Steklo

Neki smo se pogovarjali glede tega al je tekoče al trdno, ker steklo je kao ena molekula, bla bla bla... nevem, nekje-menda od prfoxa za fizo sm slišu da je tekoče...

Pa BTW iz česa je, pa kako se ga nardi, vem da je kremenčov pesek,..

Obstaja tekoče steklo, samo ne vem če je to nadomestek za pravo. Mi smo g v šol rabil ko smo delal ene "vrtove" iz kristalčov.

Steklo je zmes kovinskih oksidov, glavni je silicijev dioksid. Pa aluminijev, natrijev... Če dodaš zraven kake bolj eksotične okside, n.pr. kromovega ali svinčevega, dobiš obarvano steklo. Sodo dodajajo, da se zniža tališče, ki je za kremenčev pesek neugodno visoko. Pa še bi lahko naštevali.

Steklo rimljanov, se ni 'steklo' nikamor. Okna, ki so jih izdelali v srednjeveskih slikah, so izdelali s pomocjo centrifuge, zato so na dolocenih mestih debelejsa. Ne zaradi tega, ker so tekla ampak zto, ker so jih tako naredili. :)

http://math.ucr.edu/home/baez/physics/G...

em tole sta pa cisto mimo udarla...
steklo je dokazano da je tekocina..
katerokoli navadno steklo bo po ne vem kolkih letih vspodi sirse.. ampak sej to ne gre za vidno razliko.. gre za tako majhne razlike z ocesom neopazno...

kar se pa diamanta tice... ne bo sam nikol postal okrogel, zato ker bi tekel... kake mate.. sploh ves kako strukturo ma diamant? sploh ne mora tecit.. ker ce bi.. bi pomenl da bi se trgale vezi med ogljikim... kar pa sam zarad gravitacije ni mozno... diamant bo enak po 1.. ali pa 1000000000000000000000 letih
tak da to se mocno motita.

Nuky ima prav. Steklo je superviskozna tekočina, ki na zunaj deluje kot amorfna trdna snov.
Diamant teče? Prosim lepo. Kolikor vem ne.

Thomas vrača udarec.

Steklo bi steklo šele v kakšni milijardi let toliko, da bi človeško oko to zazanalo.

Jebiga, vas pač narobe učijo v šoli, ne smete kar verjeti vsega.

Nuky,

Dej se najprej nauči brat! Potem pa preberi, kaj sem napisal.

Sem rekel, da steklo je tekoče, da pa teče prepočasi, da bi mi to opazili na starih oknih in podobnem.

ups pardon... se opravicujem.. nism dobr prebral tvoj prvi post.. my bad ;) zmedlo me je ker si napisal da se strinjas z BWjem in on je trdil da je steklo trdo

Thomas: če bi rabil diamnat enih 10^70 s, da nastane okrogel, koliko bi rabil da postane železo?

marko... teoreticno... je mozno dobit iz enega elementa vse druge elemente :)

Če se človek ozre okoli po vesolju opazi, da bolj ali manj vse postane s časoma okroglo. Obstojna oblika, ni kaj.

ka pa je v vesolju sploh okroglo? :P

VIPJ: zasledil sem nekje, ampak nimam danes časa linka iskat, ker imam jutri izpit.
Upam, da bo kdo drug znal kaj več povedat o tem.

lol hm tisto se tud zdi men popolna neumnost... zelezo? zaka neki :)
tud ce bi blo res je ze vesolje pol dost staro da bi ze vse obstojece blo zelezo a?
in sploh ce bi bilo res.. sej to sploh ne morjo ugotovit... sej se jim ne bo klor pred njihovim ocesom spremeno v zelez... puff hudini :)

Kaka energetsko optimalna oblika. Zakaj pa potem rjavi, če je tako energetsko optimalno železo?

Hydrogen isotopes collide in a star and fuse forming a helium nucleus. Later, the helium nuclei collide and form heavier elements. Fusion is a nuclear reaction in which nuclei combine to form a heavier nucleus. It is the basic reaction which drives the Sun. Lighter elements fuse and form heavier elements. These reactions continue until the nuclei reach iron (around mass sixty), the nucleus with the most binding energy. When a nucleus reaches mass sixty, no more fusion occurs in a star because it is energetically unfavorable to produce higher masses. Once a star has converted a large fraction of its core's mass to iron, it has almost reached the end of its life.

računaj, da gre za ogromno časa... slej ko prej pride do najbolj energetsko ugodne konformacije.

marko,

Seveda je PREJ železo, kot postane okrogel, če je zadosti majhen. Hotel sem povedati le, da diamanti imajo prav tako končno viskoznost, ne neskončne. Sicer se pa mislim strinjava. Je pa jasno tako. Pri diamantih v velikosti planeta, pridemo do precejšnje okroglosti kar kmalu. Dosti, preden se pojavi en sam železov atom. Pri mikroskopsko majhnih pa prej postanejo železo, kot se pod lastno gravitacijo pooblijo. Mejo bi bilo treba izračunat. IMO je okoli ene tone. Tko na pamet rečem.



> Kaka energetsko optimalna oblika. Zakaj pa potem rjavi, če je tako energetsko optimalno železo?

Ker je okoli njega še kaj kisika, zato rjavi. Samo nazadnje bi se tudi tisti kisik spremenil v železo in zarjavele krogle bi postale sijajne in povsem okrogle.

Ampak tranzicija dalje v črno luknjo tudi še sledi. Potem pa izsevanje v dolgovalovno svetlobo tudi.

torej.. kupim kilogram zeleza... in cez ne vem kolk miljard let bom mel 2 kilograma zeleza? to bi se pa ze splacal biznis delat... lol (ok tole je bil joke)
ma lejte... Thomas... po tvoji teoriji kisik postane zelezo? ves kako molsko maso ma kisik proti zelezu? velik manjso... ce bi hoto kisik postat zelezo.. bi mogo od nekod dobit elektrone, protone itd... in od kje jih dobi? nikjer... to bi slo samo z zlivanjem atomov, kar pa ne pricakujte da se bo zgodil pri stari mami na ognju pr stedilniku ko bo kuhala kurjo juhico... za zlivanje atomov so potrebne take energije da....

Thomas je napisal:
Seveda je PREJ železo, kot postane okrogel, če je zadosti majhen. Hotel sem povedati le, da diamanti imajo prav tako končno viskoznost, ne neskončne. Sicer se pa mislim strinjava. Je pa jasno tako. Pri diamantih v velikosti planeta, pridemo do precejšnje okroglosti kar kmalu. Dosti, preden se pojavi en sam železov atom. Pri mikroskopsko majhnih pa prej postanejo železo, kot se pod lastno gravitacijo pooblijo.



Priznam, da nisem vsega razumel, sicer pa samo tole, a niso vsi atomi okrogli? Torej vsaka snov postane "okrogla", če jo razbijemo na dovolj majhne delce.

Pri trdnih snoven ne moremo govoriti o viskoznosti. To je podobno kot, če bi rekli, da avti letijo, ker so podobno kot letala tudi prevozna sredstva...

In kaj si sedaj hotel dokazati s tem zadnjim postom? Skopiral si del mojega besedila brez, da bi navedel avtorja --->torej mene!

Jaz bi prej rekel, da o trdnih snoveh ne moremo sploh govoriti - ...železo->črna luknja-> izsevanje(fotoni). Ampak tako govorenje nekako ni smiselno.

> Jaz bi prej rekel, da o trdnih snoveh ne moremo sploh govoriti

Kovalentne ogljikove vezi v diamantu so samo močnejše od vodikovih vezi med vodnimi molekulami. Odtod večja viskoznost diamanta. Obe viskoznosti sta pa končni.