Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je kar nekaj), ampak ga zmore uporabljati namesto fosforja kot gradnik za rast. Odkritje je bilo tako revolucionarno, da so se kmalu oglasili skeptiki, ki so v originalni raziskavi Felise Wolfe-Simon našli kup nedoslednosti. Nadaljnje pomisleke je zbudilo sekvenciranje genoma te bakterije, saj so našli podpovprečno število genov za toleranco na arzen.
Ugledna revija Science, ki je objavila članek o odkritju nove bakterije, je sedaj objavila dva nova članka neodvisnih skupin, ki so poizkusile ponoviti rezultate prve raziskave. Ti kažejo, da bakterija ne uporablja arzena za življenje, ampak je zgolj precej odporna nanj. Ekipa z Univerze v Britanski Kolumbiji v Vancouvru je ugotovila, da arzen ne pripomore k rasti bakterije, zato špekulirajo, da je bil arzen v prvotni raziskavi onesnažen s hranilnimi snovmi, ki so vzpodbudile rast. Druga študija, ki so jo izvedli v Švici, pa ugotavlja, da je bakterija zelo odporna na arzen, a nujno potrebuje fosfor za rast. Tudi ti predpostavljajo, da so bila gojišča v prvotnem eksperimentu bržkone onesnažena s sledovi fosforja.
Skupaj s starimi pomisleki so nove raziskave praktično zabile še zadnji žebelj v krsto teorije o arzenovih bakterijah. Wolfe-Simonova sicer še vedno zagovarja svojo raziskavo, a bo morala odgovoriti na nekaj resnih vprašanj. Medtem njena skupina še vedno nadaljuje raziskave, a verjame ji vedno manj ljudi.
