse bolj uporabljajo tujke, ki izvirajo iz angleščine. Vsi vemo, zakaj ravno iz angleščine - ker je najbolj razširjena. Kot dobrega poznavalca slovenskega jezika, me uporaba tujk precej moti, še posebej, če se z nekom pogovarjam in kakšne besede ne razumem... pa ne govorim sedaj o konkretno angleških besedah, lahko gre zgolj za poslovenjeno angleščino, angleške kratice ipd. Kako bi bilo, če bi jaz utaknil kakšen italijanski izraz? Kdo od vas bi me razumel?

Če pogledamo nekaj Evropskih narodov (iz mojih izkušenj): Italijani in Španci angleščino slabo govorijo, zato imajo toliko raje materni jezik. Tudi Francozi neradi govorijo angleško, zato sem jih kot turist sprejel kot "hladen narod". Če pogledamo Slovence, pa je čisto drugače - marsi kdo bolje pozna angleško kot slovensko slovnico.

Počasi se bližam 30. letu starosti in kolikor se spomnim svoje mladosti, je bilo včasih čisto drugače. Tujk ni bilo toliko, zato sem nekako obdržal spoštovanje do maternega jezika. Današnja mladina pa ne zna ničesar povedati, ne da bi uporabila "ful", "kul", "izi" itd. Če nekdo tako govori pri 10. letih starosti, potem se res vprašam, kako bo govoril čez 20 let. Najbolj žalosto pa se mi zdi, da je take izraze slišati tudi po medijih, kar slabo vpliva na slovensko populacijo.

To bi bilo za začetek moje mnenje. Lahko bi še marsi kaj povedal, a mislim, da ste me vsi razumeli. Zanima me, kako vi gledate na uporabo tujk v slovenščini. Rad bi slišal še kakšno mnenje.

pegasus ::

Ah, današnja mladina je že na lol in omg. Tudi v pogovoru, ne samo v smsih. Kar se uporabe angleščine tiče, si poslušaj kako japonščino. Precej zabaven "engrish" :)
Sicer pa je jezik živa reč, na katerega globalizacija deluje tako kot še na marsikaj drugega. Esperanto je imho bil pred časom, bo slej ko prej nastalo nekaj takega po naravni poti. Gonilo bo pop kultura, pač kdo bo uspel zabavati največji kos prebivalstva ...

nokj ::

Meni se sicer zdi, da to niso tujke, tujke so besede za stvari, za katere jih v slovenščini ni. Slovenščina ima miljardo tujk iz vseh mogočih jezikov, iz angleščine najbrž še najmanj (razen če se ne spustiš v kake strokovne žargone ipd...).

Problem je, da danes že kar govorijo v angleščini, kar celo frazo ali celo stavek...

Chev ::

Najbolj žalostno je, ko prideš na drug konec Slovenije, pa se v dialogu osebi postrani gledata.

Sprijazni se, da je slovenščina zagaman jezik, ki ga na vsakih nekaj kilometrov, ljudje drugače govorijo.

Kako naj potem komuniciramo? Uporabiš pač besedo (tujko), ki jo oba razumeta.

Če bi začel italijansko pisat, bi te majhen odstotek ljudi razumel. Če bi angleško, pa verjetno vsi. Če bi Italijanu kaj rekel po slovensko, no, sej vemo vsi. Zato se tudi uveljavlja angleški jezik kot neuraden (ali pa uraden, kako vzameš) EU.

Priznam, slovenski jezik mi ni bil nikoli všeč in tudi sam uporabljam tujke, včasih celo kaj več. Če bi bila možnost, bi govoril in pisal samo angleško.

Matako ::

No včasih gre tudi za neke vrste sleng. Saj ko ti mulo v sosednji temi prijavi, da "majna kojne, da jih bo trejdal" je nekako jasno, da rudari in trguje jebene digitalne kovance (hej, zakaj ne - gl. spodaj) - ampak ker se lik giblje v določenem interesnem krogu niti ne izpade čudno. Pač.

Nakar pridemo do argumenta "uporabljam tujko, ker ima dodaten pomen, ki ga domača beseda nima". Pogosto gre za iluzijo, ki izhaja iz pomankanja splošne izobrazbe.

Namreč veliko ljudi, ki so zelo dobri na ozkem področju pogosto pade v past s predpostavko, da ima v drugem jeziku beseda _sama_ po sebi nek poseben pomen - pa ga pogosto v resnici sploh nima. Pomen ji pogosto daje točno ta uporaba v določenem krogu (gl. zgoraj), ki se nato prenese lahko na vse in potem recimo vsi vedo, kaj pomeni ne vem... "lovec na reaktivni pogon" čeprav bi nekdo izpred druge svetovne vojne lahko ugibal dneve, kdo bi to lahko bil - in to kljub temu, da so mu bile "lovec", "reaktivni" in "pogon" popolnoma znane.

Sploh v tehnologiji se morate zavedati, da ogromno "domačih" angleških izrazov, kljub temu, da so na videz enostavni nekomu, ki sicer govori jezik od rojstva, vendar ni "iz posla" zvenijo točno tako čudno kot nekomu, ki sploh ni iz govornega področja.

Šele čez čas ti splošna javnost izve, da recimo "spuščanje črvov v mrežo" ni nujno neka čudaška oblika ribolova. In še več, da se celo "ribolov" ne dogaja nujno na vodnih površinah!


Čari pomena skritega v kontekstu. Jezik je le kanal za prenos.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Unknown_001 ::

Eh, angleščina, pa to. Nisem je nikoli preveč maral, pa ne, da ne razumem, pa da mi ne bi šla, sam mi je zelo siten jezik. Veliko raje uporabljam nemške tujke, ki jih večinoma vsi razumemo, kar je takoalitako samoumevno zaradi zgodovinskega vpliva nemškega jezika na našega. Čeprav ti moram omenit, da si spustil še eno veliko skupino popačeno govorečih. Govora je predvsem o tistih, ki se jim balkanski izrazi bolj dopadejo, ker se po njihovo bolje slišijo in to se tudi že pri mlajših opazi. Gre zgolj za to, da se nekateri s takim načinom komuniciranja povezujejo z določeno skupino ki govori popačeno, kar je glavni razlog za ta pojav: Dokaz -> Bil sem enkrat po naključju z neko prijateljico v družbi nekih malenkost mlajših mestnih frajerjev (njeni kolegi) in so me kar malo debelo in nekateri celo postrani gledali, ko sem po svoje začel maltit tamle :D. Uber, šiziti, majsterwerk, javol,... (niso glih najboljši primeri) ampak dobro, smo se nekak uspeli menit pol jih pa itak več nikol vidu nisem. Ampak takrat sem malo zanalašč pretiral>:D, ker sem eksperimentiral kak bo rezultat z načinom šprahe ki je čisto drugačen od njihove. In ja eni so potem z mano tudi probali malo pogermaniti besedišče sam so še vedno ostali pri LoL ful kul safr in podobnimi spačenkami.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

Highlag ::

Pusti mladino, žalostno je, da za njimi capljajo še mediji.
Never trust a computer you can't throw out a window

Unknown_001 ::

Sej za primer kok so nemci vplivali na naš jezik

JA ali DA ?

Oboje se smatra kot pravilno, s tem da DA uporabljajo vsi-(ni zih ampak velka večina) slovani, JA je pa bol Deutsch.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

goldenratio ::

Glede tujk sem sam zelo odprt, ker, da bi bil ponosen in previden do svojega jezika bi rabil državo na katero sem ponosen, kar pa za trenutno Slovenijo ne morem reči.

Brez tujk sedaj ne bi bilo toliko različnih jezikov, ker francoščina je v besedah zelo podobna angleščini (več kot 3000 besed je skoraj identičnih) isto je z spanščino, ki je skoraj ista kot angleščina (razen ritem, hitrost,..itd) in to brez tujk ne bi nastalo.+ tujke sploh angleške so skoraj nuja v dananšnjem svetu, kjer je internet povsod

Matako ::

Hm... tukaj gre pogosto za skupine, ki se želijo identificirati z določenim načinom življenja ali pogledom na svet - v ta namen pogosto uporabljajo nekakšen argo. Večina ljudi želi preprosto... pripadati in jezik je neke vrste takojšna in pogosto nujna vstopnica v željen krog.

S tem se je recimo ukvarjal tudi roman Peklenska pomaranča (A Clockwork Orange), kjer so mulčki preko ruske kulturne infiltracije imeli dobre "droogs" (namesto "mates") in gledali na svet s svojimi "ockies" (namesto "eyes").

Glede _pretirane_ uporabe tujk v javnosti pa se mi zdi, da gre pogosto za ljudi, ki se niso dokopali do spoznanja, da je _obvladovanje_ jezika predvsem semantika, ki je abstraktna. S konkretnim jezikom jo samo prekladaš iz enih možganov v druge. Velika umetnost je nadzorovati ta prenos, da odložiš nekomu v mozag točno tisto kar si hotel in, še težje, da ne tistega, česar_nočeš_.

Tukaj se recimo takoj loči spretnega govorca, ki te lahko obrne s slovarjem sedemletnika od akademskega nakladača, ki porabi pol enciklopedije da pove nekaj, kar vsi pozabimo še preden konča.
Še boljši primer so mogoče dobri pisatelji, ki ti lahko z besediščem pijančka za šankom naredi roman, da se zjokaš.. nakar o njem vodijo "diskurze" razni družboslovni pozerji - s podobnim učinkom, vendar iz drugega razloga.

Mimogrede, pretiravati se da recimo tudi s knjižnim jezikom in pogosto gre za isti trik kot pri pretiravanju s tujkami.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Grizzly ::

Moram reči, da nisem pričakoval tolikšnega odziva.

Strinjam se z vsemi, ki pravijo, da ima vsaka vas svoje narečje in je težko razumeti nekoga na drugem koncu Slovenije. Vendar, tukaj se moramo vprašati, ali je zaradi tega uporaba tujk upravičena. Nikakor ne! Zaradi tega se v osnovnih šolah 8 let učijo slovenskega jezika, pa potem naprej v srednji šoli. Vsak zaveden Slovenec (ne vpletajmo politike) bi moral v drugem kraju (kjer je drugo narečje) zaradi razumevanja rabiti knjižni jezik, ne pa angleščino, "balkanščino" in ne vem kaj.
Nekdo je zapisal "da bi bil ponosen in previden do svojega jezika bi rabil državo na katero sem ponosen". Res je, da Slovenci enostavno ne znamo skupaj držati, ko je to najbolj treba. Namesto tega, vsak gleda, da ima v svojem žepu dovolj. Vendar, tu nikakor ne moremo vpletati rabo slovenskega jezika. Sicer se resno vprašam: Ali govorim slovensko zaradi tistih v vladi ali zato, ker sem Slovenec?
Drugo je, če govorimo o nekem strokovnem področju, kjer je ustreznih slovenskih izrazov malo ali pa jih sploh ni. Tukaj zaradi boljšega razumevanja tudi sam uporabljam tujke.

Arctander ::

Zanimivo stvar opažam na slovenski obali, kjer sem odraščal kot mulc, nato pa zadnjih 15 let preživel v Ljubljani. Ko zdaj poslušam tamkajšnje mlade domačine, opažam, da se je obalno narečje zelo spremenilo, tako glede tujk, kot glede tvorjenja povedi in fonetično. V moji adolescenci se je v pogovornem jeziku uporabljalo veliko italijanskih besed, včasih tudi celih stavkov. Besedni red in fonetika sta bila zelo blizu temu, kar je sicer lastno italijanskemu jeziku.

Danes pa se mi zdi, da mladi govorijo neko novo narečje, ki je sicer nastalo na osnovi vplivov italijanščine, ampak se je potem razvijalo po svoje. Najbolj je opazno pri intonaciji in naglaševanju. Recimo (za italijanščino značilno) naglaševanje širokih samoglasnikov se mi pri današnji obalni mladini zdi bližje španščini kot italijanščini.

Angleških besed v "mojih" mladih letih na obali praktično ni uporabljalo. Še pri tehniki so se uporabljali italijanski izrazi (kjer obstajajo). CD je bil npr. "čidi", televizija "tivú" ... danes pa je angleščine nič manj kot med mladimi v Ljubljani, le da je kar se izgovorjave tiče to italenglish.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Arctander ()

Zheegec ::

kako točno spremembe v jeziku slabo vplivajo na mlajšo populacijo? Dobijo ebolo?

Andruxa ::

Jezik je prvo praktično orodje in šele potem stvar romantike. Lahko zlijemo vkup vse domoljubje, kar ga premoremo in bo še vedno ostalo dejstvo, da smo bolj neka anomalija na nemško-italjanski meji, kot pa narod. Še ta veliki, recimo Nemci in Rusi, imajo težave, da njihov jezik ne dogaja tehnološkega razvoja in absorbirajo tujke, kaj šele mi, ki nas je za eno srednje veliko mesto in niti na ekonomskem, niti na tehnološkem, niti na kulturnem ali kateremkoli drugem področju ne pomenimo nič. Še posebej pri tehnologiji nasilno slovenjenje samo vnaša zmedo med ljudi, draži izdelke in nas dela še manj nekonkurenčne. Slovenci bi morali biti vsaj dvo ali trojezični in to bi morala zagotoviti država z obveznim šolanjem. Iti v drugo smer je utopija, oziroma zanos nacionalizma. Vsak Slovenec bi moral tekoče govorit angleško, nemško in po možnosti še kakšno kitajščino. Tako bi imeli vsaj eno prednost pred velikimi - prilagodljivost, več jezičnost in povezovalnost. Ker razen tega imamo bolj malo prednosti pred drugimi.

Tko da, tejk it izi bud, ic gonna be oukej
Lp, A

dzinks63 ::

Zanimiva debata, vendar so včasih uporabljali precej več poslovenjenih tujk, kot sedaj. Če poslušaš starejšega občana recimo iz štajerskega konca , ti bo bo svojem dialektu skoraj v vsakem stavku uporabil vsaj eno spačeno tujko nemškega izvora, današnja mladina ne premore toliko parirati z angleškimi skovankami. Zaenkrat je jezik še precej čist, se pa vsebolj mešajo raznorazni izrazi iz vseh vetrov.

duque ::

Zanimiva je raba različnih terminov v strokovnih krogih. Pri pisanju diplome sem se srečal z zelo raznovrstnimi prevodi termina supply chain; najpogostejši je oskrbovalna veriga. No, na logističnem faksu (Logožar)trdijo, da je to oskrbna veriga, drugi avtorji znanstvenih publikacij navajajo npr. dobavne tokove, materialne verige ... kar resno se moraš vprašati o čem je govor, o isti stvari ali se mešajo jabolka in hruške. To je velika cokla jeziku, če je raba v resnih publikacijah zelo kavbojska.

Ko sem enkrat naletel na avtorja te ''oskrbne verige'', me je skoraj pobralo od smeha, ko sem slišal njegovo definicijo. Zato, žal, na terenu uporabljam tujke, ker smo s strankami takoj na isti valovni.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: duque ()

Andruxa ::

Na tem linku si lahko v (sicer čisto solidni) diplomski nalogi preberete malo o tehnologiji KBP. Mimogrede, a vaš telefon podpira KBP?
Lp, A

AndrejO ::

Andruxa je izjavil:

Na tem linku si lahko v (sicer čisto solidni) diplomski nalogi preberete malo o tehnologiji KBP. Mimogrede, a vaš telefon podpira KBP?

Ne glede na to oviro pa lahko na svojem telefonu uporabljam spletni brskalnik za brskanje po svetovnem spletu. S tujkami je pač tako, da se jih bodisi posloveni takoj (in pri temu požre nekaj slabe volje tvojih somišljenikov) ali pa poskuša posloveniti kasneje (in pri temu požeti neodobravanje skoraj celotnih generacij).

Bo že prav, da se v strokovnih besedilih poskuša v čim večji meri uporabljati strokovne prevode. Vihanje nosu nad tem je privilegij, ki si ga lahko govorci slovenščine kadarkoli privoščimo. Za razliko od govorcev kakšne irščine, škotščine, valižanščine, hebrejščine in še kakšnega jezika, ki se ga je po stoletjih zanemarjanja znova začelo uporabljati v vseh vidikih življenja.

nokj ::

Hebrejščina se je pobrala, po vsem znanih sranjih te etnije... Keltski jeziki so pa mrtvi, zapisali jih bodo, par ljudi bo dvojezičnih nekaj časa, potem se bo pa nehalo.

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

Od keltskih jezikov sta irščina in valižanščina še krepko živi....

LP

Jože

nokj ::

The 2011 UK Census counted almost 3 million residents of Wales. Of these, 73% (2.2 million) reported having no Welsh language skills. Of the residents of Wales aged three and over, 19% (562,000) reported being able to speak Welsh, and 77% (431,000) of these (that is, 15% of the total population) were able to speak, read, and write the language. This can be compared with the 2001 Census, in which 20.8% of the population (582,000) reported being able to speak Welsh. In surveys carried out between 2004 and 2006, 57% (315,000) of Welsh speakers described themselves as fluent in the written language.

Around the turn of the 21st century, estimates of native speakers ranged from 20,000 to 80,000 people. In the 2006 census for the Republic, 85,000 people reported using Irish as a daily language outside of the education system, and 1.2 million reported using it at least occasionally in or out of school. In the 2011 Census, these numbers had increased to 94,000 and 1.3 million, respectively. There are several thousand Irish speakers in Northern Ireland.



Nimam ravno nekega upanja na dolgoročno preživetje obeh jezikov. Za kaj takega bi morali bolj ali manj izgnati angleščino iz obeh držav. Recimo tako kot so Judje odmislili vse ostale svoje materine jezike (odvisno od kraja iz katerega so imigiriali v Izrael), se naučili hebrejščine in začeli vse delati v hebrejščini. Za kaj takega pa obe državi verjetno več nimata moči...

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: nokj ()

Sakin ::

nokj je izjavil:


Recimo tako kot so Judje odmislili vse ostale svoje materine jezike (odvisno od kraja iz katerega so imigiriali v Izrael), se naučili hebrejščine in začeli vse delati v hebrejščini.



To je bil edini skupni jezik vsakega priseljenca in najbolj praktično se ga je bilo naučiti.
Ha akademia la lašon ha ivrit (najvišja inštanca za jezik ima v imenu tujko lol), se pridno trudi in stalno išče primerne korene za tujke. Vlada je nekaj časa nazaj predpisala, da morajo biti vsi uradni dokumenti, državni govori, napisi, etc., brez tujk. Se trudimo, čeprav nihče točno ne ve kako so se izgovarjali vokali pod nekaterimi črkami 2000 let nazaj.
Na Nach Nachma Nachman Meuman!

nokj ::

Tujke niso noben problem. Slovenščina jih ima vse polno, od divana do pomaranče in vsega, kar ni bilo v praslovanščini oz. s čem niso praslovani niso imeli opravka. Seveda se lahko besede prevzamejo na različne načine, da se posloveni tujo besedo (obstaja nekaj faz sprejemanja, najprej se piše originalno "pizza", nato se prilagodi slovenščini "pica" in počasi preide v splošno rabo) ali pa se tvori novo besedo oz. zvezo s slovenskimi koreni. Slovenščina ni puristični jezik za razliko od islandščine in počne oboje.

Večji problem se mi zdi govorjenje večjih celot v tujih jezikih oz. angleščini - fraz, stavkov ali celo več.

nokj ::

Angleščina brez tujk je genijalna

http://anglish.wikia.com/wiki/Earthfrod

Oldenlifelore (Paleontology)
bonerocks (fossils)
Layerlore (Stratigraphy)
Earthframework (Structural geology)
Orelore (Mineralogy)
hehehehe :)


Oldenlifelore (Paleontology) is the lore of olden breeds and shapes of life that lived in the forthwist, learned from the reading of bonerocks (fossils) and the siltborn rocks that witnessed olden life.

Layerlore (Stratigraphy) is the lore of how layers of siltborn rocks are put down, and at which time this happened. Much known in the field of Layerlore is the Timemete of Earthlore (Geologic Timescale).

Stonelore (Lithology) is the lore of stone andwork and framework. Stonebuildlore (Petrogenesis) is the lore of the strengths that formed the stones.

Earthframework (Structural geology) is the lore of how the rind of the Earth is built on greater metes. Much known in the field of Earthframework is the thought of Slabsnell (Plate Tectonics).

Landshapelore (Geomorphology) is the lore of the landshapes that make up the skin of the Earth, and the strengths that make them how they are.

Orelore (Mineralogy) is the lore of the ores and delfstuffs from which stones are made. These ores themselves are made of andworks and firststuffs, and the lore of these is Earth Andworkship (Geochemistry).

Earthken (Geophysics) is the lore of how the framework of the Earth can be learned by the reading of the metes and strengths learned in worldken (Physics).

ttommy ::

Jaz pa ne razumem odraslih, ki uporabljajo "svašta", ali pa "valjda" in še bi se našlo. Je slišal kdo kakega hrvata, ki bi v stavku uporabil besedo "marsikaj"? V smislu: "Ide Mujo pa vidi Fatu kako nosi cipele na glavi, pa kaže "marsikaj....".
Tako kot je meni to nesprejemljivo, je tebi to normalno. In tako kot je tebi nesprejemljiva uporaba angleških tujk, je nekomu čisto normalno. Imam 13 letno hčerko, ki že uporablja "lol" in "omg", pa sem nanjo vedno hud. Po drugi strani pa bratrančeva dve leti mlajša hčerka uporablja še več tujk in bolj pogosto.
Jaz bi rekel vse v mejah normale, preveč je pa preveč.
Gamer

AndrejO ::

nokj je izjavil:

Tujke niso noben problem. Slovenščina jih ima vse polno, od divana do pomaranče in vsega, kar ni bilo v praslovanščini oz. s čem niso praslovani niso imeli opravka.

Njihova problematičnost je odvisna od tega, kako bogat je jezik in koliko želje po njegovem ohranjanju imajo tisti, ki ga aktivno uporabljajo. V nemščini tudi ni bilo avtomobila, kot v angleščini ni bilo letala. Tako, kot se lahko v vsakem jeziku tvori nove besede, se jih lahko tvori tudi v slovenščini. Za to ni nikakršne ovire.

Edino vprašanje je, če to večina uporabnikov slovenščine želi, ali pa jim jezik ne pomeni toliko, da bi ga "živeli".

nokj je izjavil:

Večji problem se mi zdi govorjenje večjih celot v tujih jezikih oz. angleščini - fraz, stavkov ali celo več.

Meni pa ne. Ker je takšna fraza izrecno tujek v komunikaciji in za njo praktično ne obstaja možnost, da bi jo prevzeli v jezik kot takšno. S tujkami pa se ti dobesedno "zgodi angleščina".

ttommy je izjavil:

Jaz pa ne razumem odraslih, ki uporabljajo "svašta", ali pa "valjda" in še bi se našlo. Je slišal kdo kakega hrvata, ki bi v stavku uporabil besedo "marsikaj"? V smislu: "Ide Mujo pa vidi Fatu kako nosi cipele na glavi, pa kaže "marsikaj....".

Verjetno si premlad. Če bi bil malo starejši, potem bi vedel, da se je srbohrvaščino učilo kot obvezen predmet v osnovni šoli. Drugje v SFRJ pa se ni nikjer na ta način učilo slovenščine. Ravno tako je bil uradni jezik JLA srbohrvaščina, kar pomeni, da tudi tisti, ki so služili vojsko v Sloveniji, je s seboj niso mogli veliko odnesti.

ttommy je izjavil:

Jaz bi rekel vse v mejah normale, preveč je pa preveč.

Sleng je faza v odraščanju in jezik, ki ga uporabljajo posamezne tesno povezane skupine. Ne moti me, dokler ga ne povzamejo množični mediji. Mene npr. moti kadar na RTV slišim, da nekdo zavija v neki svoji ljubljanščini izven konteksta, ki to narečje zahteva. Javni medij, katerega poslanstvo je posredovanje informacij *vsem* v državi bi se lahko držal nekih standardov. Če se jih ne rabi, potem zahtevam, da se sedež nemudoma preseli v Mursko Soboto. Bomo videli kako bodo potem v osrednji Sloveniji potem ljudje srečni, ko bi nekaj let po selitvi poslušali vremensko napoved v klenem prekmurskem narečju in poskušali ugibati kaj se jim sploh sporoča.

ttommy ::

Jaz sem 40+, dočim takšne besede uporabljajo 27 letniki in 35 letne ženske, ki JLA niso kdaj doživele.
Gamer

Utk ::

Tudi Hrvati imajo tujke v slengu, celo kakšno slovensko ja. V Zagrebu si recimo strašno kul, če govoriš zakaj in kaj, namesto zašto in što.

Matako ::

Utk je izjavil:

Tudi Hrvati imajo tujke v slengu, celo kakšno slovensko ja. V Zagrebu si recimo strašno kul, če govoriš zakaj in kaj, namesto zašto in što.


To je pravo narečje in nima veze s postavljanjem - prej z lokal-patriotizmom. Čeprav so zagrebčani sicer kar dobri v spakovanju z raznimi jezikovnimi forami.
/\/\.K.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matako ()

Barbarpapa2 ::

Pozdrav

V hrvaščini ločimo tri osnovna narečja, ki so dobila imena ravno po obliki besede "kaj" (kajkavsko, ćakavsko in štokavsko). Zagreb je v področju "kajkavščine" in je beseda "kaj" tam čisto vsakdanja....

Kajkavian dialect @ Wikipedia

LP

Jože

AndrejO ::

ttommy je izjavil:

Jaz sem 40+, dočim takšne besede uporabljajo 27 letniki in 35 letne ženske, ki JLA niso kdaj doživele.

Potem bo pa kaj drugega. Očitno pa sva oba preveč stara, da bi vedela, kaj se tej generaciji mota po glavi. Hmm... "mota"... ;)

Za "kaj" in "zakaj" pa me je že Barbapapa prehitel. Po spominu pa je tudi razlika med hrvaškim "zàkaj" in slovenskima "zakáj" (isti pomen, drugačen naglas: "Zakaj si to storil?") in tudi "zàkaj" (isti naglas, drugačen pomen: "Zakaj to je bilo napak.").

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: AndrejO ()

Utk ::

To nima veze z narečjem. To narečje bi v Zagrebu že zdavnaj izumrlo, in tudi je, to govorijo tudi taki, ki sploh niso staroselci. Iz katerega narečja je pa prišlo zamenjavanje zlogov?

Invictus ::

Mota se jim ista zadeva kot nam. Kako položiti čim več nasprotnega spola ... :D.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Matako ::

Utk je izjavil:

To nima veze z narečjem.


[full-jype-mode]
Motiš se.
[/full-jype-mode]
/\/\.K.

Utk ::

Ok, tebi bom priznal, da se lahko tudi motim, jypu ne bi nikoli :)

nokj ::

Utk je izjavil:

Tudi Hrvati imajo tujke v slengu, celo kakšno slovensko ja. V Zagrebu si recimo strašno kul, če govoriš zakaj in kaj, namesto zašto in što.


To niso tujke, to je njihov pogovorni jezik (kajkavski). Hrvaški standardni jezik je narejen po štokavskih narečjih.

nokj ::

AndrejO je izjavil:


Njihova problematičnost je odvisna od tega, kako bogat je jezik in koliko želje po njegovem ohranjanju imajo tisti, ki ga aktivno uporabljajo. V nemščini tudi ni bilo avtomobila, kot v angleščini ni bilo letala. Tako, kot se lahko v vsakem jeziku tvori nove besede, se jih lahko tvori tudi v slovenščini. Za to ni nikakršne ovire.

Edino vprašanje je, če to večina uporabnikov slovenščine želi, ali pa jim jezik ne pomeni toliko, da bi ga "živeli".


Hm, ne, zaradi tujk se jezik nič ne spremeni, ker se tujke prilagodijo slovenski slovnici in čez čas postanejo slovenske besede. Ali je posamezna beseda prevzeta iz drugega jezika ali tvorjena iz drugih besed, ki so že slovenske (ali izvorno, ali pa so bile nekoč tudi te tujke) je nepomembno. Nimam pa nič proti tekmovanju alternativnih besed za isti pojem, ali pa celo poskus normiranja s strani jezikoslovcev. Na koncu pač preživi tisto kar ljudje govorijo, tako kot je pred 1000 (10000) leti in kot tudi bo čez 1000 (10000) let.

Fraze in stvaki se mi zdijo večji problem, ker govorci začnejo mešati slovensko in druge slovnice.

BlackMaX ::

Tujke so ok ampak če se gremo txt-talk naj ta le ostane na danem mediju, FB, mobitel itd ne ga pa uporabljat pri osebnem pogovoru.

Slovenščina ima pa 32423523523 narečij, da se za drugim hribčkom ne razumeš prav nič. :D

Unknown_001 ::

ttommy je izjavil:

Imam hčerko, ki že uporablja "lol" in "omg", pa sem nanjo vedno hud.


No nimam glih še otrok, ampak men se zdi da se ti ni treba jezit na njo. Raje ji pokaži, da se na tak način ne boš pogovarjal z njo, v smislu, da jo vprašaš kaj točno to pomeni, pa mogoče vprašaš če se lahko po slovensko pogovarjata. Uporabe spačenk med vrstniki ne moreš preprečit, ampak vsaj v domačem okolju se to da zajezit s tem, da mora cela družina govoriti čim manj tujk. Če se okolje na prilagaja človeku se bo le ta prilagodil njemu -> to je tudi glavni razlog uporabe naenkrat novih skupin besed.
Wie nennt man einen Moderator mit der Hälfte des Gehirnis ?

Begabt

Zgodovina sprememb…

AndrejO ::

nokj je izjavil:

Hm, ne, zaradi tujk se jezik nič ne spremeni, ker se tujke prilagodijo slovenski slovnici in čez čas postanejo slovenske besede.

Verjetno izraza "jezik" ne jemljeva enako široko. Sam v njega štejem slovnico in besede, ki ga sestavljajo (pa tudi izgovorjavo in še kaj), tale tvoja izjava pa se bere, kot da ti za "jezik" šteješ samo ali predvsem slovnico.

nokj je izjavil:

Ali je posamezna beseda prevzeta iz drugega jezika ali tvorjena iz drugih besed, ki so že slovenske (ali izvorno, ali pa so bile nekoč tudi te tujke) je nepomembno.

Nepomembno je samo, če besednega zaklada ne jemlješ kot dela tega, kar definira nek "jezik".

nokj je izjavil:

Nimam pa nič proti tekmovanju alternativnih besed za isti pojem, ali pa celo poskus normiranja s strani jezikoslovcev. Na koncu pač preživi tisto kar ljudje govorijo, tako kot je pred 1000 (10000) leti in kot tudi bo čez 1000 (10000) let.

Kar samo z drugimi besedami povzame tudi moje stališče: kako se bo jezik razvijal, je odvisno od njegovih uporabnikov. Predvsem od tega kakšen odnos imajo uporabniki do tega jezika.

nokj je izjavil:

Fraze in stvaki se mi zdijo večji problem, ker govorci začnejo mešati slovensko in druge slovnice.

Misliš tako, kot ima slovenščina zanimiv način izgovarjanja večmestnih števil od 21 do 99? Morda počasno izginjanje dvojine? Tožilniško zanikanje?

Zakaj se ti to zdijo "hujši prekrški", kot pa tujke? Slovenščina je dala skozi že celo vrsto transformacij, da je Trubar več ne bi spoznal, pa se jo še vedno uči kot slovenščino. Za razliko od kakšnih bolj ranljivih jezikov ima ta luksuz, da bo potrebno več, kot pa samo eno generacijo otrok, da se bi jo toliko spremenilo, da bi nam postala nerazumljiva. Po drugi strani pa, zakaj bi pa pustili, da se npr. znanstveni jezik "potujči"? Če je vprašanje samo vihanje nosu nekaterih, potem to ni pravi razlog. Če pa ustreznega prevoda resnično ne najdeš, potem pa imaš vedno možnost uporabiti tujko in se posvetiti večjim problemom v življenju.

Yacked2 ::

Barbarpapa2 je izjavil:

Pozdrav

Od keltskih jezikov sta irščina in valižanščina še krepko živi....

LP

Jože


Kar še irščine tiče jo zna 1/3 prebivalcev, v vsakdanjem živjelnju pa jo uporablja največ 2 % prebivalcev. Valižanščino pa oblada 1/5 prebivalcev
Korak naprej ni vedno ustrezen...sploh če si na robu prepada!

Starodavni ::

Sicer mogoče to nima veze s tujkami, ima pa veze s slovnico.

Mene me zanima, zakaj v medijih in v javnosti ljudje govorijo leta drugače kot se dejansko piše.
Recimo leto 1947

Oni rečejo kot devetnajst sedem in štirideset namesto leta tisoč devetsto sedem in štirideset.


Ali pa sem edini, ki ga moti. Potem pa slišim ko govorijo leto 2007 pravilneje - leta dvatisoč in sedem

AndrejO ::

Zato, ker se lahko leto 1914 zapiše tudi kot leto devetnajststo štirinajst. Tistih "sto" pa potem ljudje radi izpuščamo.

Slovar takšno obliko (s "sto", seveda) zaenkrat še pozna. Od kje je to prišlo v slovenščino bo pa kdo drug povedal.

black ice ::

Opcij je ogromno, na primer nemščina pozna obe obliki kot slovenščina.

nokj ::

AndrejO je izjavil:

nokj je izjavil:

Hm, ne, zaradi tujk se jezik nič ne spremeni, ker se tujke prilagodijo slovenski slovnici in čez čas postanejo slovenske besede.

Verjetno izraza "jezik" ne jemljeva enako široko. Sam v njega štejem slovnico in besede, ki ga sestavljajo (pa tudi izgovorjavo in še kaj), tale tvoja izjava pa se bere, kot da ti za "jezik" šteješ samo ali predvsem slovnico.


Besedotvorje je tudi del jezika, vendar iz izkušenj in zgodovine vidimo, da tujke niso problematične. V skoraj vsakem odstavku je kakšna tujka. Beseda šofer je tujka. Danes nihče več ne ve, da je prišla v sloveščino pred nekaj sto leti, pač pa je za večino čistokrvna slovenska beseda.

Looooooka ::

Zanima me, kako vi gledate na uporabo tujk v slovenščini. Rad bi slišal še kakšno mnenje.

V zasebnem življenju govori kar hoces. Jezik je živa stvar.
Pri javnih govorih ozimoa dogodkih, kjer te pa poslušajo ljudje iz različnih regij se pa pričakuje, da se TRUDIŠ govoriti jezik, kot so ga učili v šoli.
Zborne slovenščine od nekga, ki ni šel v študij jezika pač ne moreš pričakovati je pa lepo, da se ob takih dogodkih trudi uporabljati vsaj knjižno pogovorni jezik. Če ti kdaj kakšna tujka uide pač ne bo konec sveta in konec koncev se lahko vmes tudi opravičiš.
Problem je seveda samo, ko zaradi uporabe jezika poslušalci ne razumejo vsebine.
Vse ostalo je nepotrebna nestrpnost zaradi katere ne bo nihče spreminjal svojih navad. Se bo prej nehal pogovarjat s tabo. Pa še prav bo imel.
Otroci imajo omg in lol(in tudi ta bo nekega dne iz mode)..včasih so mel pa "fajn špon" pa bogve kaj še. Saj mora met tud mladina nekaj zase a ne.

AndrejO ::

nokj je izjavil:

Besedotvorje je tudi del jezika, vendar iz izkušenj in zgodovine vidimo, da tujke niso problematične.

Niso problematične v kakšnem smislu?

nokj je izjavil:

V skoraj vsakem odstavku je kakšna tujka. Beseda šofer je tujka. Danes nihče več ne ve, da je prišla v sloveščino pred nekaj sto leti, pač pa je za večino čistokrvna slovenska beseda.

Za nekatere to ni "čistokrvna" slovenska beseda in jim je zato problematična. "Pred nekaj sto leti" je tudi malo hecna. Če pomislim, da je "chauffeur" za voznika avtomobila prišel v uporabo šele konec 19. st. Pred tem pa je beseda poimenovala samo kurjača, ki je skrbel za kotle v parnih strojih. Itd...

Skratka tujka, ki ne samo, da ni potrebna, slovenska beseda je obstajala že od nekdaj in zaradi takšnih ali drugačnih razlogov večini ni bila všečna. Pač.

In med nama je to tako ali tako brez haska. Tebi se nekatere stvari zdijo neproblematične, meni pa se ne zdi vredno iz tega delati tragedije, tudi če so problematične. Različni razlogi, zelo podobna posledica.

Ne vidim pa razloga za pišmevuhovstvo, da ne bi novih besed niti poskusili ustvariti in jih uporabljati. Kot sem že na začetku rekel, na srečo lahko doma v miru brskam po svetovnem spletu. Ni mi potrebno browsati ali srfati po internetu. Pred časom sem dobil vozniški in ne šoferski izpit in če moram zato občasno pojesti kakšno "tlačenko", naj jim bo. Bogastvo jezika vidim tudi v besedah, ki se jih uporablja in izgubljanje teh zgolj zaradi malomarnosti je zame enako škodljivo, kot izguba kakšnih drugih lastnosti.

Kozule, debelača in kalance. FTW! :)

nokj ::

AndrejO je izjavil:


Ne vidim pa razloga za pišmevuhovstvo, da ne bi novih besed niti poskusili ustvariti in jih uporabljati. Kot sem že na začetku rekel, na srečo lahko doma v miru brskam po svetovnem spletu. Ni mi potrebno browsati ali srfati po internetu.


Ja, saj je še voznik, obe besedi lepo obstajata ena zraven druge.

Z zgornjim se seveda popolnoma strinjam.

nokj ::

Niso problematične v smislu, da še vedno lepo govorimo slovensko, čeprav je prevzetih tujk veliko. Ne vem, če se ljudje zavedajo, koliko je tujk v slovenščini. V bistvu brez tujk sploh ni mogoče govoriti. Spodaj je en citat kar na slepo iz ene slovnice. Itd, itd, ... če bi naštel vse besede, ki so prišle iz kakšnega sosednjega jezika, jih je "miljarda".

http://www.amebis.si/slovnice/slovnice-...


Po domači izgovarjavi

Po domači izgovarjavi pišemo tujke, če so v splošni rabi. V takem primeru da jezik besedi domače lice. Ni pa pri tem dosleden, ker sprejema tujke iz različnih virov.

Besede, ki se v izvirnem jeziku končujejo na nemi -e in so tam povečini ženskega spola, dobijo v slovenščini navadno -a:

afera -e (affaire),
antanta -e (entente),
anketa -e (enquete),
brošura -e (brochure),
matineja -e (matinee),
renesansa -e (renaissance) ali renesanca -e (Renessanz)
reportaža -e (reportage)
šarža -e (charge).

Tujke, ki se v izgovarjavi končujejo na samoglasnik, zlasti na poudarjen, se na splošno ravnajo po pravilih za lastna imena:

abonma -ja m (abonnement),
angažma -ja m (engagement),
aranžma -ja m (arrangement),
komite -ja m (comite),
tempo -pa m,
breve -va m,
finale -la m.

Samostalniki, ki se končujejo na soglasnik, so nam povečini
moškega spola in jih tako tudi pregibljemo:

ansambel -bla m (ensemble),
refren -a m (refrain),
amper -a m (ampere),
bulvar -ja m (boulevard),
budoar -ja m (boudoir),
resor -a m (ressort),
sufler -ja m (souffleur),
šofer -ja m (chauffeur)


Izgubljanje besed bi mene tudi motilo, ampak ne vem, če tu govorimo o tem, pač pa o tvorjenju novih besed oz. prevzemanju iz tujih jezikov.

AndrejO je izjavil:


Ne vidim pa razloga za pišmevuhovstvo, da ne bi novih besed niti poskusili ustvariti in jih uporabljati. Kot sem že na začetku rekel, na srečo lahko doma v miru brskam po svetovnem spletu. Ni mi potrebno browsati ali srfati po internetu.


Z zgornjim se seveda popolnoma strinjam.

BigWhale ::

Unknown_001 je izjavil:

In ja eni so potem z mano tudi probali malo pogermaniti besedišče sam so še vedno ostali pri LoL ful kul safr in podobnimi spačenkami.


Men je najbolj zabavno to, kako so vecini ljudi njihove spacenke povsem nekaj sprejemljivega, spacenke od drugih pa so nekaj najbolj groznega pod soncem. :)
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

WaveNet: strojno učenje za sintezo govora

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
224202 (2102) Jst
»

Danes opaženo na Internetih (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / NWO
14532147 (25058) enadvatri
»

Ta suhi škafec pušča

Oddelek: Loža
304724 (3770) mtosev
»

Posiljevanje obiskovalcev slo-tech.com z izrazi ala "bliskovni" (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Slo-Tech
26628380 (22983) Gandalfar
»

uporovi/uporovni/uporni/rezistivni zaslon - kaj je prav? (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
526221 (5572) darkolord

Več podobnih tem