Meje zbiranja bioloških sledi

srus je 15. okt 2012 ob 18:42 izjavil:

Sicer pa dodajam resnična primera kako dokaze DNK profiliranja upoštevajo na slovenskih sodiščih.

1. Vlom v banko, na okenski polici banke najdejo biološke sledi, ki se ujemajo z DNK profilom osumljenca/obtoženca. V postopku je obtoženec oproščen, ker sodišče ugotovi, da so sledi našli na zunanji strani okenske police.

2. Rop varnostnika, v bližini najdejo cigaretni ogorek z slino, ki se ujema z DNK profilom osumljenca/obtoženca. V postopku je obtoženec oproščen, ker sodišče upošteva njegovo izjavo, da je pred leti hodil v bližnjo šolo in je v okolici polno ogorkov z njegovimi sledmi.

Je tak debilizem sploh možen?

Neverjetno, oprostili so nekoga, ceprav so mu dokazali da je enkrat bil v zunanjosti banke. Sej ce gledas skozi okno banke si zagotovo lopov.
Pa enega, ki so mu lahko dokazali, da je enkrat bil tam, kjer se je zgodil zlocin. Res neverjetno kako zahtevna sodisca imamo.

linki na te sodbe or didn't happend.

Biti na kraju zlocina ni enako zagresiti zlocin. In ce mu lahko dokazejo samo prvo, potem je edino normalno, da ga niso obsodili. Ce bi bil na istem mestu prstni odtis namest dnk, bi bilo cisto enako, tako da se cist za brezveze izpostavlja dnk tle.
Pri drugem je pa smesen izgovor, ne recem. Samo smesno je tudi, da bi v takih primerih prstni odtis stel vec. Ker kadilci puscajo za sabo vsak dan en kup ogorkov, ki zlahka hote ali nehote koncajo kje, prstni odtis bos tezje odnesel kam.
Sej ni na njemu da dokaze, da ga ni bilo tam tisti moment, ampak da en razumen dvom vzpostavi, da je se kaka druga razlaga mozna pa je dovolj. In to je kljucno, ne odnos sodisca do dnk.
Pa mislim da ste nekateri prevec zaljubljeni v ta dnk. Na sodiscu je to eden od dokazov. Dosti bolj zanesljiv od vecine, ampak se vedno samo eden. Folk se pa ne obsoja na podlagi posrednih dokazov.

Matheeew je 15. okt 2012 ob 16:00 izjavil:

In pod pogojem, da ni krivec bil kriv le tega, da je uriniral po sosedovem dvorišču - sorazmernost pa to...

A za "vlomu v avto pa ukradu avtoradio" je dost sorazmerno?
Resda povratnik, ampak vseen "sam" avtoradio.

PaX_MaN je 15. okt 2012 ob 22:21 izjavil:

Matheeew je 15. okt 2012 ob 16:00 izjavil:

In pod pogojem, da ni krivec bil kriv le tega, da je uriniral po sosedovem dvorišču - sorazmernost pa to...

A za "vlomu v avto pa ukradu avtoradio" je dost sorazmerno?
Resda povratnik, ampak vseen "sam" avtoradio.

Zanimiv link.

Bistvo zgodbe:

Iz spisovne dokumentacije namreč izhaja, da so policisti pri opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja z dne 27.2.2001, na zadnjem desnem blatniku pod oknom oškodovančevega vozila našli sled rdeče snovi, ki so jo primerno zavarovali in poslali v analizo Centru za forenzične preiskave. Slednji je ugotovil, da je vzorec zavarovanega madeža z oškodovančevega vozila sled človeške krvi, nato pa je opravil še DNK preiskavo tega krvnega madeža in jo vložil v evidenco DNK preiskav. Ko pa je Center za forenzične preiskave v zvezi s kaznivim dejanjem vloma v vozilo znamke Renault Twingo od Policijske uprave Ljubljana v preiskavo prejel primerjalni vzorec sline, odvzete obtoženemu M. H., je pri vnosu njegovega profila STR v evidenco DNK preiskav prišlo do ujemanja z istovrstnim profilom krvnega madeža, odvzetega pri ogledu kraja predmetnega kaznivega dejanja na škodo firme H.S.L. d.o.o., L..

Moje vprašanje: kako je DNK od M.H. prišel v bazo DNK.
V primeru, da je DNK bil v bazi, ker je M.H. uriniral pred sosedovo hišo in je sosed klical policijo (itd.) ali ker je sodeloval v neki policijski preiskavi in je dal bris, kljub temu, da ni bilo utemeljenega suma, da je on storilec, potem to razumem kot nesorazmerno.

To mi je še zanimivo. Iz prvega linka, ki si ga prilepil:

Po 59. členu ZPol policija upravlja zbirke osebnih podatkov (evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in upravljajo policisti. Med temi je tudi evidenca DNK preiskav, v kateri se po 63. členu ZPol podatki hranijo do ustavitve policijske preiskave oziroma zaključka akcije varovanja ali pravnomočne odločitve o uvedbi kazenskega postopka oziroma postopka o prekršku, če te ni, pa do zastaranja kazenskega pregona. Ko ta dejstva nastopijo, imajo policisti in pristojne osebe drugih državnih organov po 64. členu ZPol dostop do navedene evidence le v primeru preiskovanja suma storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, določenih z zakonom. Jezikovna in zlasti sistematična razlaga v bistvenem povzetih treh zakonskih določb ne potrjujeta pritožnikove ugotovitve, da 64. člen ZPol razveljavlja zapoved iz 63. člena ZPol. Po presoji pritožbenega sodišča se ti dve določbi nahajata v razmerju pravila in izjeme, pri čemer je slednja zamejena s statusom oseb, ki imajo takšen – izjemen dostop do evidence ter ultima ratio z naravo – težo kaznivega dejanja. Vsega tega razdelek 64. (1A) angleškega Zakona o policiji in dokazovanju v kazenskih zadevah (Police and Criminal Evidence Act) ni vseboval, zaradi česar preizkusa spoštovanja pravice do zasebnosti iz 8. člena EKČP v zadevi S. in Harper zoper Združeno kraljestvo, na katero se pritožnik posebej sklicuje, pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ni prestal. Njegova sodba z dne 4.12.2008 je tako upoštevaje razlike med slovensko in angleško pravno ureditvijo glede uporabe evidence DNK preiskav v obravnavanem primeru zgolj instruktivna in učinkov, kot jih skozi pritožbeno obrazložitev ter v predlogu pričakuje pritožnik, ne more povzročiti.

http://www.sodisce.si/znanje/sodna_prak...

Se da s tistega, kar bi naj v bazi bilo od DNK, operirati s sorodstvom?

@Keyser Soze: V primeru, da na to temo gledam izolirano od ostalega dogajanja, me mogoče prepričaš. Mogoče. Verjetno ne.

Ker bo moral nekdo imeti res zelo dober razlog, če bo želel od mene dobiti nekaj tako osebnega kot DNK. Že telefonske ne dam vsakemu in na kraj pameti mi ne pade, da jo dam v imenik ali FB. Kaj šele DNK.
Če res iskreno zagovarjaš baze DNK ne vidim razloga, da se ne bi pozanimal ali lahko daruješ svoj vzorec. Kot zgled ostalim, da te lažje posnemajo in da lažje pride do stanja, ki si ga želiš (nič sarkazma, smrtno resno).

Ko na to temo neham gledati izolirano, pride do težave.
Ko gledam zadnjih 10 let opažam precej restrikcije s strani države. Kaj lahko, kaj ne smem. Kje lahko, kje ne smem. Kdaj lahko, kdaj ne smem...
Zvečer (po 9h) ne morem več po pivo. Ne smem v bar in si zraven piva privoščiti cigaret. Ne smem metati napačnih smeti v napačne kante. Ne smem primazati klofute razvajenemu otroku, ki uničuje klopco v parku. Tudi, če je moj, ne. Ko spremljam novice, dobivam občutek, da bo restrikcij še več. Da je to šele začetek. In kot kaže bodo še bolj posegale v osebni prostor.

Ko pogledam iz tega vidika. In ko mi nekdo omeni bazo DNK, mi začne para puščati skozi ušesa. Ker ja, tako si predstavljam prihodnost čez 20 let. Pijan bom uriniral po sosedovem drevesu in čez dva tedna bom po zaslugi DNK baze dobil poziv na sodišče. Obtožen. Obsojen. Pogojna. Če bo prvič. First strike.


Še to:

Česa se imaš toliko bolj bati v demokratični državi, kjer o krivdi sodi sodstvo in ne upravljalec baze oz. policija, če ima ta država bazo DNK?

Nisem opazil, da smo na Švedskem in ne več v Sloveniji. Pa še Švedi so pred kratkim pod velik vprašaj postavili demokracijo in sodstvo [Assange]

Keyser Soze je 16. okt 2012 ob 09:29 izjavil:

Mhm, tebe torej moti, da bi, recimo, potencialno lahko inkriminirali tebe preko sorodnikove DNK?

Ti meni vztrajno hoces nek strah pred dnk pripisat.
Ja to me ze moti, ampak na prvem mestu me moti, da bi nekdo drug mimo moje volje to izvajal. Pa moti me nesorazmerje med kolicino podatkov, ki bi jih imeli pa se v nedogled pa potrebo, ki je zaenkrat ni. Pa moti me njihov odnos, ko se tako preprosta pravila igre ne znajo upostevati.
Motijo me tudi tvoji poskusi preloziti argumentiranje na moja pleca. Ce hoces ti spreminjat zadevo v mojo skodo, bos ti prepriceval mene, zakaj naj jih dam. Ne bom jaz branil svoje pravice zakaj ne dam. Ni mi treba in to je dovolj. Kdor hoce posegat v pravice naj razlaga zakaj je potreba po tem in da so plusi vecji od minusov.
Moti me tudi tvoja nedoslednost, ko je dnk naenkrat super uporabna stvar, ko pridemo do regulacije je pa zbanaliziran na en emso.

Priblizno tako zgleda:
-Gremo si omislit avion. Super stvar je, boljse od avta, lahko letamo okoli z njim.
-Ok, sej je res fajn. Kake zahteve predlagas za upravljanje z njim?
-Mislim, da bo izpit za avto dovolj. Sej je prakticno enako...

In se enkrat, preden spet vkljucis kup brezveznih vprasanj not. Ce mislis spreminjat zadevo v skodo ljudi, izvoli prvo izpostavit potrebo. Potem pa zakaj so prednosti tega bistveno vecje od slabosti, ki jih potegne za sabo. To bi bilo normalno zaporedje.
Povej mi zakaj si proti, da se lahko posmehujem tvojim pomislekom ni normalen proces. Dobil bos odgovor ker sem lahko, ki je povsem legitimen in nisi prisel nikamor.

Če bi pijanci vsak dan srali in kozlali po mojem vrtu, bi verjetno postavil ograjo.
Se pa bojim, da si zgrešil bistvo.

Ok. Še en vidik. Všeč mi je razmišljanje o kompromisih.

In potem se moraš racionalno, brez plašnic na očeh, vprašati, pri katerih kompromisih je več koristi kot škode, in pri katerih morda niti ne.

Se strinjam.

Videonadzor je dober primer. Žal pa ga dojemam obratno od napisanega. Sploh Anglija oz. London je po mojem mnenju primer, kjer imam občutek, da je bilo narejeno več škode kot koristi. Vsaj take so bile ugotovitve po več letih. Da (skoraj?) ni koristi.

Okapi je 16. okt 2012 ob 15:48 izjavil:

Koliko je bilo doslej dejansko zlorab DNK, in koliko nedolžnih ne gnije več v zaporih (če o smrtnih kaznih niti ne govorimo), ker so po zaslugi DNK lahko dokazali, da so nedolžni.

Ja ok, po zaslugi dnk. Samo ta dnk niso potegnili iz baze podatkov, po krivem obsojeni ga je dal sam, da dokaze nedolznost.
Pa tudi ne pomaga vsem nedolznim, imas tipa v zda obsojenega za posilstvo, ki je kasneje z dnk dokazal, da ni njegova sperma.
Ni dobil niti ponovnega sojenja, sodisce je pac zavzelo stalisce, da to ne dokazuje, da je ni posilil, ampak enostavno da sperma v zrtvi ni njegova.

Glede zlorabe jo imas pa v clanku, ne vem kako si lahko spregledal. Policija je z dnk vzorcem, ki ga ne bi smela imeti, zasila nekoga. To je zloraba. Ni nam treba teoretizirati kako bi ga policija lahko zlorabila, ce ga je ze, ampak kaj se bo SE spomnila.

Odlično Mehmed! :)

Mogoce smo splaseni, ker nikoli ne pojasnis kaj mislis z urejeno ali pa pametno bazo. In kloniranje, ce bi dojel kontekst, ni tam kot neka verjetna zloraba ampak primer o cem bi razpravljali pri teoreticnih zlorabah.
Policija je bazo ZE zlorabila. Ni iz trte zvito, ne razpravljamo kaj bo, ce do tega pride, ker je ta vlak ze odpeljal. Nehaj se obnasat, kot da je to nekaj do cesa lahko pride ali pa ne, ce se je ze zgodilo.
Enako okapi, ce te zasijejo na podlagi nezakonitih dokazov je vseeno a je to nezakonito prisluskovanje, hisna preiskava brez odredbe ali pa na podlagi enih podatkov, ki jih ne bi smeli imeti. Vse skupaj je narobe, ne postane narobe sele ko zajebejo nedolznega.

Edit: Je se en razlog sicer, zakaj sm kloniranje omenu. Okapi, ce me spomin ne vara, je en tak nasprotnik piratiziranja. In mi je smesno, kako folk zmoti piratska kopija, ki je bistveno manj podobna originalu, kot bi bilo v primeru kloniranja, pa se ne zdrzne ob tem.

Ne.
Ce ze, potem sem nasprotoval temu, da bi knjiznice lahko skopirale od vsakogar knjige mimo njihove volje in jih dale na voljo folku, ki je znan po tem, da se pozviga na zamudnine.

kuglvinkl je 16. okt 2012 ob 21:43 izjavil:

@Keyser,argumentom v zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti se lahko samo pridružim, če začnemo pri hrambi. Te pa mam na sumu, da je nisi prebral.

Mislim, da sploh ni linkana v članku.
Argument gre takole:

10. Vrhovno sodišče ocenjuje, da določbi prve alineje prvega odstavka 63. člena in 64. člen ZPol, ki ju je uporabilo ob presoji ali se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, prekomerno posegata v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave (v zvezi z 2. členom Ustave) in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP, ker:

vsem policistom in drugim delavcem državne uprave v zvezi z opravljanjem vseh njihovih nalog dopušča uporabo podatkov iz evidence DNK preiskav po pravnomočno ustavljenem ali končanem kazenskem (prekrškovnem) postopku, vse do zastaranja pregona (prva alineja prvega odstavka 63. člena Zpol);

so pogoji za dostop do arhivirane evidenc DNK preiskav določeni preohlapno in preširoko (64. člen ZPol);

določa, da se podatki iz evidence DNK preiskav oseb, ki so bile osumljene, ne pa tudi obsojene storitve kaznivega dejanja, trajno hranijo (64. člen Zpol);

v primeru preiskovanja suma kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dovoljuje časovno neomejen dostop do podatkov iz evidence DNK preiskav oseb, ki so bile osumljene, ne pa tudi obsojene storitve kaznivega dejanja (64. člen ZPol).

ali pa da bomo le na podlagi analize DNK lahko dobili službo, ker bo delodajalec iskal arijske rase

Lahko si popolnoma prepričana, da ne bo družbe, v kateri bi službo dobil na podlagi rase, odsotnost centralne zbirke DNK pri izvajanju rasizma niti najmanj ovirala.

Holokavst ne bi bil nič hujši, kot je bil, tudi če bi nacisti imeli zbirko DNK vseh državljanov. Najverjetneje bi bil celo manj temeljit ali ga morda celo ne bi bilo, ker bi se hitro izkazalo, da ima marsikateri arijec judovske gene.

Enako velja tudi za balkanske kraje. Srbov in Hrvatov in Bosancev (in Slovencev) na osnovi DNK ne moreš ločit.

Se bojim, da imamo opravka še z nekom, ki ne razume genetike in ga je zato neznanega strah.

O.

Slabosti so hipotetične, prednosti pa povsem praktične. Na stotine zločincev, ki se sedaj prosto sprehaja, bi bilo za zapahi.

Nataša je 16. okt 2012 ob 23:01 izjavil:

Zdravo, ful zanimivo debato imate. Moj pogled na DNK: največji problem DNK-ja v policijskih postopkih je ta, da se policija glede na enoznačno identifikacijo preveč, morda celo 100 % zanaša samo na DNK in potem ne zbira več drugih dokazov. Ko imajo enkrat DNK sled v svojih rokah, jih bo osumljenec zelo težko prepričal, da NI BIL ON. Podtakniti DNK pa ni hudo kunštna reč. Imeti celotno populacijo zbiometrizirano je nastanek popolne družbe nadzora. Niti pljuniti na tla ne bomo več smeli, če bo to prepovedano (ala Singapur pa to), bognedaj, da bi moški sploh še kdaj lulali v kakšnem parku (ali pa ženske no, da ne bom krivična), in ne želite si tega, da bomo kdaj na podlagi DNK iz družbe izločali "izmečke", tiste, ki jim DNK kaže, da bodo luzerji (oglejte si film Gattaca), ali pa da bomo le na podlagi analize DNK lahko dobili službo, ker bo delodajalec iskal arijske rase ... Verjemite mi, do function creep-a pride zelo hitro. Je ni države, ki ne bi dobila na podlagi baz DNK še večjih apetitov kot je uporaba zgolj za policijske postopke.

Kot sem že rekel. V takšnih primerih je veliko večji problem nekje drugje (kaj je država? v teh temah imam vedno občutek, da je država nekaj, kar je priletelo iz neba, en nezemljan med plebejci, če se malo bolj plastično izrazim) in je baza DNK najmanjši problem. Če so mogoče tovrstne malverzacije, so mogoče z ali brez DNK baze. Heck, še celo bazo DNK lahko vzpostavimo brez pravne podlage. Kaj nam pa morejo?!

Skratka, na zakonodajalcu je, da poskrbi za ustrezne podlage za takšno zbirko, zakonodajalec pa sloni na plečih naroda. Če ta izbere in podpre takšnega zakonodajalca, ki brez problema "poskrbi" da prihaja do dodatnih, neželjenih funkcionalnosti baze, potem verjetno lahko rečemo, da to niti ni tako zelo nezaželjeno.

Dandanes imamo en kup zbirk podatkov, ki bi že omogočale kar lepe zlorabe. Tako izločanje potencialnih luzerjev iz družbe, kot za iskanje primernega kandidata za službo ali ločevanja na tiste, ki se lahko razmnožujejo in tiste, ki se ne. Pa tega problema zaenkrat nisem zaznal?

Plus, omenjal sem že hišne preiskave. Tam se tudi policija sama ne odloči, kdaj bo le to opravila. Ampak je vpeta v neke varovalne mehanizme čez katere mora it, če hoče nekomu potrkat na vrata in vstopit mimo njegove volje. Nikjer ne piše, da DNK baza ne bi mogla imeti enake oz. istovrstne varovalke. Poizvedbe so mogoče samo v primerih ko se za to dobi dovoljenje. Če gre za scanje v parku ali pljuvanje po cesti tega ni. Če gre za posilstvo in polne nohte kože problema ne vidim. Je pa logično, da se ta dokaz vedno presoja v luči drugih. Kar pa zaenkrat v naši državi ne dela policija, ampak drugi organi.

P.S.: Postavili smo en demokratičen sistem, svojo državo. Pa vendarle smo tako paranoični, da vsepovsod v tem sistemu vidimo samo potenciale za zlorabe, za razvoj le tega pa nekako ni placa v razmišljanju. Še vedno IMO pametno zasnovana (kdor tega termina ne razume, mu pač ne morem pomagat) zbirka DNK prinese veliko manj posegov v človekove pravice kot jih imamo v trenutnem sistemu.

A samo zase? Ne vem. če pa imaš v sorodni evidenci, da je subjekt A Slovenc, analiza pokaže, da je subjekt B brat od subjekta A...

Mislim zgolj s podatki iz baze, za katere (sem) mislil, da niso ravno uporabni poleg striktno identifikacije. Torej, pogledajo v najine podatke v bazi in zaključijo, da nisva brata. Se da?

PS
OK, štekam, da baze ni, privzemimo da je in da je notri junk DNA. Ne vem do katere meje je lahko "junK". Kolko pač gre.

@Keyser Soze

Vsaka zanimiva podatkovna baza predstavlja tveganje, da ti podatke ukradejo. Najlažje je pač podatke ukrasti tam, kjer so že zbrani in urejeni. Lep primer so vdori v spletne trgovine zaradi kraje kreditnih kartic.

Ker podatkovne zbirke, ki je ni, tudi ni mogoče ukrasti, je to najbolj enostaven način zaščite. Če pa podatkovno zbirko res potrebujemo, se je smiselno omejiti na najmanjši nujno potreben obseg zbiranja.

Dalje. Sicer smo res uradno v demokraciji, ampak to še ne pomeni, da stvari delujejo. V zadnjem času pa smo priča nekaterim idejam, ki so se v preteklosti izkazale za zelo zelo slabe: američani mučijo svoje državljane z več kot polletnimi pripori že od leta 1998, FBI leta naokoli in ljudi napeljuje k kaznivim dejanjem (ki jih sami ne bi praktično nikoli izvedli), angleži eksperimentirajo s tajnimi sodišči, kjer obrambi niso dostopni ključni dokazi, v EU pa smo šele po treh letih valjanja po sodišču izvedeli kaj od leta 2001 sploh smemo vzeti na avion in česa res ne, ker je bil akt, ki je vključeval seznam, seveda tajen. Tajni uradni list v EU.

Bistvo je seveda v tem, da državi kot postavljalcu pravil ni težko priti do tega, da proces neprimerno oteži za obrambo oz. za zanikanje obtožb, kakršne koli že so. Točno zaradi tega se v kazenskem pravu uporablja domneva nedolžnosti - da ni kriv, če mu ni mogoče enoumno in z legalno pridobljenimi dokazi dokazati, da je zadevo res izpeljal obtoženi. Še več, zavestno smo se odločili, da se kakšnega zlikovca spusti skozi sito, zato da bi bilo obtožb po krivem čim manj.

Ko poskušaš trditi, da obširna DNK baza mogoče zaradi hitrejšega ukrepanja policije krši manj pravic od neobširne DNK baze, se motiš. Zavarovanje pred kršenjem pravic se ne dogaja na ravni policije. Policija je organ, ki z dovoljenjem države dnevno krši pravice. Več baz kot ima, več pravic bo kršila. In sodeč vsem kar se dogaja v naši državi, problem ni s pomanjkanjem baz, teh ima policija na voljo obilo, sploh v današnjih časih, ko se vse vodijo elektronsko. Pa jim kljub temu ne uspeva pripraviti dokazov in obtožnice, ki bi zdržali presojo na sodišču. Po drugi strani pa smo obtožili nekoga na podlagi prometnih podatkov, ki trdijo, da je bil njegov telefon na območju zločina praktično v sredini Slovenije, ampak ni pa bil prijavljen na slovensko omrežje. Sodni izvedenec tega ni znal pojasniti, obtoženi pa je bil kljub temu obsojen.

Zato je iluzija pričakovati, da bi razširitev ene podatkovne zbirke sama po sebi (brez sprememb v načinu in postopkih dela) lahko prispevala k izboljšanju razmerij obtoženi-krivi (čim več) in krivoobtoženi-zaprti (čim manj).

Dalje, če upoštevaš, da so ZDA celo zbirale DNK svetovnih voditeljev, se enostavno moraš resno vprašat čemu jim bodo take informacije. Par kreativnih primerov rabe:

A) Kot država ZDA zagotovo poznajo načine kako policija preverja DNK sledi (verjetno glede tega celo izobražujejo naše), zato jim gotovo ni težko razumeti ranljivosti procesa. Od tod pa do praktične izrabe, kjer npr. vzameš slino poljubnega darovalca, izoliraš in odstraniš DNK, namnožiš tarčni DNK in ga pomešaš med slino brez DNK in hop, na voljo imaš dokaz zoper nekoga. Vse kar moraš potem paziti, je da dokaze strokovno (=brez puščanja svojih sledi) naneseš na kraj zločina.

B) Vzorec DNK daš v gensko analizo, na podlagi katere dobiš profil osebe. Glede na njegovo gensko izpostavljenost posameznim boleznim potem poiščeš primerni vpliv, ki bo telo tarče z minimalnimi sledovi pripeljal do te bolezni. Genetsko profiliran atentat, ki izgleda kot pljučnica.

Da tega (še) ne počnejo, porečeš? Že leta 1998 (daleč pred 9/11!) so brez obtožnice zapirali lastne državljane.

Mene pa zanima iz firbca kako je s hranjenjem prstnih odtisov, ko recimo nisi v kazenskem postopku? Jih policija hrani ali je zadeva na kakšni točki postopka uničena?

Gre se namreč za pobiranje prstnih odtisov za izločitev osumljencev. So vse osebe avtomatično shranjene v kakšno bazo ali kako je sploh s tem pri nas? Sploh če prstne odtise daš povsem prostovoljno ker veš da nisi ničesar zagrešil.

Sprašujem predvsem zato, ker se mi zdi, da ima policija sedaj o meni že več podatkov kot pa jih imajo o dejanskih kriminalcih samo zato ker sem imel službo na takih mestih, da so me kar naprej povpraševali policaji, pri njih pa moraš pred izjavo podat malodane cel življenjepis in te nasploh obravnavajo kot kriminalca čeprav si samo priča...

> Jaz sem moral dat odtis ko sm delal pasus, tko da pomoje moje kr majo spravlene...

Preberi zgoraj odgovor od Nataše.

Matheeew aha, vidim zdaj. Prej nisem prebral vsega. To se mi zdi OK.