Zmrznitev vode

Zanima me ali je možno, da voda zmrzne pri pozitivni temperaturi (npr.+5°C)?
LP, jani

Če misliš H20 brez kakih dodatkov, ne more.

jp, od tlaka je odvisen.... Čim večji tlak prej zmrzne! Sej to je čist logično, z povečanjem tlaka deluje na molekule večjipritisk in se dajo bol skupi, ko se dajo tako skupaj da se ne giblejo več je to trdno agregatno stanje... to lahko z vodo storiš tudi pri 100°C samo moraš imeti izreden pritisk...

krneki: a si Barov mislu?

jjohny: če te te stvari zanimajo, pejt v knižnco in si sposod termodimanske tabele...
... če te pa zanima ti pa lohka neki za paro povem... mam lih pr roki... voda se spremeni v paro pri 50 Bar pri 263,9 C ... kar pomeni, da se tudi ledišče premakne... za kok pa zdele nimam tlele...

Blup

... čuj tomah... ni potrebe za razburjenja... jst se s svojim odgovorom nism nč dotaknu posta Svetega ... jst govorim za tistih 5 C ...

p.s. take it easy....

Blup

Seveda te ne bom tepu... se ne zatekam k nasilju (za to majo tuki Tajno policijo )

p.s. predvsem zato, ker je to preko monitorja meni škodljivo

Blup

HE

Thomas, je spet bluzil...

Vem da se pri določeni tem... zgodi to kar si rekel, vendar ne pri tako nizki!

Heh, ocitno je mozno tudi brez antifriza doseci da voda pri -20 ne zmrzuje.

Ali ne bi moral biti za zmrzovanje pri -10 vecji pritisk kot pri -17 in -22 ?

Prepis tabele:
1,000 -10
2,045 -22
3,420 -17

No ja, med drugim tudi tale opazka, da je voda najgostejsa pri 4°C (brez upostevanja pritiska, lol)

V resnici, voda pri 100 stopinjah ne kristalizira, zmrzne več. Je amofrna, kot naprimer margarina. Ne glede na to, kako je narisano v faznih diagramih.

Tam piše SOLID in ne ICE.

Led I




Led XII




Ta sta oba pri nizkih temperaturah. Pri visokih so zadeve bolj zapletene.

Bom zvečer dal kakšen link.

Jah ne. Sej sem samo hotu poudart, da fazni diagrami, kot se navadno rišejo, niso jemati preveč dobesedno.



Tisto nad oranžno črto ni led, kot ga poznamo. To je bolj "vodna pasta."

Thomas priznaj, da si se malo zagovoril, da bo mir!

Pa še od mene ena povezava

Prebrat velja vsaj tole:
Except at temperatures lower than those occurring naturally on the earth, none of these ices can exist at pressures of less than 2000 atm. Since the thickest ice sheet in the world - in Antarctica - is less than 4000 m thick, corresponding to a maximum pressure at the base of the ice of about 350 atm, it is clear that none of these artificial ices can normally exist on the earth.

Fazni diagram je čist vredu. Seveda pri vodi niso le tri striktno specifična agregatna stanja. Itak da se lah prerekamo kaj je za koga tekoče "dovolj" tekoče. Če pa koga še bolj zanima pa lahko pride poslušat fizilkalno kemijo na fkkt pr Vesnaverju ali Jamniku

V vodi iz pipe kristalčki? z 0°C?

Se strinjam so kakšni kristalčki...VODNGA KAMNA
Ledu, pa v pipi ne boš našel, če pa, potem je nekaj hudo narobe z vodovodno napeljavo

Thomas lepo pravi. Vsako tekočino je mogoče podhladiti ali pa celo pregreti, samo če so za to primerni pogoji.

Voda je lahko v tekoči obliki tudi pri -10°C, pri normalnih pogojih, če se le dovolj počasi ohlaja in ni nikakršnih mehanskih motenj, ki bi povzročili centrov kristalizacije.

Podobno imamo tudi pregrete tekočine. Ki so lahko v enem agregatnem stanju, čeprav so šle z vsemi pogoji preko točke spremembe agregatnega stanja.

A lahko kontra vprašanje kot primer dodatne razlage?
Kje najdeš vodo, ki vre pri 20°C? Edino, kar spremeniš je tlak, pri katerem se ta voda nahaja.
Poskus:vodo daj do polovice medicinske brizgalke. Odprtino zamaši s prstom in potegni bat na drugo stran. Mnogi mislijo, da jim mimo bata uide zrak v brizgalko. To ne drži, ker običajno pri zmanjšanem tlaku voda v brizgi prične vreti.

Zame ni kaj dosti dileme. Vprašanje je, če se molekule vežejo v kristale, al se ne. Če so samo skupaj kot neka moka, potem to ni trdna snov.

In res se to povezovanje vodikovih atomov pri vodi neha dogajat, pri kakšnih 80 do 90° Celzija. Zato sem začel provokacijo s 100 stopinjami. S 60 si ne bi upal.

Tam so pa že, pravi majčkeni ledeni kristalčki, ki plavajo notri! Njihovo število samo raste, ko temperaturo nižamo proti ničli Celzija.

Maš pa seveda prav Tomi, da se to enkrat razčisti. Kaj pomeni "zamrznjen". Predlagam, naj bo to isto, kot "kristaliziran". Mnogi to tako že uporabljajo.

> Kaj potem je steklo, ki mimogrede tudi ni kristalna snov?

Kapljevina. A nisi vedu mar?

Poslušaj sestrico, ta je pametna.

Talina je vse, v čemer molekule NE sklepajo medsebojnih povezav v kristale.

Potem molekule zaradi termičnega gibanja drsijo druga ob drugi in menjajo sosede. V kristalu je tega bistveno manj.

Steklo je torej talina. Baker pa ni.

Kar se tiče anomalije vode, je pa to predvsem to, da led plava na vodi in se ne potaplja. Čeprav ni brez veze niti ta tvoja razlaga s pritiskom in tališčem. Samo manj razumljiva.

Mercedes Benz molekula - drugo ime za vodo - je sila zanimiva zadeva.

Jezus Kristus bi imel prav, če bi bilo steklo kristalina.

Oziroma če bi voda pri pritiskih, ki zagotavljajo trdnost nad 100° bila "kristalna". Toda ni. Lahko je pri 60, pri 100 pa ne več. Ne glede na pritisk.

Je pa res, da to so dobro raziskali šele zadnje čase.

Je, to je fora foruma.

Thomas, Steklo je tekočina z Zelooooooo visoko viskoznostjo. to se že v vrtcu učijo

Pri sobni temperaturi je steklo trdna snov.

Nobena kapljevina ali tekočina...

Res je sicer, da pri originalnem okenskem steklu starih cerkva opazimo, da je spodnji konec stekla debelejši kot gornji konec, vendar pa to ni posledica naknadnega spreminjanja stekla, po tem, ko je bilo to že vstavljeno v okvir, temveč je posledica same izdelave stekla. Okensko steklo so v srednjem veku namreč naredili tako, da so pihalci najprej ustvarili velik balon razbeljenega stekla, ki so ga na enem koncu odprli, nato pa z vrtenjem ustvarili velik disk. Ta disk so nato razrezali in s tem dobili okensko steklo. Ker so steklo, ko je bilo to še razbeljeno, med izdelavo vrteli, seveda debelina diska ni bila konstantna, temveč se je spreminjala. Razrezano steklo so nato navadno vstavljali v okvirje tako, da je bil debelejši konec spodaj. Debelina cerkvenega stekla torej ne pove ničesar o tem, ali je steklo pri sobnih temperaturah trdna snov ali morda vseeno počasi teče.

Ste se pa kar dobro razpisali...
Mene zanima ali lahko voda zmrzne pri npr. +5°C in tlaku 1 bar (pogoji v katerih živimo). V mislih sem imel, da vodi odvzamemo toploto z konvekcijo (močan tok zraka npr. 5°C). Saj veste, če piha nas bolj zebe. Včasih tudi pri vremenu na TV rečejo, da bo pihalo z neko hitrostjo, in da nas bo bolj zeblo. (npr. pri -5°C kot pri npr. -10°C).

lp, jani

Kako zamrzuje voda?

Kot sem že rekel, se že, ko je še topla, v njej pojavljajo mikroskopski koščki ledu.

Molekule vode se kaotično gibljejo in kaotično vrtijo, zaletavajo druga ob drugo in odbijajo.

Brownovo gibanje.

Kadarkoli dve molekuli slučajno skoraj mirujeta druga glede na drugo, v pravi oddaljenosti - tvorita majhen košček ledu, velik magari samo dve molekuli. Nek minimalno močan trk s tretjo ene od obeh je potreben, da se ta kristalček razbije.

Dokler tega trka ni, je led stabilen. Vodikova vez ni čisto zanemarljiva.

Vprašanje statistike pač, koliko je vsak trenutek takih stabilnih molekulskih koalicij.

Jasno je, da s padanjem temperaure, je verjetnost razbijalskega trka manjša. Koščki ledu so vedno večji in vedno več jih je.

Dokler vse ne zmrzne. Dokler ni velike koalicije vseh molekul.

Toda vseh vseeno ne. Vse dol do absolutne nule, se sem in tja majhen košček za trenutek utekočini ... in zmrzne nazaj.

Zato led teče. Počasi, a vendarle.

Bi lahko rekli, da je to mehanizem tečenja ledenikov. Ki niso talina, ampak hitrejši od tečenja kakšne taline.

Pri kakih -20 je ta način tečenja ledenikov prevladujoč.



Aja ... zunaj oranžnih črt na faznem diagramu so koščki ledu vedno samo mikroskopski. Mislim, da je intuitivno to lahko jasno.

p.s.

Kako hitro pa teče diamant, ki tudi ni talina?

Kot lešnik velik, se spremeni v kroglico, pod vplivom lastne gravitacije v kakih 10⁶⁵ letih.

Da ti bo zmrznila (voda), bolj težko. Lahko ga (led) na toliko pregreješ.

Lahko dobiš podhlajeno vodo (na -5 recimo), tako da jo ohladiš iz +10. Naprimer.

Toda postopek, po katerem bi ti voda zmrzovala pri normalnem tlaku na +5 ... bi pa moral vključiti kakšno drugo tehnologijo umirjanja molekul. Zvok ali pa laser ali kaj podobnega. Brez ne gre.

Ne vem, če so že uspeli - tudi z zvokom naprimer. Bi pa tako načelno moralo it, da bi molekule zaustavljal z zvokom.