Novi stacionarni radarji v Mariboru

Zelo zaželjeno bi bilo, če bi lahko obdelali kaj več na to temo glede novih stacionarnih radarjev v Mariboru.

Članek v današnjem Večeru:

Na celotnem območju mariborske občine bodo od danes hitrost vožnje skozi križišča nadzirali radarji. 23 sistemov za detekcijo hitrosti bo promet nadziralo v 21 semaforiziranih križiščih in v treh semaforiziranih prehodih za pešce (eden od sistemov bo hitrost nadziral v dveh križiščih), pri čemer bo od danes aktivnih 14 sistemov, preostalih devet pa naj bi aktivirali do konca leta. V vseh križiščih bodo radarji hitrost merili le v dveh smereh, in sicer na glavnih prometnih povezavah. Ker sistemi ne bodo nadzirali vseh vozil, ki bodo peljala skozi posamezno križišče, ampak bodo zaznavali le prekrške, lokacije radarjev na cestah ne bodo prednajavljene z opozorilnimi prometnimi znaki, sicer pa bodo vozniki le stežka spregledali okrog tri metre visoke stebre, v katerih so omenjene naprave vgrajene. Tisti, ki v vozilih uporabljajo primerno navigacijo, pa z zaznavanjem radarjev tako ali tako naj ne bi imeli težav, saj jih bodo naprave, če bodo vanje vnesli lokacije, na radar opozorile pravočasno. Kljub temu da so kazni za prehitro vožnjo od minulega meseca nekoliko nižje, so za povprečen slovenski žep še zmeraj visoke. Vozniki, ki bodo prekoračili hitrost za 10 km/h, bodo kaznovani z 80 evri (ob takojšnjem plačilu 40), do 20 km/h prehitra vožnja bo kaznovana z 250 evri (125), do 30 km/h s 500 evri (250), nad 30 km/h s tisoč evri (500), nad 50 km/h pa s 1200 evri (600). Iskra na vprašanja ne odgovarja Mestna občina Maribor (MOM) in podjetje Iskra Sistemi semaforski sistem prenavljata v javno-zasebnem partnerstvu, vrednem 30 milijonov evrov. Na morebitni vandalizem, ki ga je bilo precej tudi, ko so se podobni sistemi pojavili na avtocestah, sta pripravljena. "Vsekakor so zadeve zavarovane, sistem pa se bo popravljal sproti, to je bilo vračunano. Ne nazadnje ljudje vsakodnevno uničujejo prometne znake, pa postavljamo nove, polomijo zapornice pri vstopu v cono za pešce, pa jih popravimo," razlaga Uroš Kosi iz Urada za promet MOM. Številni se ob tem sprašujejo, kako bodo novi sistemi zaznali prekršek, če bi denimo skozi križišče vzporedno zapeljali dve prehitri vozili, oziroma če bi skozenj prehitro zapeljali dve vozili eno za drugim, vendar uradnega odgovora na ta vprašanja nismo dočakali. Zasebni partner, podjetje Iskra Sistemi, namreč na naša vprašanja včeraj ni želel odgovarjati. "Urad informacijskega pooblaščenca je izrazil pomisleke v zvezi s sklepanjem javno-zasebnih partnerstev, kot je bilo sklenjeno v MOM. V javnosti so se pojavile tudi različne špekulacije v zvezi z načinom izvedbe projekta. Ker sta oba pogodbena partnerja uradu zagotovila pripravljenost za sodelovanje v omenjeni zadevi in ker so pogovori še v teku, pogodbena partnerja ne bosta dajala izjav do zaključka pogovorov," pravi vodja ključnih kupcev divizije Promet v Iskra Sistemih Tomaž Vrčko. Po naših podatkih sicer sistem s tem ne bi smel imeti nobenih težav, saj so podobni že dlje časa aktivni tudi na slovenskih avtocestah, kjer enake prekrške zaznavajo celo ob bistveno večjih hitrostih vozil. Precedenčni primer Je pa včeraj končno postalo jasno, kako bo sistem, kljub problematičnim pravnim vidikom javno-zasebnega partnerstva med MOM in Iskro, vendarle lahko začel delovati. Slednja sta namreč k pogodbi sklenila aneks, ki je očitno zadovoljil tudi informacijsko pooblaščenko in po katerem občini naprav od Iskre ne bo treba vzeti v najem, kot je sprva sugerirala pooblaščenka. "Pogodba je bila podpisana na podlagi veljavnega razpisa za javno-zasebno partnerstvo in tega za nazaj ne moremo spreminjati. V prihodnje pa bo Iskra Sistemi, imam njihovo zavezo, šla v postopek javnega naročanja in dajanja aparatur v najem. Na precedenčnem mariborskem primeru smo torej tudi za vse druge občine povedali, kaj je z vidika ustave in delitve oblasti prav in kaj ni," je povedala Nataša Pirc Musar. Prav zaradi aneksa občina za zdaj ne bo nadzirala tudi vožnje skozi rdečo luč (to bo uvedla takoj, ko bo sprejeta ustrezna pravna podlaga - zagrožena kazen znaša 300 evrov), redarjem pa bodo še naprej na voljo vse tri sankcije, opozorilo, opomin ali globa, ki jih na področju kazenskega prava omogoča veljavna zakonodaja. "Dosedanja pogodba je predvidevala zgolj in izključno samo globo, kar ni dopustno, ker mora v prekrškovnem pravu, tako kot v vsakem kaznovalnem pravu, biti tudi oblika prevencije. To tudi ni naloga zasebnega sektorja, ampak javnega, zato je po sprejetju aneksa občina in ne več Iskra tista, ki določa, v katerih križiščih se na ta način ureja promet, Iskra pa tudi nima več pravice nadzirati zbirko osebnih podatkov, torej zbirko izdanih prekrškovnih odločb," še pravi Pirčeva. Poplačilo z izterjanimi kaznimi Pogodba med MOM in podjetjem Iskra Sistemi je, kot že rečeno, vredna 30 milijonov evrov, na njeni osnovi pa mora Iskra v naslednjih štirih letih zamenjati 58 semaforskih naprav, 16 križišč semaforizirati na novo, preplastiti tisoč metrov vozišč, posodobiti 76 semaforjev s svetili led, rekonstruirati pet križišč, jih 23 opremiti s sistemi za detekcijo hitrosti in vožnje skozi rdečo luč, 40 križišč opremiti samo s sistemom za detekcijo vožnje skozi rdečo luč, vzpostaviti pa mora tudi paralelno optično omrežje. Iskra se bo pri tem izplačala z izterjanimi kaznimi, pri čemer bo prvih šest let dobila 92 odstotkov od izterjanih kazni, občina osem, naslednja štiri leta pa 91 odstotkov Iskra, preostanek pa občina. Ob tem bo Iskra tržila tudi 80 odstotkov optičnega omrežja.


Zanima me sledeče:

- Zanima me tudi vaš pravni pogled na javno-zasebno partnerstvo pri kaznovalni politiki...

- V članku piše, da bo posnet oz. zabeležen samo kršitelj in da zato niso postavljene opozorilne table, da je območje pod videonadzorom. Kako pa je to mogoče zagotoviti? Recimo, da se kršitelj pripelje iz ene smeri, nekdo naključen, ki ne krši iz druge... Bo res takrat posent samo kršitelj? Ali v takem primeru radar ne bo meril oz. naredil posnetka?

- Na stebrih so nalepke, da je objekt pod videonadzoro. Če je objekt pod videonadzorom potem sklepam, da je tudi področje pod videonadzorom in bi kot takšno bilo potrebno označit in zagotovit dostop do posnetkov ali se motim?

Na sliki je steber z radarjem. V križišču sotija vsak na eni strani ta stebra diagonalno... Če si prav razlagam nalepoko na stebru, da je objekt pod videonadzorom, snemaza drug drugega... Zato me zanima ali je potrebno območje, ki je pod videonadzorom označit in zagotovit dostopnost do posnetkov..?