Ameriški biolog in poslovnež Craig Venter iz podjetja Synthetic Genomics je napovedal drzno misijo oživljanja Marsovcev. Sestaviti želi napravo na iskanje in sekvenciranje DNK (to seveda na Zemlji že dolgo časa imamo), ki bi jo z enim prihodnjim roverjev poslal na Mars. Če bi tam kje našel ostanke DNK, kar ni tako nemogoče, saj je DNK ena izmed najbolj trdoživih organskih molekul, bi jo sekvenciral na licu mesta in na Zemljo poslal zaporedje baznih parov v molekuli. Na Zemlji bi v laboratoriju potem de novo sintetiziral to isto zaporedje in ga vstavil v celico nekega zemeljskega organizma in jo pognal. Zamenjati DNK v celici s sorodnim in celico ponovno pognati ter jo tako prisiliti v izvajanje tuje DNK že znamo. Po nekaj generacijah v organizmu ni več proteinskih sledi starševske celice.
Zgodba se sliši kakor znanstvena fantastika, pa ni čisto tako. Iste ideje ima namreč tudi Jonathan Rothberg iz konkurenčnega podjetja Ion Torrent, ki ima že izdelano naravo za sekvenciranje DNK na mestu odvzema, le da tehta 30 kg. Če jo želi spraviti na rover, jo mora pomanjšati za desetkrat.
Mnenja o Venterju so v znanstveni srenji zelo razdvojena in praktično ni človeka, ki bi imel o njem nevtralno mnenje. Mnogo strokovnjakov mu očita populizem, a vsi mu lahko brez dvoma priznamo, da je mojster marketinga in zbiranja denarja. Njegov projekt umetnega organizma je tako napihnil, da je marsikdo iz nepoučene javnosti mislil, da so dejanski ustvarili umetno življenje. V resnici so zgolj vzeli genom bakterije Mycoplasma mycoides, ga oklestili nenujnih genov (te so poiskali s poizkušanjem) in v njega vstavili nekaj pirhov oziroma podpisov v obliki odvečne DNK (junk DNA). Celica z vstavljeno novo DNK je zaživela in dobila sistematsko ime Mycoplasma mycoides JCVI-syn1.0.
Kaj torej reči o napovedi novega projekta, ki ga je Venter predstavil na konferenci Wired Health (posnetek od 11:00 minute naprej) ta teden? Predvsem gre za izvrsten medijski trik (PR-stunt). NASA trenutno niti še ne načrtuje novih odprav na Mars, saj je Curiosity ravno pristal. Tako lahko zagotovo rečemo, da naslednjih pet let novega roverja ne bo, pa tudi v desetih letih ga bomo sila težko dočakali. Tudi ko bo NASA eventuelno poslala nov rover na Mars, se bo znanstvenikov, ki bi želeli nanj naložiti svoje module, kar trlo in ni rečeno, da bo DNK-sekvencer dobil mesto. Zadnje vprašanje ostaja, ali je na Marsu sploh DNK. Če tam življenja ni bilo ali pa je bilo radikalno drugačno, ga seveda ni. Pa tudi sicer je povsem možno, da se bodisi ni ohranila bodisi ga bomo iskali na napačnem mestu. Venter in Rothberg seveda trdita, da je DNK na Marsu gotovo prisotna in da jo bosta tudi našla in sekvencirala. In če jima uspe oboje, bosta imela težak problem najti dovolj sorodno celico, da bosta na Zemlji to pognala. Že pri zemeljskih bakterijah morajo biti te iz istega roda, da se lahko igramo s presajanjem DNK.
