Sreča (v navezavi z ekonomsko-družbenim sistemom)

Ja, in? Se pravi tvoja poanta sreče je, da bomo vsi ves čas zapravljali za brezveznosti ali zapravljali čas za brezveznosti. Kako zdej? Iz tvojega sestavka se nekako bere, da je že samo življenje brezvezno. Good point.
Lahko bi dal vsaj link do članka, ki je btw dober: http://damijan.org/2013/09/02/koliko-je...

aerie je 3. sep 2013 ob 22:37 izjavil:

Ja, in? Se pravi tvoja poanta sreče je, da bomo vsi ves čas zapravljali za brezveznosti ali zapravljali čas za brezveznosti. Kako zdej? Iz tvojega sestavka se nekako bere, da je že samo življenje brezvezno. Good point.
Lahko bi dal vsaj link do članka, ki je btw dober: http://damijan.org/2013/09/02/koliko-je...

Poanta je, da folk tega ne vidi. Zato pa ustvarja nepotrebne konflikte, ki jih oddaljuje od resnične sreče.

vostok_1 je 3. sep 2013 ob 22:00 izjavil:

(izpeljanka iz JPD bloga)

Kapitalizem ni in ne sme biti cilj. V kapitalizmu je malo sreče za inteligentno bitje. Je pa odlično orodje za doseganje višjih ciljev. Jaz pravim kapitalizem je pot, cilj pa komunizem (Protokol).

Materialna dobrina ne more nudit ultimativne sreče. Prav tako ne primitivne čutne potrebe. Dober okus mine, orgazem mine, razmerje mine, naprava mine, občutek po altruističnem dejanju mine, znanstveni dosežek mine...

V večernem času pozimi se gret in gledat kako les izgoreva v ognjišču pa je lahko večni trenutek. Tako kot splavarja, ki gledata reko. Za marsikoga brezvezno in dolgočasno, a v resnici nekaj izredno pomirjujočega in vsemogočnega. Ta trenutek običajno prekine kaka obveznost, skrb ali pač, da les izgori, ob reki pa postane mrzlo pa še komarji te pikajo.

Kapitalizem tako potrato časa naravnost zaničuje. Kapitalizem je žalosten in grd sistem, ampak edino z njim bomo prišli do ultimativnih električnih nebes, kjer bomo lahko vs čas gledali v ogenj in premlevali brezvezne podatke o preteklosti ter ustvarjali brezvezne informacije o prihodnosti in tako zapravljali čas v sedanjosti.

Edini pravi način je tak, da bodo lahko vsi ves čas zapravljali čas za brezveznosti.

To sm jst na tem forumu napisal že pred skoraj dvemi leti.

Kaj je klasični liberalizem, oziroma edini liberalizem za avstrijsko šolo?

Iz knjige: Classical Liberalism and The Austrian School...prenešeno u jeseničkaje:) Kukajo samo razumeju

Liberali verjamejo, da glavne institucije države lahko delujejo povsem neodvisno od države: Liberalizem je zgrajen na konceptu civilne družbe, kot nekega samoregulirajočega se sistema, kjer so člani sistema svobodni delovati v okviru zelo širokih meja in osebnih pravic. Med temi pravice do privatne lastnine, vključujoč svobodo poslovanja, menjave in trgovanja in prostega razpolaganja z rezultati svojega dela. (Kar seveda ne pomeni da je mezdni delavec lastnik produktov, ki jih je proizvedel na kapitalistovih produkcijskih sredstvih..ampak, da se prosto dogovori za dnino in dela, ali ne:) Zgodovinsko je liberalizem kazal nelagodje ob državnih intervencijah in vztraja na tem, da morajo te biti reducirane na minimum......

Also tu nekje bi take liberale lahko mirno razglasili za ideološke brate anarhistov.

vostok_1> Trenutno edinim, ki bi zaupal zak razvoj je kakim Skandinavskim državam.

Tudi tam poznajo fašizem, brez skrbi.

Ma matematiki tudi stalno prekladajo neke formule brez veze, v jedru ker so ponavadi škrti

Ideologija kot nek nauk in gonilo politike, se da pač razlagati kot marsikaj drugega, preko znanosti. Zdaj problem je, če ima ta znanost premalo sredstev za vzcvet:) ali pa nastavljeno default ideološko optiko. Primer. Družboslovje v razvitih kapitalizmih, da je nekako max objektivno, (kot recimo v razvitih deželah stare civilizacije Evrope: Francija, delno Nemčija in Skandinavija:), ..zelo težko dobi sponzorje. Z veseljem in obilno, pa se sponzorira od velekapitala pogled, ki je nekako naslednik čeha in žida in je prirejena optika za držanje kapitala kapitalistom Pri nas se je svoja leta ogromno polagalo (relativno glede na bdp) na družboslovje, je pa praktično VSE imelo optiko marksizma, ki se jo zdaj nekako besno prikriva in skriva

Vseeno. Ideologija in njen vpliv in poznavanje, ali primerno sortiranje, je vseeno umetnost,...in neprijetno ja precej neprijetna za recimo tako libertarce, (ko se razkrinka:), kot tudi komuniste stare šole

Zdaj da bi za Žižka trdili, da se praktično non-stop zadnja leta ubada z ideologijami in njih preučevanjem zato, ker ne zna udejaniti osebnih ciljev, je pa malo bosa. Prej bo to, da je resnica o škrtosti, precej zoprna za prodirajoči del naše na novo uvožene ideologije

In ja da grem nazaj na mojo malo rdečo zastavo...khm nit, če v zadanih smernicah in razlagah (JA! stranke imajo smernice in razlage, ki potem v parlamentu s pomočjo prepira, za katerim pa vseeno stoji neka optika ideologije!, ...torej preko te optike sprejema zakone!) neke stranke uvedemo laž, sofizem ali tudi enostavno mutacijo primarnega sporočila, pa lahko na stari slavi dobimo novo kvaliteto. Boljšo ali večinoma slabšo. Jugo Boss, recimo ni isto, kot Hugo Boss

John Stuart Mill, kot eden pionirjev misli pravega liberalizma v nastajanju, pa gre tako na živce recimo Raico-tu:) //Ralph Raico/ @ Wikipedia

Prevod iz zgoraj omenjene knjige: 'Raico ugotovi, da je bil Mill vse prej kot prijatelj svobode. Kljub svojim pozivom na osebno avtonomijo, je imel ultimativno konformistično ideologijo. Nameraval je zrušiti religioznost, posebej krščanstvo in postaviti socialni red zgrajen na religiji humanizma. (Ja to pomeni tudi slutnjo današnje sociale:)

V razmislek:)

Ja še nekaj sem dolžan, preden grem iskat kje ga zdaj pije božiček:),....razliko med anarhisti in 'winnerwald šola za škrtice'

V grobem...anarhisti po večini se zavedajo smisla in obstoja, ja celo višje in vplivne funkcionalnosti skupnosti..zato načeloma nimajo nič proti socialnosti in tudi bolj nevtralnemu fiskalnemu, kot celo dejansko individualnemu prelivanju lastnine...do neke mere. Skrajno jih moti omejevanje kakršnihkoli svoboščin.

Na drugi strani neolibse dejansko ne moti toliko red in disciplina in s tem tudi omejevanje svoboščin, kot jih moti fiskalno prelivanje, kakršenkoli poseg v privatno lastnino in družbeno ker se financira iz davkov, ...v kolikor ni po njihovem nujno, ...se pravi bič, palicaj in sodnik

Ja levo in desno v grobem:)

Kakšna je verjetnost da bo Thomas en dan ustvaril banano?

Mislim bodimo vsaj do mere dostojnosti precizni.

Kaj naj bi google ustvaril. AI? Ga že na veliko.

SAI? E ne znajo še. Imajo pa kar fine pogoje za to nekje v prihodnosti. Kdaj? E to je pa ključen moment kapitalizma. Prezgodnje tice s previsokimi stroški pokopljejo tudi korporacije.

Zdaj da bo tak SAI delujoč in neusoden za človeštvo, temu pripeljal komunizem, pa dejansko marsikoga moti. Samo ti če poznaš recimo Thomasa, ...ali njega bolj, ...ali Google

donfilipo je 24. dec 2013 ob 22:55 izjavil:

Zdaj pa, kako je dejansko nastal liberalizem in iz kakšnih filozofij?

(Neo-)Liberalizem, kot nam ga prikazujejo oziroma kot ga dojemamo danes nima nobene filozofske podlage in nima nikakršne racionalne utemeljitve/podstati.

Osnova klasičnega liberalnega svetovnega nazora, ki temelji na idejah razsvetljenstva, je prepričanje, da je človek svobodno bitje, da deluje kot individuum in da je sam odgovoren za zadovoljevanje svojih potreb. To je nesporno in večina sveta s tem nima težav.

Ko takega liberalnega posameznika postavimo v družbo nastopi socializem. Posameznik ugotovi, da mora poleg sebe poskrbeti vsaj še za potomstvo in nemalokrat tudi za ostarele starše. Torej deluje kot nekdo, ki mora v nekem obdobju ustvarjati (in ustvarjeno tudi razdati) več kot trenutno potrebuje za lastno eksistenco, saj, če nič drugega, to konec koncev izboljša njegove zmožnosti preživetja, vedoč, da so tudi za njega lepo poskrbeli, ko je bil otrok in bodo tudi, ko bo star in betežen. Enak razmislek velja tudi, če ne predpostavljamo sorodstvenih vezi, saj te pravzaprav niso pomembne, ker gre za čisto racionalen razmislek, kaj se dolgoročno najbolj splača.

Do tu je še vse jasno in nesporno, bistvena razlika med neoliberalnim in "socialističnim" pristopom je v tem, da neoti trdijo, da je bolje, da tudi te dodatne "socialne" dobrine (šolstvo, zdravstvo, skrb za ostarele, itd.) ostanejo v domeni posameznika in da je torej sam odgovoren za zadovoljevanje potreb po teh dobrinah. Ker posameznik v splošnem ni dober učitelj, zdravnik, itd. neoti predpostavljajo, da se bo po teh "socialnih" dobrinah pojavilo zadostno povpraševanje, ki bo na drugi strani priskrbelo tudi primernega ponudnika. To naj bi se zgodilo samo od sebe po načelih prostega trga in s tem naj bi bili vsi problemi rešeni. Širši družbi oziroma državi se s tem ni treba ubadati, saj vse ostane v domeni posameznika in njegove proste svobodne izbire, seveda pa tudi njegove zmožnosti ustvarjanja zadostnih sredstev za plačilo teh dobrin. Če teh ni bodo otroci pač umirali od lakote, starejši pa od bolezni in pomanjkanja ustrezne oskrbe, razen če bodo na pomoč priskočili drugi posamezniki, kar pa je odvisno spet izključno od njihove svobodne volje. Tukaj se logika neoliberalizma neha in spet se vrnemo k argumentu iz prejšnjega odstavka, da je posameznikova skrb za otroke in ostarele racionalna izbira, ki koristi tudi posamezniku.

Od tu do socializma je samo še korak. Ker je skrb za druge racionalna izbira, se stroškom, ki so potrebni za zadovoljevanje "socialnih" potreb, ni mogoče izogniti. Poleg tega je zagotavljanje zadostne in kvalitetne ponudbe teh "socialnih" dobrin za posameznika ključnega pomena, saj ne more pristati na to, da
bi pri zagotavljanju teh dobrin nastajale prekinitve "dobave" ali da bi bile te dobrine slabe kvalitete, kar se vse lahko zgodi v primeru, ko vse ureja prosti trg. Najbolj racionalen odgovor na te pomisleke je, da se skrb za ponudbo teh dobrin prenese na družbo kot celoto in da posameznik zato plačuje določeno ceno.

Zdaj pridemo do še zadnje, za mnoge najpomembnejše, točke. Kolikšen naj bo prispevek posameznika, da bo vse skupaj pošteno in smiselno. Neoti, ki bi še zdržali do sem, bi rekli, naj vsak plača, kolikor pač porabi, država pa bi, če že mora, delovala le kot ponudnik dobrin. To je nesmisel, ker so te dobrine
namenjene ravno tistim, ki si jih ne morejo privoščiti oziroma ki niso zmožni ustvarjati dovolj, da bi pokrili stroške zadovoljevanje potreb po teh dobrinah.

Drugi odgovor bi bil potem, da naj plačujejo vsi, ki to lahko, pri čemer naj vsi plačujejo enako v absolutnem znesku. Preprost račun pokaže, da za Slovenijo skupni znesek, ki ga pobere država v enem letu, znaša povprečno 5000 EUR na prebivalca (letni proračun 10 milijard razdeljeno na 2 milijona prebivalcev). Če je recimo polovica prebivalstva aktivna, potem to pomeni 10000 EUR na aktivnega posameznika. Ob povprečni plači 1000 EUR/mesec je to skoraj celotni letni dohodek takega posameznika in tako ni vzdržno. Ostane edina možna rešitev, da revni plačujejo manj (jih je pa zato običajno več), bogati pa več, saj vsaka
drugačna ureditev pomeni manj zbranega denarja v celoti in s tem manjši obseg in kvaliteto "socialnih" dobrin.

Do sem sploh še nismo zašli v domeno ideologije, pa vendar se zapisana stališča v današnjem družbenem kontekstu berejo kot skrajno leva in socialistična, čeprav to niso. Edina še zares neuresničena leva ideja bi lahko bila ukinitev zasebne lastnine...

Liberalcem jaz nič ne verjamem, dokler ne ugotivim, kje so meje njihovega liberalizma. Tisti slavni zgornji citat je nujno omejen na določeno podmnožico ljudi, potem pa dobiš kakšne idiotske kombinacije, kot so "liberalec-neocon", "liberalec-rasisit", "liberalec-antiislamist", "liberalec-misionar"... ipd.

Mipe> Kup nesrečnežev

Kako pa ti veš, kdo je srečen?

Nisem prepričan, da so vsi filozofi nesrečni.

Zaenkrat nisem niti prišel do pojma sreče na splošno, povezane s politično ekonomskim sistemom. Skušal sem samo pokazati, da je dobro, če poznamo kaj so ideologije, in kako te predstavijo in oblikujejo te iste politično ekonomske sisteme.

Pokazal sem eno tako zadnje čase najbolj izdatno sponzorirano in ne glede na to, kako bo dejansko lahko vplivala na splošno 'srečo' ljudstva, ...tudi najbolj prodirajočo. No prodirajočo, dokler se ne pojavi, ali kontrareakcija, ..mutant nacizma, ali komunizma, ali pa korekcija v izvedbi neoliberalizma samega.

Če ljudje nimajo enostavnega uvida v te reči, potem je v jedru tudi demokracija popolnoma brez veze, kar se sumi že kar nekaj časa. No ne čisto brez veze...ampak nekako tako...kot volan na avtomobilčku ringelšpila v zabaviščnem parku, ki otrokom samo daje občutek, da v svoji otroški domišljiji šofirajo...ovinek je pa že strogo naprej določen

No ja. Skoraj. Ker mutacije in revolucije so tudi konstanta in zaradi neznanja je tudi večina povsem zgrešenih