Slo-Tech

» »

Steklo

Steklo

«
1
2 3
...
5

DimmniBurek ::

Neki smo se pogovarjali glede tega al je tekoče al trdno, ker steklo je kao ena molekula, bla bla bla... nevem, nekje-menda od prfoxa za fizo sm slišu da je tekoče...

Pa BTW iz česa je, pa kako se ga nardi, vem da je kremenčov pesek,..
There Is No Stronger Drug Than Reality

Sc0ut ::

Steklo je res tekoče ja, tudi vaše okno je tekoče, ampak z izjemno veliko viskoznostjo. So delali teste na starih katedralah, pa so okna spodaj debelejša kot zgoraj, kot da bi teklo. Osnovna sestavina je silicij, zdaj pa odvisno za kaj uporabljaš, daješ zraven Na, carbonat, bor, ....
1231 v3, Z97 A, 8GB ram 1600mhz, 1070 GTX SLI, Seasonic 520 (zna švicat)

overlord_tm ::

Obstaja tekoče steklo, samo ne vem če je to nadomestek za pravo. Mi smo g v šol rabil ko smo delal ene "vrtove" iz kristalčov.

_marko ::

Steklo je tekoče in ni kristal.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

dr.J ::

Steklo je zmes kovinskih oksidov, glavni je silicijev dioksid. Pa aluminijev, natrijev... Če dodaš zraven kake bolj eksotične okside, n.pr. kromovega ali svinčevega, dobiš obarvano steklo. Sodo dodajajo, da se zniža tališče, ki je za kremenčev pesek neugodno visoko. Pa še bi lahko naštevali.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: dr.J ()

nuky ::

Steklo: -tekoce agregatno stanje, vendar visoka viskoznost (veliko trenje med molekulami, tako da njegov tok niti ne vidimo)
-osnova je SiO2

-okensko steklo: SiO2 + Na2CO3 + CaCO3
-termicno obstojno steklo: SiO2 + B2O3 ali + Al2O3
-kristalno steklo: SiO2 + PbO
-kremenovo steklo: večina SiO2 + zelo malo drugih primesi (uporablja pa se za opticne kable in mikroprocesorje)

eko popolnoma odgovorjeno vprasanje :)

BigWhale ::

Steklo rimljanov, se ni 'steklo' nikamor. Okna, ki so jih izdelali v srednjeveskih slikah, so izdelali s pomocjo centrifuge, zato so na dolocenih mestih debelejsa. Ne zaradi tega, ker so tekla ampak zto, ker so jih tako naredili. :)

http://math.ucr.edu/home/baez/physics/G...

Thomas ::

BW ima prav.

Steklo je sicer tekoče, vendar za "opažene" efekte teče milijonkrat prepočasi. Vsaj.

Sicer pa čisto počasi tečejo celo diamant. En tak "večji" diamant pod lastno gravitacijo počasi postane okrogel. V kakih 10~70 sekund.

nuky ::

em tole sta pa cisto mimo udarla...
steklo je dokazano da je tekocina..
katerokoli navadno steklo bo po ne vem kolkih letih vspodi sirse.. ampak sej to ne gre za vidno razliko.. gre za tako majhne razlike z ocesom neopazno...

kar se pa diamanta tice... ne bo sam nikol postal okrogel, zato ker bi tekel... kake mate.. sploh ves kako strukturo ma diamant? sploh ne mora tecit.. ker ce bi.. bi pomenl da bi se trgale vezi med ogljikim... kar pa sam zarad gravitacije ni mozno... diamant bo enak po 1.. ali pa 1000000000000000000000 letih
tak da to se mocno motita.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

Sc0ut ::

Thomas pa BigWhale, res se motita. Nuky pa se vii, da se spozna nekaj na kemijo!
1231 v3, Z97 A, 8GB ram 1600mhz, 1070 GTX SLI, Seasonic 520 (zna švicat)

VIPJ ::

Nuky ima prav. Steklo je superviskozna tekočina, ki na zunaj deluje kot amorfna trdna snov.
Diamant teče? Prosim lepo. Kolikor vem ne.
Nikoli ne reci nikoli!

Phoebus ::

Em thomas, bw, poglejta 50, 60 let stara stekla. Nobeno tolko staro streklo ni več enakomerno.

Thomas ::

Thomas ::

Še en.

We present a revised estimate of the relaxation time at room temperature for a window glass based on extrapolated isostructural viscosity data. This estimate, while several orders of magnitude less than the previous estimate of Zanotto [Am. J. Phys. 66 (5), 392–395 (1998)], supports his conclusion that window glass cannot flow at room temperature in human time scales. ©1999 American Association of Physics Teachers.

Thomas ::

Steklo bi steklo :P šele v kakšni milijardi let toliko, da bi človeško oko to zazanalo.

Jebiga, vas pač narobe učijo v šoli, ne smete kar verjeti vsega.

nuky ::

bo pa nuky vrno udarec...
Thomas ti si dal linke sam kar se tice teh katedralskih stekl...
ti dam pa tole.. pa si preber uvod sam... kar pise podobno kot pr tvojih.. potem pa se preber Conclusion..
nuky vraca udarec :P
kaj poreces zdaj? :P :)

(p.s. ce te pa zanima zakaj pa kako.. si pa preber tud vse vmes)

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

Thomas ::

Nuky,

Dej se najprej nauči brat! Potem pa preberi, kaj sem napisal.

Sem rekel, da steklo je tekoče, da pa teče prepočasi, da bi mi to opazili na starih oknih in podobnem.

Thomas ::

Moja izjava iz mojega prvega posta v tej temi:

Steklo je sicer tekoče, vendar za "opažene" efekte teče milijonkrat prepočasi. Vsaj.

nuky ::

ups pardon... se opravicujem.. nism dobr prebral tvoj prvi post.. my bad ;) zmedlo me je ker si napisal da se strinjas z BWjem in on je trdil da je steklo trdo

nuky ::

aja sam mores pa priznat da kar si narobe usekal je pa tisto glede diamanta..

_marko ::

Thomas: če bi rabil diamnat enih 10^70 s, da nastane okrogel, koliko bi rabil da postane železo?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

VIPJ ::

Thomas: V šoli že vse OK učijo. Ne sme se verjet vsemu kar na netu piše.
Nikoli ne reci nikoli!

nuky ::

marko... teoreticno... je mozno dobit iz enega elementa vse druge elemente :)

_marko ::

nuky ... to vem, ampak slej ko prej bi se naj vsi elementi z fuzijo in fisijo v železo.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

OwcA ::

Če se človek ozre okoli po vesolju opazi, da bolj ali manj vse postane s časoma okroglo. Obstojna oblika, ni kaj. ;)
Otroška radovednost - gonilo napredka.

_marko ::

železne krogle? >:D
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

nuky ::

ka pa je v vesolju sploh okroglo? :P

VIPJ ::

_marko: V železo??? kaj pa je tak posebnega na železu, da ravno v njega?
Nikoli ne reci nikoli!

_marko ::

VIPJ: zasledil sem nekje, ampak nimam danes časa linka iskat, ker imam jutri izpit.
Upam, da bo kdo drug znal kaj več povedat o tem.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

OwcA ::

@VIPJ: zato ker je železo energetsko optimalna oblika. Klik, klak.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

nuky ::

lol hm tisto se tud zdi men popolna neumnost... zelezo? zaka neki :)
tud ce bi blo res je ze vesolje pol dost staro da bi ze vse obstojece blo zelezo a?
in sploh ce bi bilo res.. sej to sploh ne morjo ugotovit... sej se jim ne bo klor pred njihovim ocesom spremeno v zelez... puff hudini :)

OwcA ::

Pa si ti dejansko prebral povezave, ki sem jih navedel, oziroma ti je jasna teorija zadaj, ali to kar tako bolj ali manj na suho, podmazano le s kakšnim lol? :\
Otroška radovednost - gonilo napredka.

VIPJ ::

Kaka energetsko optimalna oblika. Zakaj pa potem rjavi, če je tako energetsko optimalno železo?
Nikoli ne reci nikoli!

nuky ::

owca.. lepsega odgovora nebi mogo dobit :)

_marko ::

Hydrogen isotopes collide in a star and fuse forming a helium nucleus. Later, the helium nuclei collide and form heavier elements. Fusion is a nuclear reaction in which nuclei combine to form a heavier nucleus. It is the basic reaction which drives the Sun. Lighter elements fuse and form heavier elements. These reactions continue until the nuclei reach iron (around mass sixty), the nucleus with the most binding energy. When a nucleus reaches mass sixty, no more fusion occurs in a star because it is energetically unfavorable to produce higher masses. Once a star has converted a large fraction of its core's mass to iron, it has almost reached the end of its life.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

nuky ::

ja pa folk... pa tud tvoji linki owca... to so nuklearne reakcije? halooo vete kake energije so to potrebne???! take ko jo vasi racunalniki v 1000letih porabjo... ne pa da kr vse tezi k zelezu... za to je potrebna energija... jo je pa treba od nek dobit an..pod takim energijam sm tak napiso je mozn iz vsakiga elemnta vsakega drugega dobit...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

_marko ::

računaj, da gre za ogromno časa... slej ko prej pride do najbolj energetsko ugodne konformacije.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

nuky ::

je VIPJ napiso lepo.. ce je zelezo tak energetsko ugodno.. zaka pol rjavi?? ce je ze kot sam "popoln"

Thomas ::

marko,

Seveda je PREJ železo, kot postane okrogel, če je zadosti majhen. Hotel sem povedati le, da diamanti imajo prav tako končno viskoznost, ne neskončne. Sicer se pa mislim strinjava. Je pa jasno tako. Pri diamantih v velikosti planeta, pridemo do precejšnje okroglosti kar kmalu. Dosti, preden se pojavi en sam železov atom. Pri mikroskopsko majhnih pa prej postanejo železo, kot se pod lastno gravitacijo pooblijo. Mejo bi bilo treba izračunat. IMO je okoli ene tone. Tko na pamet rečem.



> Kaka energetsko optimalna oblika. Zakaj pa potem rjavi, če je tako energetsko optimalno železo?

Ker je okoli njega še kaj kisika, zato rjavi. Samo nazadnje bi se tudi tisti kisik spremenil v železo in zarjavele krogle bi postale sijajne in povsem okrogle.

Ampak tranzicija dalje v črno luknjo tudi še sledi. Potem pa izsevanje v dolgovalovno svetlobo tudi.

Thomas ::

Odnehaj, nuky.

nuky ::

torej.. kupim kilogram zeleza... in cez ne vem kolk miljard let bom mel 2 kilograma zeleza? to bi se pa ze splacal biznis delat... lol (ok tole je bil joke)
ma lejte... Thomas... po tvoji teoriji kisik postane zelezo? ves kako molsko maso ma kisik proti zelezu? velik manjso... ce bi hoto kisik postat zelezo.. bi mogo od nekod dobit elektrone, protone itd... in od kje jih dobi? nikjer... to bi slo samo z zlivanjem atomov, kar pa ne pricakujte da se bo zgodil pri stari mami na ognju pr stedilniku ko bo kuhala kurjo juhico... za zlivanje atomov so potrebne take energije da....

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

Thomas ::

> in od kje jih dobi?

Kvantne fluktuacije so vzrok fuzije lažjih elementov v železo. Pridejo slejkoprej. Ne v milijardah let, v mnogo daljšem časovnem obdobju.

Pridejo pa, zanesljivo. Če je le dovolj časa.

Link.

VIPJ ::

Thomas je napisal:
Seveda je PREJ železo, kot postane okrogel, če je zadosti majhen. Hotel sem povedati le, da diamanti imajo prav tako končno viskoznost, ne neskončne. Sicer se pa mislim strinjava. Je pa jasno tako. Pri diamantih v velikosti planeta, pridemo do precejšnje okroglosti kar kmalu. Dosti, preden se pojavi en sam železov atom. Pri mikroskopsko majhnih pa prej postanejo železo, kot se pod lastno gravitacijo pooblijo.



Priznam, da nisem vsega razumel, sicer pa samo tole, a niso vsi atomi okrogli? Torej vsaka snov postane "okrogla", če jo razbijemo na dovolj majhne delce. :D

Pri trdnih snoven ne moremo govoriti o viskoznosti. To je podobno kot, če bi rekli, da avti letijo, ker so podobno kot letala tudi prevozna sredstva...
Nikoli ne reci nikoli!

Thomas ::

> Pri trdnih snoven ne moremo govoriti o viskoznosti.

> Nikoli ne reci nikoli!

VIPJ ::

In kaj si sedaj hotel dokazati s tem zadnjim postom? Skopiral si del mojega besedila brez, da bi navedel avtorja --->torej mene!
Nikoli ne reci nikoli!

_marko ::

a niso vsi atomi okrogli?

Ne, 100% okrogli niso. link...
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

Jaz bi prej rekel, da o trdnih snoveh ne moremo sploh govoriti - ...železo->črna luknja-> izsevanje(fotoni). Ampak tako govorenje nekako ni smiselno.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Thomas ::

> Torej vsaka snov postane "okrogla", če jo razbijemo na dovolj majhne delce.

Ne, nisem tega mislil. A si se že kdaj vprašal, zakaj je Zemlja okrogla, kakšen Tutatis pa ni. Ker je Zemljina gravitacija močnejša in je že naredila visoko simetrično kroglo. Pri Tutatisu bo zaradi šibkejše gravitacije pač trajalo dlje, vendar potencialna gravitacijska energije se bo minimalizirala v dovolj dolgem času. Tudi pri veliko manjših in trših kamenčkih, samo več časa je potrebno.

Ob predpostavki seveda, da ne bo prišlo prej do kakšne zunanje motnje, seveda. Ali pa naprimer do notranjega razpada atomov.

Lahkonoč.

Thomas ::

> Jaz bi prej rekel, da o trdnih snoveh ne moremo sploh govoriti

Kovalentne ogljikove vezi v diamantu so samo močnejše od vodikovih vezi med vodnimi molekulami. Odtod večja viskoznost diamanta. Obe viskoznosti sta pa končni.

nuky ::

VIPJ pomoje najboljs da vrzes svojo diplomo iz kemije v kos.. ja vidis da vsak človk ko je tle na forumu ma vec pojma v kemiji koti.. :DDDD

"Le čevlje sodi naj Kopitar!"
«
1
2 3
...
5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zmrznitev vode (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
554079 (2077) WarpedOne
»

Diamanti niso najtrša naravna snov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3311682 (8371) gruntfürmich
»

Vsecna in koristna raba novih materialov v vsakodnevnem zivljenju

Oddelek: Znanost in tehnologija
212638 (2335) Luka Percic
»

COS, nastanek življenja in nekoč smo se o tem zgovarjali

Oddelek: Znanost in tehnologija
492523 (1659) Thomas
»

ločevanje zraka

Oddelek: Znanost in tehnologija
181256 (937) frudi

Več podobnih tem