Slo-Tech

» »

Steklo

Steklo

1 2
3
4 5

VIPJ ::

Owca: Verjemi, da sem tudi jaz danes kljub vsemu še vseeno preveril in se pozanimal še pri komu o tem kar pišem. In po pogovoru z nekaterimi kompetentnimi ljudmi nisem spremenil mnenja, ker so imeli vsi podobno mnenje kot jaz.
Z definicijo, ki si jo nevedel se popolnoma strinjam. Ali si prebral v tej knjigi še kaj okoli te definicije ali jo samo prepisal? Koliko pa je strižna hitrost v diamantu????

Glede disertacije pa samo toliko. Ko jo boš v celoti razumel se pa oglasi.

na zadnji Thomasov članek pa ne bom odgovarjal, ker je v njem toliko bedarij, da je komentar kakršnega-koli povprečno naravoslovno-tehniško razgledanega človeka povsem odveč.

Umikam se iz te debate, ker je prešla vse okvirje in nekateri (ne vsi) trosijo tule bedarije, ki nimajo nikakršne podlage. Škoda časa. Lp
Nikoli ne reci nikoli!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: VIPJ ()

frudi ::

Koliko pa je strižna hitrost v diamantu????

končno majhna. ali pa boš trdil, da se diamant pod končno strižno obremenitvijo sploh ne bo deformiral?
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

VIPJ ::

Joj zdaj pa res zadnjič. Medtem ko sem pisal se je pojavilo novo vprašanje.

Seveda se bo diamant deformiral, ampak za božjo voljooooo to nima veze z viskoznostjo, ampak je treba govorit tu o čem drugem.
Nikoli ne reci nikoli!

OwcA ::

Deformiral se bo, obe količini v definiciji viskoznosti bosta s tem postali neničelni in vendar "ne smemo" govoriti o njej? Zanimivo.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

frudi ::

seveda se bo diamant sprva deformiral zaradi obremenitve, ampak za božjo voljooooo, nisem imel tega v mislih! strižno obremeni diamant in v zelo kratkem stanju bo prišel v 'stacionarno' stanje, v katerem bodo notranje napetosti zaradi deformacije izenačile zunanjo obremenitev.
AMPAK, deformacija se bo sčasoma povečevala, to ti hočemo dopovedat! zakaj? zato, ker bodo vezi med nekaterimi atomi v diamantu sčasoma popustile. ali pa boš zdaj trdil, da ne bodo?
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

Thomas ::

Če bi v obliko briljanta zbrusili diamant velik kot je Jupiter, potem bi se večini zdelo logično, da bi ga lastna gravitacija hitro zdeformirala v bolj okroglo obliko.

Mnogi pa pravijo, da če bil bil briljant velik kot lešnik, ga pa njegova lastna gravitacija NIKOLI ne bi spremenila v kroglico.

No, taki težko razložijo, koliko pa je tisti premer, pod katerim se diamant NIKOLI, pod lastno težo ne sesede v kepo.

Devet sežnjev in sedem klafter in niti lasu manj?

Koliko torej znaša ta do zdaj neznana konstanta?

nuky ::

kot prvo... marko pateticn si ti s takimi.. tud ti vidim nimas kej boljsga napisat ko govorit neki o men... cak caki.. kdo je ze vceri napiso: prevec se ukvarjas z drugimi!
hmmmm ne bo tezka to a?
owca... za enkrat je uni. dipl. inz. tule... "tvojega" doktorja ni... da bi on razlozo kako je sploh mislo.. in ka si potem ti tud doktor fizike da razumes ka je on sploh napiso?
frudi.. o tistem grafu pa sploh nebi zgubljo besed... zelo znanstveno je narisan morem rect...
in kokr je VIPJ napiso... govorite o deformaciji in jo opisujete z viskoznostjo (za primer diamant seveda)...
o Thomasovem zadnjem postu je pa ze VIPJ na kratko in jedrnato dobro napisal...

nuky ::

ja Thomas.. to je neki kar je cist mogoce... kar si napiso.. ce bi mel tako velik diamant.. sam vseeno diamant nebi teko, razn ce bi bil v obliki taline... sam diamant pa ne bo talina zaradi gravitacije... ampak bi se samo lomo, zarad svoje gravitacije, in bi nekako dobil obliko "krogle" ja...

nuky ::

Thomas napiso:
No, taki težko razložijo, koliko pa je tisti premer, pod katerim se diamant NIKOLI, pod lastno težo ne sesede v kepo.

Ja doloct res tezk.. sam mors vedet da tud vezi med atomi majo svojo silo, ki bo nasprotovala gravitaciji... in ko bo sila gravitacije vecja od te sile vezi ki drzi atome skupaj sele takrat se bo ta snov (diamant) zacela deformirat.. tak bi lahko nekako dolocl kje je ta meja..
zato mislim da majo ti prav ki pravijo da se diamant velik kot lesnik nebi nikoli deformiro... ni energije... sil.. ki bi to povzrocle.. oziroma niso dost mocne

Thomas ::

No, zdej mi pa povej, POD KATERIM PREMEROM, se pa zaradi lastne gravitacije ne bi NIKOLI spremenil v kroglo, nuky?

Thomas ::

Oziroma, če ne veš KOLIKO je ta premer, potem zadostuje da rečeš:

Diamant malo večji od premera X se zdeformira, že čisto malo manjši pa NIKOLI.

nuky ::

sm ti ze napiso enega visi... ne vem jst premera... mocnejsa vez.. vecja gravitacija... vecja masa je potrebna..
ti bos tud recmo gumico nategoval... se bo pretrgala sele ko bos prisel do njene kriticne tocke.. in gumica poci... tak bi blo z vezmi.. enako.. me vsaj razumes z mojga stalisca gledano kaj mislim?

Thomas ::

> se bo pretrgala sele ko bos prisel do njene kriticne tocke..

Verjetnost da bo počila raste, ko gumico vedno bolj nateguješ. Samo napol nategnjena bo tudi počila, po dovolj dolgem času. Utrujenost materiala, se temu reče. Najprej se pretrga ena molekula ... potem pride do mikrorazpoke ... in potem BOOM.

Tudi če je nategnjena čsto malo, samo dlje traja, v povprečju.

nuky ::

ja sej glih sm tole tud razmislo... kak bi blo s tem..
al je mozno tud s tem ali ne.. sam po mojem mnenju dokler je material popoln... ma neko odpornost na sile, dokler niso vecje od sil v vezeh... ko se pa pojavi kaka mikrorazpoka pa se sistem zacne rusit ja.. sistem ni vec popoln... sam mislim da je povzrocitelj te razpoke pomojem no potrebn kak drug faktor... ampak je pa res da ko se zgodi... da je potem to naprej skor tak kot nekaksna "verizna reakcija"...
pa vprasanje je tu potem tud utrujenost materiala.... za nase pojme za enkrat diamant se ni ziv, tak da o utrujenosti ne mormo ravno govorit ceprav vem kak si mislo ja... niti nism nikjer zasledil da bi neka snov razpadla zaradi svoje "starosti"... razpade zato ker je izpostavljena nesteto drugim dejavnikim (oksidacija itd....)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

Thomas ::

Stvari kot oksidacija ali veliki zunanji stresi kolaps lahko bistveno pospešijo.

Do kolapsa pa prav lahko pride tudi brez tega, samo pozneje, seveda. Nobena kemijska vez ni tako močna, da je ne bi kakšna naključna (ampak slejkoprej zagotovljena) oscilacija uničila.

Vprašanje časa samo, kdaj popusti vez med ogljikom in dvema kisikovima atomoma v "povsem normalnih pogojih". Temu kemiki pravijo tudi "disociacija".

Dogajanja na nano in subnano nivoju so (semtertja) divja. "Semtertja" pomeni, mnogokrat na sekundo.

nuky ::

sm se zdele poglobil mal v tole... in sm prso do tele najbolj logicne resitve...
kot naprej o utrudljivosti materiala.. morm najprej to podpret ker drgac se naprej mi vse podre.. kot glede tega... vemo da iz fizike da energija se ohranja... ne mora nastati, ne mora izginit.. samo prehaja... in zdej recmo imamo gumico v brezzracnem prostoru, v praznino... to samo zato da nanjo ne vplivajo kakrsnekoli drugi faktorji in sile... torej zdaj te atome gumice drzi skupaj kemijska vez... ki je izmerljiva... koncna.. kokr vemo gumica ne bo sama od sebe kazala nikakrsnih termicnih sprememb itd.. tako da energije sedaj ne bo izgubljala na nikakrsen nacin.. torej bo energija (sile) ki drzijo atome skupaj konstantne... torej ne moremo reci sedaj da se material "utruja".. energije ne oddaja.. niti ne mora je.. niti ne mora je komu..
sedaj pa mi v tem prostoru gumico raztegnemo... vemo da vez med atomi je izmerljiva... recmo mi da ima vrednost 1.. in dokler mi ne bomo nategnili gumice tako mocno da bo tudi sila (v tem primeru recmo roke) enaka sili vezi med atomi, bo gumica ostala taksna kot je, vezi imajo stalno energijo.. se ne utrujajo... ko pa mi dosezemo to kriticno tocko... pa v tistem trenutku ce ne vse vezi popusti samo ena vez... in nastane mikrorazpoka.. nastane lahko recemo nekaksna "verizna reakcija"... razpoka postaja vecja vse hitreje... zakaj? zato ker z vsako utrgano vezjo se vrednost kriticne tocke molekule zmanjsuje...
ok mal sm zafilozofiro... razumes vsaj kak sm mislo? :)
sej no mal zbrano preber, pa mi povej v cem je luknja v tem kar sm zle povedal in zakaj..
sej to je bistvo foruma.. debata ;)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

.:joco:. ::

In po pogovoru z nekaterimi kompetentnimi ljudmi nisem spremenil mnenja, ker so imeli vsi podobno mnenje kot jaz.


Mene pa zanima kako kompetentni so ti ljudje, da niso niti tako razgledani, da bi vedeli, da je kemija (vsaj takšna, o kateri se zdaj govori) le približek trenutnih znanj iz kvantne in drugih fizik.

In ravno v tem približku se skriva jabolko tega spora.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

T0RN4D0 ::

tu sm neki nukyju v čast spremenil... >:D Preveč se sekiraš v glavnem za to.

VIPJ tud noče priznat da ma thomas prav... :D marko pa tud v celi debati ni nč pametnga povedu... :)

pa kak se vam sploh da kregat okol tega? :\
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: T0RN4D0 ()

Vikking ::

Nas so učili glede viskoznosti takole:

Viskoznost - upornost oz. notranje trenje, ki zavira nemoteno pretakanje fluidov od trdnih površin. Zakon viskoznosti, ki ga je postavil Newton se glasi: ν = F/S * ndv/dx (owca že napisal).
F/S - strižna napetost (sila na enoto površine)
n - koeficient abolutne ali dinamične viskoznosti (N/m2=Pas)
dv/dx - gradient strižne hitrosti (hitrost na enoto debeline plasti)

kapljevina: kohezivne sile med molekulami
plin: trki med molekulami

Poleg tega poznamo tudi kinetično viskoznost, ki je enaka absolutni viskoznosti na enoto gostote.

G. Tamann (1903) /1/ je bil prvi, ki se je podrobneje ukvarjal s strukturo stekla. Po njegovi definiciji se steklo smatra kot podhlajena tekočina.

frudi ::

Vikking ja, nekaterim tukaj ni jasno edino to, da gradient strižne hitrosti tudi pri trdnih snoveh ni enak 0...
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

VIPJ ::

Z Vikkingom se spet popolnoma strinjam. CITIRAM: Viskoznost - upornost oz. notranje trenje, ki zavira nemoteno pretakanje fluidov od trdnih površin.... n - koeficient abolutne ali dinamične viskoznosti (N/m2=Pas)


frudi, Thomas in ostali, ki me ne razumejo. Ali vidite v zgornjem stavku besedo FLUID????? Mal si poglejte kaj pomeni.

frudi: ne duhoviči mi tule z gradientom hitrosti. Vem, da tud v trdnih snoveh, če jih obremenimo, ni nič. Nikjer nisem trdil, da je. Jaz sem se vsekozi omejeval le na koeficient n, torej koeficient viskoznosti. Pri trdnih snoveh ga boš pač žal moral drugače imenovati. Tudi trdne snovi imajo ta koeficient, ampak se ne imenuje koeficient viskoznosti...
Sicer pa fantje, a ste že slišali za modul elastičnosti, strižno trdnost ipd. Mal si preberte o tem potem pa boste mogoče malo manj smetili tale znanstveni topic z bedarijami oz. z znanstveno fantastiko.
Mogoče enkrat, ko se bo spremenilo nekaj fizikalnih dognanj ali pa ko bodo kakšna nova spoznanja pa bodo veljaje te vaše trditve.

Fantje dal vam bom fizikalno-kemijski primer: Definicije jemljete tako kot, če bi vzeli splošno plinsko enačbo in jo uporabili za kapljevine in trdne snovi, češ saj volumen pa imajo vse, a ne? Prisim lepo ne poenostavljajte stvari tam kjer se jih ne da in ne komplicirajte enostavnih stvari.
Nikoli ne reci nikoli!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: VIPJ ()

nevone ::

VIPJ
>Pri trdnih snoven _ne moremo govoriti o viskoznosti_.
>Tudi trdne snovi _imajo ta koeficient_, ampak se ne imenuje koeficient viskoznosti..

Istih stvari ne moremo imenovati enako ali kaj?

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

VIPJ ::

Se opravičujem, moj lapsus. Spustiti bi moral besedo TA!

Prvotna poved:Tudi trdne snovi _imajo ta koeficient_, ampak se ne imenuje koeficient viskoznosti.

Popravljeno: Tudi trdne snovi _imajo koeficient_, ampak se ne imenuje koeficient viskoznosti.

Sem dal zgoraj primer s plinsko enačbo. tam je tudi volumen, pa ne smemo uporabiti volumna trdne ali kapljevinaste snovi, ker gre za plinsko enačbo.
Nikoli ne reci nikoli!

frudi ::

ma jebemti kemike pa njihovo obsedenost z definicijami...
kaj te briga, če je v eni zastareli in poenostavljeni definiciji uporabljena beseda 'fluid'. stvar semantike, ti se pa obešaš nanjo, kot da se v njej skriva 42.
dejstvo je, da za trdne snovi lahko opišeš enak fizikalni proces kot za tekočine - časovno deformacijo zaradi delovanja strižne sile. če bi ti bilo jasno, kaj predstavlja tista enačba (ki jo je podal Owca, nato še Vikking), ne bi sedaj tukaj tulil že 50-ič isto zgrešeno pesem.

in če se še enkrat misliš obesit na besedo 'fluid', te že drugič prosim za razlago razlike med kapljevinami in trdnimi snovmi.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

VIPJ ::

frudi: pomir se, če ne pa pridi h kemikom po kaj za pomiritev.:D

Beseda fluid oz. tekočina je tu zelo pomembna. Če tega ti spoštovani fizik ne opaziš pojdi na faks in tam gospodom predlagaj, da to besedo črtajo iz učbenikov ter da viskoznost razširijo tudi na trdne snovi. Mogoče te bodo celo poslušali. Dokler pa obstajajo definicije takšne kot so se jih pa drži in ne jih zanikat češ da so zastarele ipd.
Na tvoje vprašanje obstaja enostavna razlaga, ampak ker kemiki tako-ali-tako poenostavljamo zadeve (written by you) si tega tule ne bom privoščil, torej ne bom odgovarjal in bom raje počakal na kakšno vašo bolj "strokovno" razlago.
Nikoli ne reci nikoli!

frudi ::

hm, gospodi so že razširili definicijo viskoznosti tudi na trdne snovi, a ti ni kup linkov v tej temi tega že razjasnil? sicer pa se to ne tiče niti večine fizikov, kajšele ne-fizikov, zato tudi večina knjig omenja viskoznost samo v kontekstu tekočin.
kdo je pa kdaj rekel, da je vse, kar piše v knjigah, treba jemati kot sveto resnico?
tudi jaz sem reagiral podobno kot ti, ko mi je v gimnaziji prfoksa za kemijo hotela dopovedat, da destilirana voda vsebuje H3O in OH ione in posledično prevaja električni tok. jaz pa 'pa kako, če so nas 10 let učili, da je čista voda izolator?!?!?!'. a glej ga zlomka, imela je prav :)

sicer pa še vedno čakam na razlago razlike med tekočinami in trdnimi snovmi. pa čeprav samo zato, da ti potem vržem naprej 50 linkov, kjer razlagajo, da je meja praktično nedoločljiva...
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)

gzibret ::

No, še en post. Malo sem razmišljal glede tega.

Da kristalne snovi kažejo na neke viskozne lastnosti se lahko vidi pri ledu, ki kar lepo teče in to se da opazovati pri ledenikih. Vendar je led neka "pseudokristalna" snov, njegova kristalna rešetka ni ravno perfektno urejena.

Ali je viskoznost (viscosity) lastnost fluidov ali tudi kristalnis snovi, pa je stvar dogovora. Npr Webster definira viskoznost le kot lastnost fluida. Wikipedia tudi, čeprav na koncu govori tudi o viskoznosti trdnin, čeprav bolj tako, na hitro in v oblakih. Nekateri edu linki definirajo viskoznost kot webster (npr tale), ali pa Online Dictionary, spet drugi pa govorijo tudi o viskoznosti trdnin.

Sem pogledal, če o viskoznosti kaj pravi uradni SI mednarodni (Systeme International d'Unites) meroslovni sistem, a na žalost brez uspeha. Tudi slovenska zakonodaja (zakon o meroslovju) ter Urad RS za standardizacijo meroslovje ne govorita nič o tem. Ker ni definirano, imamo prav vsi, tudi tisti, ki pravijo, da je diamant viskozen.

SSKJ pa definira viskoznost kot lastnost snovi, da težko teče oziroma da je židka. Ne duha ne sluha o kakšnih kapljevinah in kristalnih snoveh.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Kar sem v začetku trdil je to, da diamant pri 20 stopinj Celzija, pod lastno gravitacijo - postane okrogel.

Da je to res za Jupiter size diamant, ne oporeka nihče. Pomembno pa je vedeti, da je to res tudi za diamant z 10 milijardokrat manjšim premerom. Samo bolj počasi gre.

Viskoznost, definirana v fizikalnem smislu, kot ga zagovarjajo vsi dani linki, dobro pojasnjuje to dogajanje. (Jasno, kvantna mehanika plus Newtonska gravitacija pa še mnogo bolje.)

Viskoznost, ki bi jo pa definirali zdravorazumsko - da "perfektni kristali imajo neskončno viskoznost, oziroma je sploh nimajo" - je pa izven tega sveta. Ne pojasnjuje ničesar in ne sklada se z dogajanji v tem Vesolju.

Učbeniki so polni take stare navlake, ki jo še niso posodobili.

gzibret ::

> Kar sem v začetku trdil je to, da diamant pri 20 stopinj Celzija, pod lastno gravitacijo - postane okrogel. Pomembno pa je vedeti, da je to res tudi za diamant z 10 milijardokrat manjšim premerom. Samo bolj počasi gre.

Ja, to je tako, kot bi imel vlakec smrti z vagončki v začetnem stanju in bi čakal orkan, pri katerem bi zaradi vetra ti vagončki šli čez začetni hrib. Saj pojav je možen, vendar je le malo verjeten.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Povedal sem že v začetku, da traja okoli 10 na kako 60., 70. potenco let.

Koliko točno ne vem, bi pa MORDA znal približno izračunati, v kakšnem tednu ali letu dni.

Zelo on topic debata je to vse bila, glede na to, da se je začelo s tečenjem stekla, ki je tudi zelo počasno, čeprav bistveno hitreje.

Nisem pa prepričan, da je toliko časa sploh na razpolago in nisem prepričan, da ne bi diamant prej izhlapel. Ali pa da bi nevtroni in protoni v jedrih ogljikovih atomov prej ne bili razbiti s strani antigravitacije.

Ja, tudi diamanti hlapijo, pri normalni temperaturi. Oziroma, sublimirajo.

Thomas ::

Poleg tega je treba vedeti, da vsi ogljikovi atomi v diamantu niso C12. Tudi neobstojni izotopi se najdejo, ki se potem spremenijo v dušik in še kaj. To sproži notranja preurejanja, ker eno vozlišče kristalne rešetke je kar izginilo. Tudi stabilnost C12 atomov je relativna, saj slejkoprej kakšen kozmični žarek naredi pravi mali rusvaj v diamantu. Nikljev atom recimo, ki je priletel z daljne supernove, se zasadi v diamant. Tudi spontana fuzija dveh atomov v diamantu ni prepovedana. Pa čeprav se v milijardi let, kolikor je star kakšen diamant še ni zgodila, bodo sčasoma pofuzionirali vsi atomi lažji od železa.

To so vse realni procesi, ki se v tem Vesolju dogajajo, idealiziranega shematiziranega sveta v resnici ni.

Ne bit tko silly, kot kakšen kavbojc iz westerna, ki je prignal živino na ranč v Montani, potem se mu pa milo stori in naklada o "večnih gorah" nad njegovim novim rančem. Kavbojcu iz 19. stoletja se to mgoče še spodobi, povprečnemu forumašu iz 21. stoletja pa komaj. Ne samo kar se tiče gora, tudi kar se tiče diamantov.

Diamanti NISO večni, James Bond nima pojma.

Vikking ::

Ko se steklo ohlaja, postaja čas v katerem se steklo zdi tekočina (viskozni relaksacijski čas) vse daljši in končno doseže ekstremne vrednosti. Pri temperaturi prehoda je relaksacijski čas velikosti nekaj minut. Pri spremembah na skali nekaj sekund se steklo obnaša kot trdna snov, medtem ko pri nekajminutnem opazovanju uvidimo, da steklo še vedno počasi teče, kot npr. zelo, zelo gost med. Pri še nižjih temperaturah relaksacijski čas doseže geološke razsežnosti, t.j. nekaj milijonov let. Pri sobni temperaturi je relaksacijski čas v bistvu neizračunljiv, se pa nekako približuje starosti vesolja. Za vse praktične primere je torej steklo trdno.

nuky ::

frudi napiso si:
kdo je pa kdaj rekel, da je vse, kar piše v knjigah, treba jemati kot sveto resnico?

tole je taka neumna da... itak da ne vemo ce je resnica... marsikej lubcek ne vemo a mamo prav al ne.. sam ne primerji pa knjigo z linki na internetu... za enkrat je knjiga se bolj preverljivo znanje kot pa vsako sranje ki ga najdes na internetu...
in tak kokr je dal primer... kokr vi govorite o viskoznosti pri trdih snoveh.. pol lahk tud plinsko enacbo uporabmo za trdne snovi?? diamant..
dobil bi tak usekan mimo rezultat da bolj ne mores... ce je pa enacba definirana za plin, eh zaka neki bi bli tok obsedeni z definicijami a?
in ZATO se MORES DRZAT definicij, ko bluzis kak so kemiki obsedeni z njimi..

T0RN4D0 ::

No pod tale Vikkingov post se pa lahk vsi podpišemo :))
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

Thomas ::

> pol lahk tud plinsko enacbo uporabmo za trdne snovi??

Še za "pline" ni preveč natančna. Za "trdnine" pa samo še manj.

Vendar včasih je povsem praktična, še celo za "trdnine".



Temelji pa seveda na napačni predpostavki "idealnega plina". Samo slabo opravičilo je to za tvojo trditev "trdne snovi so negibne".

Še ena zmota več.

snow ::

Diamant ni termodinamsko stabilna oblika.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

nuky ::

lol.. to je res ja da enacba temelji na idealnih plinih... sam ti napises ni PREVEC natancna.. ta napaka je tako zeloooooooooooooooooooooooooooo majhna da je za nase pojme zanemarljiva!! s tem si ti ovrgo vse formule v kemiji in fiziki, mi poves potem ka se potem sploh da natanco izracunat???!! skoda pol hodit v solo pa se jih ucit ce so tak napacne??! pa se vseen smo z njimi sposobni posiljat rakete v vesolje itd??!!
in ne ti za trdne... ker ce uporabis plinsko za trdne snovi kr sam na enem primeru izracunaj pa bos sam vido ka bos dobil..

OwcA ::

Če je zate ~2 % (napaka za vodik pri navadnem tlaku in 61 K) tako zeloooooooooooooooooooooooooooo malo, je to tvoj problem, vsekakor pa to v veliko primerih ni zanemarljivo (za kemike, glede na vice o njihovi prislovnični 5 mestni natančnosti, mogoče že ... >:D)

Saj tudi Newtnov zakon brez popravkov je samo pribljižek, ampak nihče ne looooola naokoli zaradi tega.

mi poves potem ka se potem sploh da natanco izracunat???!!

V končnem veslju z neskončno (zvezno) artimetiko, bore malo. Da se pa sistem tako zastaviti, da je nekaj konstant točnih (recimo c).
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

nuky ::

pa sej tuki sploh nima zle veze napaka.. res je da je... ampak vecina plinov se obnasa dokaj idealno.. reko sm da za nase pojme je dovolj natancne za kar pac jo ze potrebujemo.. kar se tice plinske enacbe je da je ne mors uporabit na trdnih snoveh... o tem se govori.. zato ker je definirana za pline..
kar je tu problem je to da Thomas trdi da bi diamant sam od sebe postav okrogel.. za to bi se mogle trgat vezi... in za to je potrebna energija.. in kar je res da diamant kot neka masa ima energijo sam ne zadostuje da bi te vezi pretrgala.. pa Thomas trdi da ceprav je v majhnem diamantu tolk manjsa ta energija bi pac rabla dlje casa da bi vezi pretrgala... to ni res.. to je tak ko da bi reko da mas pred sabo 1 tono tezko skalo in bi se clovek naslono na njo... potiska jo z zelo majhno silo.. ampak po njegovi logiki bi po ne vem kolk miljardih letih skala bla premaknjena za en meter... s cimer poderes se en zakon fizike o lepljivosti.. tvoja energija mora bit enako nasprotno velika ali vecja ce hoces na telo sploh vplivat!

OwcA ::

Se strinjam, da bi beseda naj ne tekla o natančnosti plinske enačbe, ampak čemu si ji potem namenil večinski del svojega prejšnega odgovora? ;)

Eno podvprašanje zate, ti je vsaj od daleč jasno, kako hlapijo črne luknje (Hawkingovo sevanje)?
Otroška radovednost - gonilo napredka.

nuky ::

em samo kot primer definicije, ce sm se prevec zacveko se oproscam, ni blo tak mislen.. ko je reko frudi da smo z definicijami prevec obsedeni, sam clovek si jih je postavo da lahko v tem svetu "normalno" deluje.. ne znam tocn izrazit upam da ves ka sm mislo s tem povedat..
em ne za hlapenje crnih lukenj se nism cu, o cem gre? lahk na hitro razlozis?
to bi rad cu, ker me zanima kako zvezo ima to s tem... ceprav morm pa rect da o crnih luknjah vemo bolj malo.. in so vse kar se njih tice zaenkrat samo se najverjetnejse hipoteze..

Pujcek ::

nuky,

kdaj ti bo potegnilo, da so skoraj vse enacbe ki jih ti poznas samo priblizki. ja, zate so dovolj dobri. odpovejo takoj ko hoces vecjo natancnost. odpovejo pri kolicinah zelo veliko, zelo malo, zelo dolgo, skoraj nic... bo slo????

lp
pujcek
:)

nuky ::

ce ne znas brat da tu debata sploh ne poteka o napacnosti formul, kar sma z owco napisala dva posta nazaj potem to ni moj problem pujcek

Pujcek ::

po pricakovanju nisi razumel. pa nic zato.

lp
pujcek
:)

nuky ::

ti nisi pr seb a.... tvoj post sploh ni kej razumet.. napiso si samo u formulah.. in jst sm ti o tistem napiso da debata ne poteka, in jst nism reko da so formule natancne, ampak zaenkrat znanost poteka se v njihovih okvirih, kljub njihovim napakam.. in se enkrat preber mal vec kot zadna dva posta ker o tem debata sploh ne poteka

OwcA ::

Zelo poenasovljeno povedano, zaradi kvantnih pojavov črna luknja seva kot črno telo. Na vsake toliko kot potrebuje svetloba, da preleti premer dane črne luknje, le-ta izseva foton z valovno dolžino primerljivo z njenim premerom in posledično z zelo majhno energijo (kot vemo, je energija fotona W = h * c/ λ). Ampak vendar ta izguba energije pomeni, da se je naši črni luknji masa ustrezno zmanjšala.

Če črna luknja z maso primerljivo masi našega sonca ne bi ničesar več "vsrkala" in samo sevala, bi izhlapela v pribljižno (par velikostnih razredov gor ali dol ;)) 10^70 letih.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()

Pujcek ::

debata poteka tocno o enacbah. in o tem, kaj te enacbe dovoljujejo in kaj ne.

lp
pujcek
:)

nuky ::

ok morm priznat da cisto popolnoma ne razumem kar si napiso.. bi mogo kej vec prebrat o tem..
sam v crni luknji itak vsi zakoni fizike odpovejo..
in za enkrat se mi nismo v crni luknji an? ;)

nuky ::

em pujcek.. ka ti mora owca povedat da o tem debata sploh ne tece da bos verjel al ka?

Pujcek ::

no, kar se tice te teme: steklo je podhlajena talina. okej?

lp
pujcek
:)
1 2
3
4 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zmrznitev vode (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
554079 (2077) WarpedOne
»

Diamanti niso najtrša naravna snov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3311682 (8371) gruntfürmich
»

Vsecna in koristna raba novih materialov v vsakodnevnem zivljenju

Oddelek: Znanost in tehnologija
212638 (2335) Luka Percic
»

COS, nastanek življenja in nekoč smo se o tem zgovarjali

Oddelek: Znanost in tehnologija
492523 (1659) Thomas
»

ločevanje zraka

Oddelek: Znanost in tehnologija
181256 (937) frudi

Več podobnih tem