» »

Študij kognitivne znanosti

Študij kognitivne znanosti

strani: « 1 2

genesiss ::

Ljubljanska univerza ponuja precej nov magistrski program imenovan "Kognitivna znanost".

Zadeva je izpeljana s sodelovanjem fakultete za računalništvo, medicinske, filozofske in pedagoške fakultete. Zanimajo me mnenja ljudi ki so vpisani tja, kako se jim zdi program, kakšne so možnosti zaposlitve (pri nas ali v tujini) in kakšna je kvaliteta študija. Sam sem (soon to be) računalničar (še po starem uni programu) - kaj bi kot softweraš odnesel od tega študija? Študij se mi zdi zanimiv ker me zanima uporabna psihologija (ala psihoterapija), pa tudi recimo (z računalništvom povezana) "Computational neuroscience".

Vsako mnenje dobrodošlo.
  • spremenil: genesiss ()

Andrejpan ::

v cetrtek imajo predavanje v kiberpipi in jih lahko vprasas osebno.

levi_prst ::

Hej,

Najprej - Hvala, Andrej, za reklamo :) btw - ne bo predavanja, ampak debata na temo angleščine kot "maternega jezika" znanosti (oz. v kolikšni meri jezik kot miselno orodje lahko vpliva na koncepte, ki so kulturno pogojeni - npr. v informatiki se s tem ne komplicira, pri filozofiji ali pa psihologiji pa zna bit situacija popolnoma drugačna).
While interested = true, http://www.facebook.com/events/34486618...

Jaz sem trenutno drugi letnik študija (z oktobrom lezem v absolventa) in še vedno precej navdušena nad njim. Program sam je mogoče neprimerljiv s kakšnimi drugimi fakultetami, ki poznajo kognitivno znanost že dalj časa (Sofijska NBU ali pa Londonaski UCL), ampak mene je vseeno pozitivno vrgel na rit. Precej se pozna, da je študij mednaroden (v drugem letniku en semester opravljaš na eni od sodelujočih univerz - Dunaj, Budimpešta, Bratislava ali pa Zagreb), kar pomeni, da si v bistvu neposredno povezan s tujimi raziskovalci; meni zelo pomemben faktor pri navdušenosti pa je tudi to, da nam predavajo hudi stručkoti z ljubljanskih fakultet, ki jih to zanima in se jim da veliko več kot pa samo spredavat snov.

O možnostih zaposlitve je na splošno precej težko govorit. Glede na to, da nismo v informacijski eri, kjer kot računalničar itak nimaš uporabnih znanj, bi ti tako znanje samo škodovalo. Eee. V Ameriki je kognitivna znanost že 15 let hit, kar pomeni, da se v Evropi precej hitro razvija in bo čez 10 let znana tudi v Sloveniji. Študij najpogosteje vodi v raziskovalno delo, kar pomeni, da je zanimanje za nove moči popolnoma odvisno od povpraševanja področja in tematike, ki bi jo ti rad v določeni deželi raziskoval. Kot softweraš lahko po mojem mnenju odneseš veliko, še posebej, če bi te zanimala tudi umetna inteligenca. Za znanja o psihoterapiji in komputacijski nevroznanosti pa je mogoče tale študij napačen naslov. Psihoterapijo glej tukaj, komputacijska nevroznanost glej v (spodaj olinkani) tujini.

Sklep: Hud študij, ima moje priporočilo. Ampak glede na to, da si nebolonjski in bi za vsak letnik plačeval šolnino, bi ti priporočala, da mogoče premisliš o možnosti študija v tujini. spisek

Za več info o samem študiju: http://www.pef.uni-lj.si/kognitivna

Je pa res, da se take stvari najboljše vidi/sliši v živo, tko da te res vabim, da prideš v četrtek malo povohat, al pa nas pocukaš na hvalazanevrone@gmail.com

Fino bodi,
zala

Zgodovina sprememb…

  • spremenila: levi_prst ()

genesiss ::

Hvala za obširen odgovor!
Zadnjič nisem imel časa, pridem na naslednjo debato.

sandmat ::

če končaš po starem uni, zakaj bi šel še enkrat na isto stopnjo? sej doktorski študij je tudi neki v tej smeri

ramiz?! ::

Sej to je magistrski študij?

Drugače pa me zanima kje se lahko po končanem šolanju zaposliš, oziroma kje iščejo/potrebujejo ljudi s takim znanjem.
Never regret anything, there's always a reason things happen.

usoban ::

magisterski po bolonjskem programu je ista stopnja kot uni. dodiplomc po starem programu.

tt2 ::

Kakšna je pa težavnost tega študija? A je bolj nivo medicine/prava..., ali bolj fdv?

hobbit ::

Hmmm, ni bilo prav veliko debate na temo študija kognitivne znanosti. Je še kakšen tukaj, ki obiskuje ta program? Za program sem izvedel šele pred nekaj dnevi:8) Kmalu bom diplomiral na 1.bolonjski stopnji FRI v Ljubljani in ko sem malo prebral za kaj se gre pri tem študiju, sem postal zelo navdušen.

Ramon dekers ::

In kaj boste s tem študijem? "Licence" za opravljanje psihoterapije kot psihoterapevt ne dobiš torej kaj ti pomaga tak študij. Načeloma imajo tudi na teološki fakulteti družinsko in zakonsko terapaijo, ampak priznanaja da lahko opravljaš svojo dejavnost ne dobiš, torej ti pomaga samo kot skret papir enako kot študij filozofije, prava, ekonomije in ostalih "interdisciplinarnih" programov, študijev na katerih zabijša samo čas. Boljša varianta je študij teologije, si vsaj pod cerkvenim protektoratom če želiš delati v tujini.

Zgodovina sprememb…

sandmat ::

na žalost se moram strinjat z Ramonom. Glede na ljudi, ki jih jaz poznam in obiskujejo ta študij, je to bolj mešanica družboslovnih predmetov, ki ti bodo kaj malo pomagali v življenju, saj je preveč razpršena in ničesar ne zaobsežeš dobro.

garamond ::

No, niso samo družboslovni predmeti, kognitivna znanost je dejansko interdisciplinarna. Če gledamo čez oči Ramona dekersa: obsega tako nekoristne predmete kot sta filozofija in psihologija kot človeštvu absolutno potrebne programiranje, umetna inteligenca in nevroznanost.

Se pa strinjam da je razpršen študij in da se verjetno ne da res dobro naučiti vseh področij, s katerimi se kognitivna znanost ukvarja. Po drugi strani pa je to 2. stopnja in naj bi vsak študent že obvladal eno področje s 1. stopnje.

Ramon dekers ::

Interdisciplinarna ja, to je tako kot bi se v osnovni šoli učil seštevanje ostale operacije pa preprosto spustil. Je dovolj knjig kjer si lahko sam prebereš zadeve, ki te zanimajo brez da bi dejansko hodil na takšen program in tam zabijal čas z nepotrebnimi predavanji in predmeti.
Je pa hudič kako programi rastejo iz leta v leto na slovenskih tleh, mimogrede imamo celo fakulteto za poslovnega sekretarja, torej imamo dejansko fakulteto, ki te izuči za tajnico.
Takšni programi/fakultete zbijajo samo kredibilnost tistim, ki ti dejansko dajo ustrezen nivo znanja. Da pa dobiš nazic ime mag. kog. znanosti je pa prej nazadovanje kot napredovanje še posebno če si prej dipl.inž.strojništva recimo.

Sem pa pogosto ujel skozi zgodovino da je bil perfekten matematik tudi filozof, ali zdravnik in filozof.

garamond ::

Če smo natančni, program ni zrasel na slovenskih tleh, temveč evropskih (gre za mednarodni program). Ko dvomiš v ustrezen nivo znanja, dvomiš tudi v vse univerze, ki poučujejo program (tudi Dunajsko).

Sicer pa se mi zdi, da si bolj kot nivo znanja mislil ustrezno področje znanja. Zate sta ustrezni področji samo dve, računalništvo in strojništvo (ok, nujna je tudi medicina) po nekih nenavadnih kriterijih direktne koristnosti, ki pa so v resnici osebne preference (kar je sabo na sebi čisto v redu).

Ampak tudi čisto praktično in kapitalistično gledano bo imela nevroznanost večji vpliv kot recimo strojništvo (treba je zmanjšati stroške zdravstva, ki so največji prav za možganske bolezni in se povečujejo) in enkrat v prihodnosti umetna inteligenca (glej recimo Googlov avto, prepričan sem, da uporablja algoritme, ki se zgledujejo po nevronskih mrežah človeškega vida). Zaradi teh razlogov je EU pred nekaj meseci odobrila miljardni projekt človeških možganov (mislim da je to kar največji znanstveni projekt do zdaj v EU). No, kognitivna znanost je sestavljena iz vseh teh področij in si predstavljam da ima neko povezovalno vlogo.

sandmat ::

delat high-end stuff na področju algoritmov, ki opravljajo naloge, sorodne človeškim, se daleč razlikuje od študija kognitivnih znanosti AFAIK. Govorim seveda iz lastnih izkušenj (delam to). Seveda rabiš nevrologe, ki ti podajajo high-end dognanja na njihovem področju itd. ampak učit se nekaj malega o filozofiji, nekaj malega o sinapsah in malo programiranja (hopefully, ker se itak lahko iz kjerkoli vpišeš na to in obstaja visoka verjetnost, da je ta del znanja na izredno nizkem nivoju) ne bo prineslo željenih rezultatov.

P.S.: Nevronske mreže so out. Backpropagation ;)

Ramon dekers ::

garamond je izjavil:

Če smo natančni, program ni zrasel na slovenskih tleh, temveč evropskih (gre za mednarodni program). Ko dvomiš v ustrezen nivo znanja, dvomiš tudi v vse univerze, ki poučujejo program (tudi Dunajsko).

Sicer pa se mi zdi, da si bolj kot nivo znanja mislil ustrezno področje znanja. Zate sta ustrezni področji samo dve, računalništvo in strojništvo (ok, nujna je tudi medicina) po nekih nenavadnih kriterijih direktne koristnosti, ki pa so v resnici osebne preference (kar je sabo na sebi čisto v redu).

Ampak tudi čisto praktično in kapitalistično gledano bo imela nevroznanost večji vpliv kot recimo strojništvo (treba je zmanjšati stroške zdravstva, ki so največji prav za možganske bolezni in se povečujejo) in enkrat v prihodnosti umetna inteligenca (glej recimo Googlov avto, prepričan sem, da uporablja algoritme, ki se zgledujejo po nevronskih mrežah človeškega vida). Zaradi teh razlogov je EU pred nekaj meseci odobrila miljardni projekt človeških možganov (mislim da je to kar največji znanstveni projekt do zdaj v EU). No, kognitivna znanost je sestavljena iz vseh teh področij in si predstavljam da ima neko povezovalno vlogo.



ok greva od začetka:

- Logoterapija prihaja tudi iz tujine pa prebereš eno knjigo od Viktor E Frankla pa veš vse v Sloveniji se ustvarjajo trapasti programi pa ni pomembno od kje so samo, da je čim bolj novo in da se pridobi čim več EUR,
- Primerjati ta program je kot primerjava programa z MIT in MBA,
- Kapitalistično gledano prinaša zdravstvo 15% bdp celotne amerike, in ta cifra se bo še povečala na 20%. Pri čemer je povrečna življenjska doba američana nižja od kubanca, pa se v zda kot rečeno nameni 15% njihovega gdp-ja v zdravstvo List of countries by life expectancy @ Wikipedia
- če se stroški zdravstva zmanjšajo bo ostalo en kup ljudi na cesti, not good,
- največje stroške zdravljenja povzroča RAK. In ta bolezen bo tudi najbolj razširjena v prihodnosti,
To je na pamet iz literature.

Še moje mnenje kar se tiče umetne inteligence:
- gre za čisto neumnost, pri čemer misli človek da bo bionic man odpravil vse njegove probleme. My ass. Največji projekti so bili tudi tisti v Cernu. Pa? Smo kaj dlje prišli, je high - tech v medicini kaj bolj dostopno, na voljo navadnim smrtnikom, revežem?

Back on topic, ta program je brezpredmen, kdor ima izobrazbo na specifičnem strokovnem nivoju bo tako ali tako dobil zaposlitev brez neke "kognitivinve" smeri, če pa ta smer koga veseli pa lahko vseeno dela na enakem področju kot recimo mag. kog. znanosti, kjer ni nekega specifičnega delovnega mesta za ta kader. Torej dipl.strojnik in mag.kognitivne znanosti se lahko brez problema potegujeta za enako delovno mesto. S tem da ima prvi lahko več možnosti.

Zgodovina sprememb…

garamond ::

sandmat je izjavil:

delat high-end stuff na področju algoritmov, ki opravljajo naloge, sorodne človeškim, se daleč razlikuje od študija kognitivnih znanosti AFAIK. Govorim seveda iz lastnih izkušenj (delam to). Seveda rabiš nevrologe, ki ti podajajo high-end dognanja na njihovem področju itd. ampak učit se nekaj malega o filozofiji, nekaj malega o sinapsah in malo programiranja (hopefully, ker se itak lahko iz kjerkoli vpišeš na to in obstaja visoka verjetnost, da je ta del znanja na izredno nizkem nivoju) ne bo prineslo željenih rezultatov.

P.S.: Nevronske mreže so out. Backpropagation ;)
Se kar strinjam. Za kakovostne projekte s področja AI je samo ta izobrazba vsekakor premalo, čeprav pa naj bi bile neke osnove (programiranje in umetna inteligenca).

PS: A ni backpropagation *del* nevronskih mrež? :P

Ramon dekers je izjavil:


ok greva od začetka:

- Logoterapija prihaja tudi iz tujine pa prebereš eno knjigo od Viktor E Frankla pa veš vse v Sloveniji se ustvarjajo trapasti programi pa ni pomembno od kje so samo, da je čim bolj novo in da se pridobi čim več EUR,
- Primerjati ta program je kot primerjava programa z MIT in MBA,
- Kapitalistično gledano prinaša zdravstvo 15% bdp celotne amerike, in ta cifra se bo še povečala na 20%. Pri čemer je povrečna življenjska doba američana nižja od kubanca, pa se v zda kot rečeno nameni 15% njihovega gdp-ja v zdravstvo List of countries by life expectancy @ Wikipedia
- če se stroški zdravstva zmanjšajo bo ostalo en kup ljudi na cesti, not good,
- največje stroške zdravljenja povzroča RAK. In ta bolezen bo tudi najbolj razširjena v prihodnosti,
To je na pamet iz literature.

Nekje sem zasledil, da so stroški za bolezni možganov največji, ampak sem našel samo vir, ki pravi da so enaki stroškom raka (in da je težko natančno opredeliti stroške). V kapitalističnem smislu pa niti ni tako pomemben zaslužek kot to, kolikšni izgubi se lahko izognemo.

Primerjava med MIT in MBA se mi zdi sporna že kot taka. Jaz ne bi rekel, da je MIT recimo manj vreden ali uporaben kot MBA. Ne, obe področji imata svoj namen in obe sta koristni na svoj način; in v končni fazi obe tudi potrebni.

Ramon dekers je izjavil:


Še moje mnenje kar se tiče umetne inteligence:
- gre za čisto neumnost, pri čemer misli človek da bo bionic man odpravil vse njegove probleme. My ass. Največji projekti so bili tudi tisti v Cernu. Pa? Smo kaj dlje prišli, je high - tech v medicini kaj bolj dostopno, na voljo navadnim smrtnikom, revežem?

AI je danes zelo skromna. Sploh v primerjavi s preteklostjo in neizpolnjenimi obljubami. Kljub temu pa se prebija v vsakdanje pore življenja. Zdaj je popolnoma normalno vprašati telefon za informacije.

Tole je sicer offtopic samo do zdaj se je znanstveni napredek vedno pokazal za koristnega. Če ne takoj pa čez 50 let.

Ramon dekers je izjavil:


Back on topic, ta program je brezpredmen, kdor ima izobrazbo na specifičnem strokovnem nivoju bo tako ali tako dobil zaposlitev brez neke "kognitivinve" smeri, če pa ta smer koga veseli pa lahko vseeno dela na enakem področju kot recimo mag. kog. znanosti, kjer ni nekega specifičnega delovnega mesta za ta kader. Torej dipl.strojnik in mag.kognitivne znanosti se lahko brez problema potegujeta za enako delovno mesto. S tem da ima prvi lahko več možnosti.

To sta dva tako različna profila, da si sploh ne morem predstavljati, na kakšno isto delovno mesto bi se lahko prijavila.

Ramon dekers ::

Nekje sem zasledil, da so stroški za bolezni možganov največji, ampak sem našel samo vir, ki pravi da so enaki stroškom raka (in da je težko natančno opredeliti stroške). V kapitalističnem smislu pa niti ni tako pomemben zaslužek kot to, kolikšni izgubi se lahko izognemo.


Kakšni izgubi se pa lahko izognemo? Tu je pomembno da je konstantna proizvodnja zdravil in zdravnikov in v končni fazi bolnikov. Nikomur ni v interesu da se najde zdravilo za nesmrtnost v srednjem ali nižjem razredu, tisti top 1% bodo pa itak poskrbeli zase in to delajo že sedaj.
In niti slučajno ni res da so stroški bolezni možganov višji od stroški raka. Sicer pa če veš kako ta bolezen deluje ti je jasno da gre za nekontrolirano delitev celic, pri čemer pa se maligen lahko preseli tudi na možgane(metastaza).

Primerjava med MIT in MBA se mi zdi sporna že kot taka. Jaz ne bi rekel, da je MIT recimo manj vreden ali uporaben kot MBA. Ne, obe področji imata svoj namen in obe sta koristni na svoj način; in v končni fazi obe tudi potrebni.


Ti kar povem, da bo tisti iz MIT - a dobil prej službo kot tisti iz MBA.

AI je danes zelo skromna. Sploh v primerjavi s preteklostjo in neizpolnjenimi obljubami. Kljub temu pa se prebija v vsakdanje pore življenja. Zdaj je popolnoma normalno vprašati telefon za informacije.

Tole je sicer offtopic samo do zdaj se je znanstveni napredek vedno pokazal za koristnega. Če ne takoj pa čez 50 let.


Namen AI - ja pa je namenjen čemu? Telefon lahko vprašaš za informacije, za informacije lahko vprašaš tudi drevo, ampak je hudič ko je toliko informacij ki so napačne da je selekcija preprosto nemogoča, na splet pa se lahko da samo tiste informacije ki jih google želi da jih ti vidiš. Kako pa misliš da poteka selekcija zadetkov pri googlu?

To sta dva tako različna profila, da si sploh ne morem predstavljati, na kakšno isto delovno mesto bi se lahko prijavila.


Ne nista, strojni in gradbeni tehnik lahko v 1 letu spacata to kar ekonomisti v treh. Sicer se pa tako ali tako učiš na delovnem mestu in so pomembne samo informacije, ki so potrebne v tistem delovnem procesu, pri čemer ti na koncu 1000 in 1 ekonomska teorija pomaga manj kot nič logika strojnika in gradbenika pa je vredna veliko več. Ekonomijo sem pač izpostavil ker je pogosto družboslovni program. Enako je z kognitivno znanostjo.

Zgodovina sprememb…

Ramon dekers ::

Tole je sicer offtopic samo do zdaj se je znanstveni napredek vedno pokazal za koristnega. Če ne takoj pa čez 50 let.


Aja pa tole ni res, ker odkritje atomske bombe ni prineslo čisto nič pozitivnega, plastika tudi ne in zastruplja samo živalski habitat.
Alfred Nobel pa je bil tak genij da je mislil da bo z izumom TNT - ja končal vojne.

Phantomeye ::

Ramon dekers je izjavil:

Tole je sicer offtopic samo do zdaj se je znanstveni napredek vedno pokazal za koristnega. Če ne takoj pa čez 50 let.


Aja pa tole ni res, ker odkritje atomske bombe ni prineslo čisto nič pozitivnega, plastika tudi ne in zastruplja samo živalski habitat.
Alfred Nobel pa je bil tak genij da je mislil da bo z izumom TNT - ja končal vojne.


Aja? Razvoj atomske bombe ni doprinesel k ničemur? Tehnologija na kateri temelji atomska bomba (torej tehnologija, ki se je razvila samo zato, ker so razvijal atomsko bombo) ni prinesla ČISTO nič pozitivnega? A je to dejstvo ali tvoje osebno mnenje? No, dejstvo zagotovo ni. Lahko pa podkrepiš s kredibilnimi viri. Hvala.

Okapi ::

ker odkritje atomske bombe ni prineslo čisto nič pozitivnega,
Boš povedal potem, ko bodo z atomsko razstrelili asteroid, ki bi sicer zbrisal Zemljo.

O.

Ramon dekers ::

Aja? Razvoj atomske bombe ni doprinesel k ničemur? Tehnologija na kateri temelji atomska bomba (torej tehnologija, ki se je razvila samo zato, ker so razvijal atomsko bombo) ni prinesla ČISTO nič pozitivnega? A je to dejstvo ali tvoje osebno mnenje? No, dejstvo zagotovo ni. Lahko pa podkrepiš s kredibilnimi viri. Hvala.


Poglej si zgodovine Japonske mogoče še čas hladne vojne da ti bodo zadeve bolj čiste. Potem imamo tu še jedrsko energije in več kot je teh elektrarn večje so možnosti za core meltdown, seveda odvisno od dogodkov.

Boš povedal potem, ko bodo z atomsko razstrelili asteroid, ki bi sicer zbrisal Zemljo.


Maja sem videl da še tistega niso znali odkriti, zaznati ki je padel na Chelybinski. Ups tisto je bil meteorit, še sreča da se je razletel in ni povzročil večje škode:)

Še enkrat edit: baje da so bili vesoljci, ki so poskrbeli da ni bila škoda enaka tisti takrat, ko je padel meterorit v Tonguško.

Zgodovina sprememb…

Phantomeye ::

Ramon dekers je izjavil:

Aja? Razvoj atomske bombe ni doprinesel k ničemur? Tehnologija na kateri temelji atomska bomba (torej tehnologija, ki se je razvila samo zato, ker so razvijal atomsko bombo) ni prinesla ČISTO nič pozitivnega? A je to dejstvo ali tvoje osebno mnenje? No, dejstvo zagotovo ni. Lahko pa podkrepiš s kredibilnimi viri. Hvala.


Poglej si zgodovine Japonske mogoče še čas hladne vojne da ti bodo zadeve bolj čiste. Potem imamo tu še jedrsko energije in več kot je teh elektrarn večje so možnosti za core meltdown, seveda odvisno od dogodkov.



Hočeš povedat, da če se nekaj da uporabit kot orožje, je že po defaultu brez dobrih lastnosti?

Ali ne bi raje poiskal skupni imenovalec? Npr. človek? Saj je človek tisti, ki weapon-izira izume.

Več kot je avijonov, večja šansa je, da pade dol z neba (seveda odvisno od dogodkov). A to pomeni, da je avion slab izum? Samo zato, ker predstavlja tveganje?

Nič na tem svetu ni risk free. Pa je lahko še tako banalno kot je zadušitev s hrenavko, ali pa padec s postelje (zaradi česa umre nekaj ljudi na leto)

Tako deluje razvoj tehnologije. Vedno manj bo tvegana za uporabo. Ampak to še ne pomeni, da je vse, kar je obstajalo prej ni prineslo nič dobrega.

Ramon dekers ::

Npr. človek? Saj je človek tisti, ki weapon-izira izume.


Ej slaba taktika, ki pri meni ne uspe, tebi pa manjka še praksa. Tehnologija ni value - neutral niti objektivna. Tako da cut the crap out, še manj pa drži da je tehnologija odvisna od človeka, ki jo drži. Let's face it metek je narejen zato da gre tebi v čelo, atomska bomba pa za poboje. Zdej če gledava s psihološkega vidika je problem pri takšnem orožju distanca in čas. Torej nekdo je lahko moralen znotraj družbe in družine pa bo stisnil mali rdeči gumb za dejanske posledice se mu bo pa fržmagalo, ker bo posledica tako ali tako na drugem kraju in času.

Več kot je avijonov, večja šansa je, da pade dol z neba (seveda odvisno od dogodkov). A to pomeni, da je avion slab izum? Samo zato, ker predstavlja tveganje?


Zaenkrat padec aviona ne povzroči takšne škode, kot bi jo meltdown core. Sicer pa lahko uporabiva tudi avto. Poglejva kako deluje človeška logika pri zmanjševanju CO2 in prometnih konic:
- ustvari se še več cest,
- več cest povzroči še več vozil,
- več vozil povzroči večjo proizvodnjo,
- seveda tudi večjo potrošnjo,
- več vozil pomeni več prometnih nesreč in seveda več denarja v zdravstvo,
- več vozil povzroči večjo porabo nafte,
- nova vozila povzročijo nove zamaške,
- novi zamaški nove ceste
...Tako nekako deluje tvoja logika.

Nič na tem svetu ni risk free. Pa je lahko še tako banalno kot je zadušitev s hrenavko, ali pa padec s postelje (zaradi česa umre nekaj ljudi na leto)


Ne, te popravim, there is no such thing as free drink.
Problem je ker ti in tebi podobni videvati samo eno stran tehnologije, ki pa je itak biased s strani korporacij njim pa se fržmaga za navadnega kmeta, m'key. Seveda, bodo dali tudi samo pozitvne strani tehnologije in to v jeziku, ki jih narod ne razume, večina jih je pa itak tehnološko nepismena, tako da je vseeeo.

Tako deluje razvoj tehnologije. Vedno manj bo tvegana za uporabo. Ampak to še ne pomeni, da je vse, kar je obstajalo prej ni prineslo nič dobrega.


A bejž no bejž, CO2 poskušajo namesto v zrak spraviti v posebne škatle v morje, in če pride do leak - anja, hja jebat ga bo pač morje malo bolj osvinjano. Malo pobrskaj kako se ta postopek imenuje in preberi.

Zgodovina sprememb…

garamond ::

Ramon dekers je izjavil:

Kakšni izgubi se pa lahko izognemo? Tu je pomembno da je konstantna proizvodnja zdravil in zdravnikov in v končni fazi bolnikov. Nikomur ni v interesu da se najde zdravilo za nesmrtnost v srednjem ali nižjem razredu, tisti top 1% bodo pa itak poskrbeli zase in to delajo že sedaj.
In niti slučajno ni res da so stroški bolezni možganov višji od stroški raka. Sicer pa če veš kako ta bolezen deluje ti je jasno da gre za nekontrolirano delitev celic, pri čemer pa se maligen lahko preseli tudi na možgane(metastaza).

Jaz sem navedel kredibilen vir, ki pravi da so stroški enaki, in da je to težko natančno izračunati. Drugače pa bo bolnikov vedno več, ker bo vedno več starejših ljudi.

Ramon dekers je izjavil:


Primerjava med MIT in MBA se mi zdi sporna že kot taka. Jaz ne bi rekel, da je MIT recimo manj vreden ali uporaben kot MBA. Ne, obe področji imata svoj namen in obe sta koristni na svoj način; in v končni fazi obe tudi potrebni.


Ti kar povem, da bo tisti iz MIT - a dobil prej službo kot tisti iz MBA.

Čisto možno. Se pa vprašam, kdo je pa sploh ustvaril delovna mesta za ljudi z MIT? Kdo pove ljudem, kaj naj kupijo? Itd. MIT je le del enačbe.

Ramon dekers je izjavil:

Namen AI - ja pa je namenjen čemu? Telefon lahko vprašaš za informacije, za informacije lahko vprašaš tudi drevo, ampak je hudič ko je toliko informacij ki so napačne da je selekcija preprosto nemogoča, na splet pa se lahko da samo tiste informacije ki jih google želi da jih ti vidiš. Kako pa misliš da poteka selekcija zadetkov pri googlu?

Če je tvoj prvi pomislek količina informacij, ko telefon nekaj vprašaš -- to že nekaj pove. Pove, da je tehnologija prepoznave in razumevanja govora (torej aplikacija AI) dosegla to mejo, da deluje kot magic. Ko sploh ne pomisliš, da deluje, ker je tako samoumevna.

Ramon dekers je izjavil:


To sta dva tako različna profila, da si sploh ne morem predstavljati, na kakšno isto delovno mesto bi se lahko prijavila.


Ne nista, strojni in gradbeni tehnik lahko v 1 letu spacata to kar ekonomisti v treh. Sicer se pa tako ali tako učiš na delovnem mestu in so pomembne samo informacije, ki so potrebne v tistem delovnem procesu, pri čemer ti na koncu 1000 in 1 ekonomska teorija pomaga manj kot nič logika strojnika in gradbenika pa je vredna veliko več. Ekonomijo sem pač izpostavil ker je pogosto družboslovni program. Enako je z kognitivno znanostjo.

(Kognitivna znanost ni družboslovni program ampak interdisciplinarni.) Drugače pa vidim da imaš ekstremne poglede in je res neproduktivno tehtati koristi strojništva napram vsemu ostalemu ... pa tudi offtopic.

Ramon dekers ::

Jaz sem navedel kredibilen vir, ki pravi da so stroški enaki, in da je to težko natančno izračunati. Drugače pa bo bolnikov vedno več, ker bo vedno več starejših ljudi.


Saj bi ti dal kakšno kredibilno znastveno študijo, pa sem prelen zato, tako da ti kar povem da imaš prav.

Čisto možno. Se pa vprašam, kdo je pa sploh ustvaril delovna mesta za ljudi z MIT? Kdo pove ljudem, kaj naj kupijo? Itd. MIT je le del enačbe.


Pa je to sploh važno kdo je ustvaril delovna mesta in zakaj? Pač sistem je potrošniško naravnan industrija pa pač potrebuje inžinirje.

Če je tvoj prvi pomislek količina informacij, ko telefon nekaj vprašaš -- to že nekaj pove. Pove, da je tehnologija prepoznave in razumevanja govora (torej aplikacija AI) dosegla to mejo, da deluje kot magic. Ko sploh ne pomisliš, da deluje, ker je tako samoumevna.


Ne, moj pomislek je kvaliteta informacij in ne kvantiteta idiotizma, ki ga ponuja web. Če je to zate magic, naj me pa strela zadane.

(Kognitivna znanost ni družboslovni program ampak interdisciplinarni.) Drugače pa vidim da imaš ekstremne poglede in je res neproduktivno tehtati koristi strojništva napram vsemu ostalemu ... pa tudi offtopic.


Zakaj ekstremne poglede? Koliko pa dejansko ima ta študij matematike, fizike, biologije? Saj pravim samo da je logika boljša kot "freudova teorija".

Phantomeye ::

Ramon dekers je izjavil:

Npr. človek? Saj je človek tisti, ki weapon-izira izume.


Ej slaba taktika, ki pri meni ne uspe, tebi pa manjka še praksa. Tehnologija ni value - neutral niti objektivna. Tako da cut the crap out, še manj pa drži da je tehnologija odvisna od človeka, ki jo drži. Let's face it metek je narejen zato da gre tebi v čelo, atomska bomba pa za poboje. Zdej če gledava s psihološkega vidika je problem pri takšnem orožju distanca in čas. Torej nekdo je lahko moralen znotraj družbe in družine pa bo stisnil mali rdeči gumb za dejanske posledice se mu bo pa fržmagalo, ker bo posledica tako ali tako na drugem kraju in času.

Več kot je avijonov, večja šansa je, da pade dol z neba (seveda odvisno od dogodkov). A to pomeni, da je avion slab izum? Samo zato, ker predstavlja tveganje?


Zaenkrat padec aviona ne povzroči takšne škode, kot bi jo meltdown core. Sicer pa lahko uporabiva tudi avto. Poglejva kako deluje človeška logika pri zmanjševanju CO2 in prometnih konic:
- ustvari se še več cest,
- več cest povzroči še več vozil,
- več vozil povzroči večjo proizvodnjo,
- seveda tudi večjo potrošnjo,
- več vozil pomeni več prometnih nesreč in seveda več denarja v zdravstvo,
- več vozil povzroči večjo porabo nafte,
- nova vozila povzročijo nove zamaške,
- novi zamaški nove ceste
...Tako nekako deluje tvoja logika.

Nič na tem svetu ni risk free. Pa je lahko še tako banalno kot je zadušitev s hrenavko, ali pa padec s postelje (zaradi česa umre nekaj ljudi na leto)


Ne, te popravim, there is no such thing as free drink.
Problem je ker ti in tebi podobni videvati samo eno stran tehnologije, ki pa je itak biased s strani korporacij njim pa se fržmaga za navadnega kmeta, m'key. Seveda, bodo dali tudi samo pozitvne strani tehnologije in to v jeziku, ki jih narod ne razume, večina jih je pa itak tehnološko nepismena, tako da je vseeeo.

Tako deluje razvoj tehnologije. Vedno manj bo tvegana za uporabo. Ampak to še ne pomeni, da je vse, kar je obstajalo prej ni prineslo nič dobrega.


A bejž no bejž, CO2 poskušajo namesto v zrak spraviti v posebne škatle v morje, in če pride do leak - anja, hja jebat ga bo pač morje malo bolj osvinjano. Malo pobrskaj kako se ta postopek imenuje in preberi.



Jaz in meni podobno videvamo samo eno stran tehnologije? Ti si tisti, ki skušaš predstavljat samo slabe aspekte tehnologije. Pa nehaj se dvigovat na ljudi z izjavami tipa 'vi in tebi podobni' kot da si ti neka višja avtoriteta, ki veš kako je v resnici, da imaš samo ti prav in drugi nimajo pojma in ne vidijo celotne slike'. Če ni bolj egocentričnega obnašanja, pa tudi ne vem.

Kar se pa tiče avijonov pa samo sledim tvoji logiki. Sam si rekel, da več JE pomeni več možnosti za meltdown, potem si pa povzel, da je zato JE slaba. Zato sem ti ponudil podobno neumen primer (to koliko škode lahko naredi avion, koliko pa JE je popolnoma irrelevantno.

Edit: Atomska bomba je samo produkt neke tehnologije. Je bila pa želja po izdelavi atomske bombe gonilna sila za razvoj tehnologije (tako kot velik del tehnologij, ki so se razvile tehnologij, ki jih je razvijala vojska)

Zgodovina sprememb…

Ramon dekers ::

Jaz in meni podobno videvamo samo eno stran tehnologije? Ti si tisti, ki skušaš predstavljat samo slabe aspekte tehnologije. Pa nehaj se dvigovat na ljudi z izjavami tipa 'vi in tebi podobni' kot da si ti neka višja avtoriteta, ki veš kako je v resnici, da imaš samo ti prav in drugi nimajo pojma in ne vidijo celotne slike'. Če ni bolj egocentričnega obnašanja, pa tudi ne vem.


Hej izražam samo svoje mnenje, svoje poglede. Res pa je da ciljam na višji nivo v svoji karieri.

Kar se pa tiče avijonov pa samo sledim tvoji logiki. Sam si rekel, da več JE pomeni več možnosti za meltdown, potem si pa povzel, da je zato JE slaba. Zato sem ti ponudil podobno neumen primer (to koliko škode lahko naredi avion, koliko pa JE je popolnoma irrelevantno.


Core meltdown ima lahko posledice tipa Černobil, letalo pa ima lahko pač nekaj sto mrtvih, če definirava zadevo natančneje.

Edit: Atomska bomba je samo produkt neke tehnologije. Je bila pa želja po izdelavi atomske bombe gonilna sila za razvoj tehnologije (tako kot velik del tehnologij, ki so se razvile tehnologij, ki jih je razvijala vojska)


Tako kot je tudi smodnik produkt neke tehnologije, kot tudi greek fire ane. Atomska bomba je produkt vojaške tehnologije, ki ima izključno en cilj. Vojaška tehnologija ni ok in ima samo en cilj, kakšne stranske produkte prinašajo kot bonbončke za civilno prebivalstvo mi je vseeno.

Dajva najprej razščistit in razmejit znanost in tehnologijo? Bo šlo, lahko ločiš razliko?

Znanost sama po sebi ni škodljiva v bistvu če pogledaš malo nazaj ko so se z znanostjo začeli ukvarjati se pravi v času rasvetljenstva niso imeli mikroskopov in so dejansko videli naravo v drugačnem smislu kot jo vidimo sedaj kot tudi okolje. Primerjaš lahko že pogled narave Tomaža Akvinskega in Darwina.

Če želiš sedaj delati na področju znanosti potrebuješ denar in tega imajo samo korporacije ki pa močno sodeluje tudi z vojsko pri čemer si vezan samo na to kaj vojska&korporacije potrebuje in ne kaj je dejansko dobro za NAPREDEK. Sedaj pa mi ti povej da so korporacije in vojska najvišje kar to človeštvo premore?

Zgodovina sprememb…

garamond ::

Ramon dekers je izjavil:

Jaz sem navedel kredibilen vir, ki pravi da so stroški enaki, in da je to težko natančno izračunati. Drugače pa bo bolnikov vedno več, ker bo vedno več starejših ljudi.


Saj bi ti dal kakšno kredibilno znastveno študijo, pa sem prelen zato, tako da ti kar povem da imaš prav.

In zakaj ravno znanstveno študijo? Ker bi to nenadoma še pridobilo na kredibilnosti? Izračun stroškov zdravstva tako ali tako ni primeren problem za reševanje z znanstveno metodo.

Ramon dekers je izjavil:


Čisto možno. Se pa vprašam, kdo je pa sploh ustvaril delovna mesta za ljudi z MIT? Kdo pove ljudem, kaj naj kupijo? Itd. MIT je le del enačbe.


Pa je to sploh važno kdo je ustvaril delovna mesta in zakaj? Pač sistem je potrošniško naravnan industrija pa pač potrebuje inžinirje.

Meni je čisto vseeno, kdo je ustvaril delovna mesta inženirjem, ampak tebi pa verjetno ni ... če že govoriš o koristnosti enih in drugih.

Ramon dekers je izjavil:


Če je tvoj prvi pomislek količina informacij, ko telefon nekaj vprašaš -- to že nekaj pove. Pove, da je tehnologija prepoznave in razumevanja govora (torej aplikacija AI) dosegla to mejo, da deluje kot magic. Ko sploh ne pomisliš, da deluje, ker je tako samoumevna.


Ne, moj pomislek je kvaliteta informacij in ne kvantiteta idiotizma, ki ga ponuja web. Če je to zate magic, naj me pa strela zadane.

Sem povsem jasno napisal, kaj je to magic (samoumevnost) -- prepoznava in razumevanje govora. In če spet komentiraš o informacijah to kvečjemu poveča to samoumevnost tega majhnega področja AIja, ki je uspelo izboljšati življenje.

Ramon dekers je izjavil:


(Kognitivna znanost ni družboslovni program ampak interdisciplinarni.) Drugače pa vidim da imaš ekstremne poglede in je res neproduktivno tehtati koristi strojništva napram vsemu ostalemu ... pa tudi offtopic.


Zakaj ekstremne poglede? Koliko pa dejansko ima ta študij matematike, fizike, biologije? Saj pravim samo da je logika boljša kot "freudova teorija".

Lahko pogledaš, koliko ima ta študij naravoslovnih ved (so nujno potrebne za razlago človeškega mišljenja). Čeprav jaz ne vidim, kako bi več naravoslovnih ved povečalo kakovost študija. Preveč neravnovesja bi ga gotovo poslabšalo.

Primerjava logike in freudove teorije je pa nesmiselna -- kot bi primerjal atome in žlico. Če slučajno namiguješ, da freudova teorija nima logike, se motiš. Vsaka znanstvena teorija ima logiko, ker sledi "logičnem" znanstvenem postopku. Inženirski pristop, recimo, tudi sledi nekemu postopku, ampak logike ni nič manj ali več kot v znanstvenem pristopu, ker je to sploh nesmiselno gledanje.

Okapi ::

En manjši problem je, ker freudova teorija ni znanstvena teorija.

O.

Ramon dekers ::

@garamond: Znanstveno študijo bi ti dal (če seveda ne bi bil len in bi šel res iskati vire iz moje literature), da bi se jasno videlo da je zadeva izvedena strokovno.

Kar se tiče delovnih mest, ja mi je jasno da so jih ustvarjali tržniki, ampak ker se je trg preselil na splet je potreba po njih bistveno manjša je pa večja po inžinirjih. In vsak inžinir se lahko nauči to kar dela komercialist obratno je pa težje.

Kar se tiče AI in prepoznavanje govora, to zame ni napredek in za marsikoga tudi ne. Gre pač za vsiljevanje produktov, ki imajo določene bonbončke s strani korporacij. Vsa tehnologija je vsiljena s strani korporacij njen cilj pa je zaslužek, enako je v vojaški industriji pri čemer je cilj pobiti čim več ljudi. Problem je ker tehnologija ni nepristranska, posledično pa se znanost izrablja za uničevalne namene. Znastvenik ne more delati v korist NAPREDKA in LJUDI, ker ne more biti neodvisen saj je za njegovo delovanje potreben kapital.
Pa še to FDA pri patentiranju novih zdravil vedno patentira izdelek kljub temu da so učinki enaki prejšnemu, kemična sestav pa le malce drugačna - pri čemer lahko zato farmacija nabije ceno novim zdravilom. To ni napredek. Boš moral prebrati še kar nekaj literature, me pa veseli da so začeli pisati o tem tudi na slo - techu:

https://slo-tech.com/novice/t562449#crta
in celo na 24 kur
Močan udarec farmacevtskim gigantom: Novartis izgubil v Indiji

Kot je izjavil Maslow v hierarhiji potreb:
Najprej osnovne potrebe hrana, zatočišče
Nato varnost
Nato pripadnost
Od tu dalje pa lahko pričakujemo napredek posameznika.

Ne moremo pa pričakovati napredka od človeka, ki nosi Iphoni v resnici ima pa doma prazen hladilnik in hipoteko na hišo. Napredek, ki ga ti poveličuješ je samo farsa za posameznika, da bo z novo igračo dosegel višji nivo in bo vreden več kot ostali ki te igrače nimajo.

Obravnavanje Freudovih teorij je totalno zgrešeno in nelogično saj jih je pisal na kavču v Vikorjanskem času in so kot take za človeka neuporabne. Preberi si raje knjigo od Viktor E. Frankla.

Kar se tiče torej navedenega program ne bo prinesel nič novega, kup razpršenih, splošnih predmetov, povpraševanja po takšnih kadrih pa ni in ga ne bo. Če kdo želi resen študij, ki obravnava člloveško mišljenje je to prej študij psihoterapije in specializacija v klinični psihologiji ali pa študij medicine, direktno.

Ti pa priporočam, da zaviješ tu na slo-tech v oddelek: Kaj trenutno berete in si izbereš kakšno uporabno literaturo s katero si boš lahko razširil obzorja - pa brez zamere.

Zgodovina sprememb…

Phantomeye ::

Ramon dekers je izjavil:


Obravnavanje Freudovih teorij je totalno zgrešeno in nelogično saj jih je pisal na kavču v Vikorjanskem času in so kot take za človeka neuporabne. Preberi si raje knjigo od Viktor E. Frankla.

Kar se tiče torej navedenega program ne bo prinesel nič novega, kup razpršenih, splošnih predmetov, povpraševanja po


Ni zgrešeno. Ok, res, večina freudovih teorij ne drži (več), ker so jih nadomestile druge teorije. Ampak to pa ne pomeni, da je treba freuda skenslat. Dejansko razumevanje preteklosti je pomembno.

sandmat ::

a dodamo še zgodovino v ta študij potem? :) (malo sarkazma)

Dejstvo je, da seveda ni treba bit samo hard-core sysadmin, ki ga zanima le naslednji cron job ob 2h zjutraj, da se greš te stvari. Kot oseba moraš bit odprt za teorije iz drugih področij, vseeno pa moraš imet toliko drila, da obvladaš vsaj par jezikov, patternov in standardnih algoritmov za razreševanje. In seveda matematike :)

ne sledim več čisto, o čem se kregate (tam pri letalih sem se izgubil). Ampak all together, mogoče v trenutni sferi, ki razvija kognitivne sisteme (lahko bi rekli bolj realen AI - pustimo robote v 2x3 svetu in se začnimo ukvarjati z dejanskimi problemi razpoznavanja objektov na slikah, zvoka in ostalega) ni potrebno znanje psihologije, ker še nismo na nivoju, kjer bi se ukvarjali s takšnimi niansami. :)

Mogoče bo to čez 20 let (ampak sej vsi vemo, kam so šle dosedanje teorije o "čez 20 let sploh ne bomo več programirali, roboti nas bodo razumeli itd.) :)

Okapi ::

Kognitivna znanost je en tak meglen buzzword, ki si ga lahko vsak po svoje razlaga, podobno kot recimo nanotehnologija, in je zato idealna za prodajanje megle.

O.

bella_trix ::

Je tu kdo, ki je študiral/študira kognitivno znanost in je 1. stopnjo končal na FRI-ju? Bi bila zelo hvaležna vsakršnih informacij o študiju (težavnost študija v primerjavi s FRI 1. stopnjo, možnosti za zaposljivost, način študija).

otago ::

Pred 2 leti spoznal punco, ki je bila zelo navdušena nad tem, bila je v zadnjem letniku, na Dunaju ali kako že(2ga stopnja i guess)?. Je imela velike upe, kako bo delala v farmaciji, kako zna nekaj programirat, kako je to povezano z psihoterapijo, psihologijo itd... Sem pred nekaj tedni videl na facebooku, kako išče zaposlitev, da se mantra že eno leto itd... Očitno za trg nima dovolj kvalifikacij znanja farmacije, medicine, filozofije, psihologije, programiranja itd... Pa na dunaju bi naj bila predavanja v angleščini. Tako da, če se ne naučiš niti nemščine, je to vstran vržen čas.

Tradicionalni študiji imajo le nek temelj, preteklost in potrditev kvalitete(veljavo) doma in v tujini. Ena Alma Europea in takšni kalibri, pač niso vredni "skoraj nič".

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: otago ()

Okapi ::

Je treba vedeti, da te šole niso zato, da bi se študentje kaj naučili, ampak da bi profesorji kaj zaslužili.>:D

bella_trix ::

otago je izjavil:

Pred 2 leti spoznal punco, ki je bila zelo navdušena nad tem, bila je v zadnjem letniku, na Dunaju ali kako že(2ga stopnja i guess)?. Je imela velike upe, kako bo delala v farmaciji, kako zna nekaj programirat, kako je to povezano z psihoterapijo, psihologijo itd... Sem pred nekaj tedni videl na facebooku, kako išče zaposlitev, da se mantra že eno leto itd... Očitno za trg nima dovolj kvalifikacij znanja farmacije, medicine, filozofije, psihologije, programiranja itd... Pa na dunaju bi naj bila predavanja v angleščini. Tako da, če se ne naučiš niti nemščine, je to vstran vržen čas.

Tradicionalni študiji imajo le nek temelj, preteklost in potrditev kvalitete(veljavo) doma in v tujini. Ena Alma Europea in takšni kalibri, pač niso vredni "skoraj nič".


Če je 1. stopnjo delala na nekem družboslovnem faxu, težko verjamem, da zna kaj programirat (programiranje v predmetniku tega programa zgleda zelo bogo in osnovno). Ravno zato sem vprašala, če je dejansko kdo s FRI-ja šel na ta program.

Zgodovina sprememb…

otago ::

@Okapi
To sem hotel napisati. Da imamo srednje šole in visokošolstvo, da imamo službe. Za diplomante in maturante pa skoraj ni dela. Preložimo rešitev za par let. In potenciramo problem.

Kdor uspešno naredi srednjo poklicno tehnično(3,3+2,4letno) je zelo zaposljiv. Vse ostalo je problem predimenzioniranega šolstva, prevelikega javnega sektorja, zapravljanje denarja za nepotrebne raziskave (kaj je že bila diploma FDV o bureku?, brezvezne fore "vrednost javnega mnenja" in podobne nebuloze).

Pred kratkim zvedel, da se bo prvo delovno mesto učitelja umetnostne zgodovine odprlo leta 2020. Verjamem, da FF proizvaja umetnostne zgodovinarje brez razmisleka, kaj bo z njimi, po diplomi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: otago ()

Okapi ::

Kunsthisteriki se morajo pač po svoje znajti. Poznam enega, ki kar dobro zasluži s preprodajo umetnin.

sandmat ::

otago je izjavil:

@Okapi
To sem hotel napisati. Da imamo srednje šole in visokošolstvo, da imamo službe. Za diplomante in maturante pa skoraj ni dela. Preložimo rešitev za par let. In potenciramo problem.


velja za veliko panog, za računalništvo pa ne. Diplomanti FRI so še vedno precej zaposljivi.

pisco ::

Da obdržimo temo pri življenju, ker je meni interesantna.


Tudi mene zanima ta študij, ne vem pa kaj bi mi koristil ob koncu, kje bi lahko uporabil to znanje in kje se zaposluje take ljudi. Sam sem dodiplomc iz ekonomije in kakor razumem bi lahko oba študija združil v mogoče kaj bolj uporabnega.
Prosim za vsa mnenja iz prve ali druge roke, vse ostale pa PROSIM, da ne delate offtopicov kot so jih delali nekateri pametnjakoviči malo višje.

Ne razumem zakaj admini ne pobrišejo in sankcionirajo takega "ven metanja" in prikazovanja "kdo ima večjega" takih zakompleksancev. Po parih uvodnih on-topic odgovorih potem naredijo celo temo popolnoma neberljivo in neuporabno.

KraitPay ::

Sam sem za dodatna samoizobraževanja, tečaje, šolanja itd. No tole pa sploh ni več smešno. Spet še eden izmed kvazi študijskih družboslovnih izobraževanj z kvazi nazivom, ki je nezaposljiv.
Lepo opisan študijski program, kot bi gledal oglas na spletu za topshop izdelek. Drugače pa tole pove vse, navajam: Splošne veščine (kot so timsko delo, komunikacijske sposobnosti, sposobnost refleksije in evalvacije, hitrega učenja in prilagajanja), ki jih pridobijo diplomanti, so uporabne v mnogih poklicih privatnega sektorja.

Zelo lep stavek, ki zveni zelo učeno, pametno. Ampak da pa mora človek za vsak stavek odpreti SSKJ je pa tudi malo preveč. Po mojem se je dobro takšne smer izogibati. V tujini se zaposli 70% diplomantov v prvih 3 mesecih. Vsaj tako navaja pisec na spletni strani. Seveda o virih nikakršne sledi.

Sem iskal, kaj lahko počneš kot diplomant, pa nisem našel nič. Bolj sem našel smernice, kaj naj bi znal diplomant. Nisem našel uradnega predmetnika? Rad bi preveril profesorje ki učijo na šoli itd.

Okapi ::

Diplomiranega inženirja kognitivnih znanosti, ali kakršen je pač že naziv, ki ga dobiš na koncu, zagotovo nihče ne išče. Tako da je vse odvisno od tega, kaj boš na koncu dejansko znal. Sem pa precej prepričan, da se vse to lahko naučiš tudi sam, enako dobro in v pol manj časa - vsaj če si dovolj motiviran.

x128 ::

Spet apostoli naše obrtniške mentalitete na delu. Seveda nihče ne "išče" diplomiranega inženirja kognitivnih znanosti, študij je namenjen kot podlaga za delo v raziskovalni sferi, torej na univerzah in inštitutih, za kar pa je potreben doktorat, kjer se človek specializira za eno ožje področje - npr. preučevanje delovnega spomina, vpliv nevrodegenerativnih bolezni na razne aspekte kognicije, modeliranje kognitivnih procesov ipd. Poenostavljeno povedano, izobraževanje v smeri kognitivne znanosti naj bi produciralo ljudi, kot je npr. Stephen Pinker. Seveda takih v Sloveniji praktično nimamo kam dati, tako kot tudi ne raketnih inženirjev in kvantnih fizikov, ampak to več pove o razvitosti naše države kot pa o področju samem.

Specifično tega našega študija sicer ne poznam in ne vem, če je kvaliteten ali na hobi nivoju. Večinoma se do dela na enakih problemih da priti - morda celo lažje in bolj kvalitetno - preko študija bolj temeljnih stvari, kot so nevroznanost, računalništvo, psihologija. V Sloveniji si je za občutek dobro pogledati npr. Sinapso ali Mind & Brain lab iz FF, ki dosti sodeluje z npr. Medicinsko fakulteto in tudi tujino. Večina ljudi, ki deluje na področju kognitivne znanosti pri nas, ima sicer ozadje iz medicine, psihologije ali (redkeje) npr. računalništva/matematike (za analizo fMRI podatkov, modeliranje in take stvari).

So pa priložnosti za delo na tem področju pri nas, kakor vem, uboge in si večinoma prisiljen iti v tujino za kaj bolj resnega. Kar se tiče preseka kognitivne znanosti in ekonomije to pokriva behavioral economics, ampak s tem se v Sloveniji verjetno ne ukvarja nihče.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

sandmat ::

x128 je izjavil:

Seveda takih v Sloveniji praktično nimamo kam dati, tako kot tudi ne raketnih inženirjev in kvantnih fizikov, ampak to več pove o razvitosti naše države kot pa o področju samem.


Imamo jih precej, celo zelo prominentni so in dobivajo hudo dobra financiranja s strani EU in objave v top SCI journalih. Iz objave sklepam, da je tvoje ozadje FF in odpuščam nevednost o znanstveni, tehnični in inženirski sferi v Sloveniji, ki se je prikradla vanjo.

x128 ::

Sklepaš narobe. Moje ozadje je FRI in imam tudi nekaj izkušenj z objavami v SCI journalih. Ne, nimamo jih precej, če je govora o kognitivni znanosti - večina aktivnih ima raziskovanje bolj za postransko dejavnost, poleg primarne npr. klinične ali pedagoške. Tujih postdocov praktično nimamo, naši pa po morebitni vrnitvi iz tujine ponavadi nimajo tujini primerljive karierne poti napredovanja skozi akademske staže. O teh problemih (med drugim) v nedavnem intervjuju govori ravno prof. Repovš, ki je vodja Mind & Brain laba, tako da so to informacije direktno iz prve roke: http://www.dana.org/uploadedFiles/Pdfs/...
Če jih je precej, jih prosim nekaj naštej poimensko, skupaj z linki do njihovih raziskovalnih skupin. No, če ciljaš na raketne znanstvenike, je res, da sem jih omenil na pamet, ker tega segmenta ne poznam. Sem morda zgrešil in se pri nas ukvarjamo tudi s tem? V vsakem primeru bistvo ostaja: samo zato, ker na zaposlitvenih portalih ail v industrijskih obratih ne iščejo nekega profila, še ne pomeni, da je področje neuporabno.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

sandmat ::

x128 je izjavil:

Sklepaš narobe. Moje ozadje je FRI in imam tudi nekaj izkušenj z objavami v SCI journalih.

COBISS id?

x128 je izjavil:


Ne, nimamo jih precej, če je govora o kognitivni znanosti - večina aktivnih ima raziskovanje bolj za postransko dejavnost, poleg primarne npr. klinične ali pedagoške.

Cel UL je na istem, zato pa obstajajo inštituti, kjer je raziskovanje primarna dejavnost.

x128 je izjavil:


Tujih postdocov praktično nimamo, naši pa po morebitni vrnitvi iz tujine ponavadi nimajo tujini primerljive karierne poti napredovanja skozi akademske staže.

Kje nimamo? Na UL? V sloveniji? na vašem področju? Na FRI sta razpisani 2 mesti s tem namenom.

x128 je izjavil:


Če jih je precej, jih prosim nekaj naštej poimensko, skupaj z linki do njihovih raziskovalnih skupin.


Recimo tole pade na misel: www.ijs.si. Če te zanima, lahko pogledaš imena predstojnikov in objave zadnjih par let v slovenskem časopisju. Večina raziskovalnih skupin ima vsaj par članov tako iz FRI kot FE in FMF. Specifično lahko pogledaš bolj prominentne nagrade in financiranja fizikov v zadnjih parih letih, npr tale tipo:
http://www.delo.si/druzba/znanost/prof-...
in par tednov nazaj objavljen drugi tipo iz IJSja s precej konkretnim grantom.

tale oddelek je precej znan: https://www.ijs.si/ijsw/Experimental%20...
Potem imaš tele tipote: http://www.particulars.si/contacts.php?...

ali pa teli tipoti (kvantna fizika stuff): http://www.cosylab.com/references/alpha...

Malo nesmotrno je metat naokoli izjave "tega ni v sloveniji" in potem od drugih zahtevat da naredijo tvoj related work. Če si v akademiji, veš točno o čem govorim.

x128 je izjavil:


No, če ciljaš na raketne znanstvenike, je res, da sem jih omenil na pamet, ker tega segmenta ne poznam. Sem morda zgrešil in se pri nas ukvarjamo tudi s tem?


"Industrija" za raketne znanstvenike NI obstajala do pred kratkim (v primerjavi z dolžino obdobja odkar obstaja NASA, ki je financirana s strani države in ni "realni trg"). Sicer pa malo pogooglaj ESA in boš našel slovenski kader v samem jedru organizacije.

x128 je izjavil:


V vsakem primeru bistvo ostaja: samo zato, ker na zaposlitvenih portalih ail v industrijskih obratih ne iščejo nekega profila, še ne pomeni, da je področje neuporabno.


Odvisno od definicije uporabnosti. Če hočemo priti na luno, je rocket scientist uporaben. Če hočemo pit iz plastičnih sustainable rogov, je uporaben hipster. Ampak v Sloveniji SO delovna mesta za tak kader (tehnika, fizika & co) in ni tako črno kot si opisal.

x128 ::

COBISSa ne bom dajal, ker se ne želim razkrivati - brez zamere. Sicer pa vse kar pišeš bistvo mojega zapisa kvečjem utrjuje: samo zato, ker je neka disciplina primarno akademska ali raziskovalna, še ne pomeni, da jo je upravičeno soditi kot kvazi oz. nezaposljivo. Že sama ideja, da je legitimnost obstoja nekega programa odvisna od povpraševanja po danem profilu na trgu dela, je vse prej kot samoumevna in nesporna. Moje "črno slikanje" situacije ima namen izpostaviti, da če po nekem profilu ni očitnega povpraševanja v zaposlitvenih oglasih ali v industriji, to še ne pomeni, da taki ljudje nimajo mesta v družbi. Če se izkaže, da ga v resnici tudi pri nas imajo bolj, kot se to zdi na prvi pogled, toliko bolje.

Cel UL je na istem, zato pa obstajajo inštituti, kjer je raziskovanje primarna dejavnost.

Že, ampak kje na inštituih pa se pokriva področje kognitivne znanosti kot interdisciplinarne vede? No, morda se je v zadnjih letih odprl še kak lab, ki ga ne poznam, čisto možno. Ciljal sem na tale del iz linkanega intervjuja:
"There are very few opportunities for (financial) independence for young scientists fresh from graduate school, and the path to an independent career is long. A qualified Ph.D. or a postdoc with her own lab and startup funds is unheard of. [...] Third, because of the lack of funding, dedicated research positions in neuroscience and psychology are few and far between. Researchers are, to a large extent, also full time teachers or clinicians, some of them both. Teaching and resolving administrative issues, in the face of reduced university funding, takes a serious toll on time and energy needed for research, and often relegates it to an after-hours "hobby.""

Kje nimamo? Na UL? V sloveniji? na vašem področju? Na FRI sta razpisani 2 mesti s tem namenom.

Nimamo jih na področju kognitivne znanosti. No, vsaj v Mind&Brain labu ne, priznam pa, da ne poznam situacije toliko na npr. MF in povezanih inštitutih, vendar kar imam kontaktov je stanje podobno. Kje vidiš tuje postdoce na FRIju? (S tem da FRI itak pokriva bolj področje klasične umetne inteligence kot interdisciplinarne kognitivne znanosti, ampak ok, pustimo liberalno definicijo).

V nadaljevanju mi linkaš IJS - ja, seveda imaš tam fizike in seveda imamo zelo uspešne znanstvenike (ki ti bodo večinoma sami skritizirali situacijo še precej bolj brutalno od mene), ampak kako to kakorkoli negira moje pisanje, če bereš v kontekstu? Cosylab nima veze neposredno s kvantno fiziko kot raziskovalno disciplino, saj so tehnološka (softver/hardver) firma. Moja poanta je bila, da je neupravičeno kritizirati discipline, ki so primarno akademske in ki jih poosebljajo npr. Pinker ali Ed Witten na področju fizike: ravno tako, kot lahko za slednjega zmotno rečeš "to je nezapolsjivo, tega nihče ne išče", lahko za kognitvine znanstvenike rečeš enako, kar pa ni ustrezno, kot nenzadanje tudi sam želiš izpostaviti - sploh, če pri nas v primerjavi z bolj razvitimi državami dobi človek vtis, da je neka veda sama sebi namen, čeprav temu ni tako.

"Industrija" za raketne znanstvenike NI obstajala do pred kratkim (v primerjavi z dolžino obdobja odkar obstaja NASA, ki je financirana s strani države in ni "realni trg"). Sicer pa malo pogooglaj ESA in boš našel slovenski kader v samem jedru organizacije.

Raketni znanstveniki so imeli svoje mesto predvsem v ZDA že vsaj od hladne vojne naprej. Nikjer nisem omenjal "industrije" v smislu privatne dejavnosti. ESA ni v Sloveniji, kar spet samo potrjuje moje pisanje. Skratka, osredotočil si se na neke detajle in ignoriral bistvo: najbrž se strinjaš, da raketni inženirji niso nezaposljivi in neuporabni za družbo. Enako velja za kognitivne znanstvenike, razen ob zelo sprevrženi definiciji uporabnosti, po kateri je kavni mlinček vreden več od npr. razumevanja delovanja zavesti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: x128 ()

kzzzz ::

Ekstremno zanimivo je, koliko enih besed je šlo o tem študiju (in še toliko več izven teme), hkrati pa je tema polna špekulacij, misinformacij in predvsem, če smo znanstveni, polna manka intersubjektivnosti o študiju samem. Naj vam napišem le malo trivie.

Posamezne predmete učijo verjetno eni izmed največjih slovenskih strokovnjakov tega področja. Nevroznanost sam dr. Pirtošek, eden top nevroznanstvenikov (in didaktov), programiranje profesor Demšar, verjetno najboljši profesor programiranja v Sloveniji (dobil že ene 6 let zapored nagrado FRI-ja za najboljšega profesorja), kognitivno psihologijo profesor Repovš, tudi eden izmed večjih strokovnjakov kognitivne psihologije pri nas (nenazadnje je skupaj z Baddeleyem spisal članek o delovnem spominu, B. je namreč eden izmed ljudi, če ne glavni, ki je postavil še vedno delujoč model delovnega spomina), fenomenologijo profesor Kordeš (spet prvi mož fenomenologije pri nas, priznan tudi širše) itd. itd. itd. Študij je ustanovila skupina resnično sposobnih, uspešnih in znanih znanstvenikov/profesorjev, in to se ne pozna le v njihovem znanju, temveč tudi v prenašanju znanja, ker vse počnejo z ogromno vnemo in strastjo.

Ena boljših lastnosti tega študija je, da ti odpre noro veliko priložnosti. Takoj se lahko začneš udejstvovat v nemalo številu projektov (od Mind and Brain Laba, Nevrološke klinike, PAFI-ja (Inštitut za patološko fiziologijo), celo laboratorija za bioinformatiko, projektov v zvezi s psihoterapijo, fenomenologijo itd.), od česar ogromno odneseš, zgodilo se je pa že večkrat, da so študenti potem tam našli tudi zaposlitev (tudi ljudje, ki so bili prej npr. jezikoslovci, zdaj delajo na EEG-ju na Nevrološki). 1. letnik je zato precej zafilan - ogromno snovi, predvsem naravoslovne (nevroznanost in programiranje sta precej zahtevna). Tisti, ki naredijo, grejo potem v drugem letniku za pol leta delat na enem projektu s pravimi znanstveniki. In tam potem velikokrat tudi ostanejo. S službo. Fajn trivia je, da predstojnik študija prosi študente, naj pridejo že magistrirat (do sedaj jih je le cca 15 magistriralo), a kaj, ko imajo raje službo (da, tisti, ki pridejo v 2. letnik, velikokrat prej dobijo službo kot magistrirajo). Zaposleni so v svašta zadevah. Od nevroloških, nevrobioloških, statističnih laboratorijih. V raziskovalnih inštitutih, od HCI in gamificationa do raziskovanja doživljanja. Do vsekakor nevropsihofarmakoloških zadev. Eni ratajo mladi raziskovalci, eni asistenti; zaposluje tako javni kot zasebni sektor. Pri nas v Sloveniji konkretno, da vem, da naši delajo: Nevrološka klinika, PAFI, UKC, BlackBox, FF, Fakulteta za psihoterapijo, Valicon... In to je folk z različnih ozadij, od matematike do jezikoslovcev. Dosti folka ostane tudi seveda v svojih dodiplomskih fohih (kognitivna znanost je magisterij). Valda pa imaš tudi folk, ki pač nima službe po magisteriju, čeprav kolikor vem, jih vseh tistih 15 ima.

Je pa ena stvar, ki je zelo pomembna na tem študiju - kolikor daš, toliko dobiš. Če pasivno magistriraš, sepravi opraviš izpite in narediš neko raziskavo, boš težk imel zagotovljen job. Moraš se udejstvovat, sam veliko brat, pisat, sodelovat pri projektih, iskati možnosti ... študij vse to ponuja, ker ima noro hud networking (kar je pač danes tudi v znanosti zelo pomembno), in če ga izkoristiš (pa ni treba bit ne vem kako ekstra zagnan, samo moraš se dat out there), potem se najde za vsakega nekaj. Ne vedno pri nas, ampak se. In to fajn stvari.

Tukaj sem zdaj več pisal o trenutnih razmerah kar se tiče zaposljivosti, brez vsebinskega ozadja - torej kaj konkretno se nauči, kako konkretno zgleda kurikulum, razni podobni detajli. Če koga kaj več zanima, naj vpraša, upam pa, da sem vsaj malo odgrnil tančico sence, ki so jo zmetali zgornji komentarji brez dejanskih izkušenj, insajderskih informacij ali vsebinskih argumentov glede na podajano znanje v študiju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: kzzzz ()
strani: « 1 2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Biopsihologija neakreditiran študij (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža
12813253 (9201) abakus480
»

FRI vs FE (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Šola
1019759 (4550) Invictus
»

Kje študirat Psihologijo (Psihijater)?

Oddelek: Šola
81198 (957) KK44444444
»

Perspektivnost študijev (strani: 1 2 )

Oddelek: Šola
765122 (3752) mare_

Več podobnih tem