» »

Steklo

Steklo

strani: 1 2 3 4 5

Pujcek ::

aja, pa glede okroglega diamanta: osnove termodinamike ti povejo, da vsak sistem tezi k zmanjsanju svoje energije. in verjetno ves kaj je aktivacijska energija. in ves verjetno tudi, da je vsak sistem nad 0K dinamicen. kaj pa to pomeni pa tudi ves. pa pozabimo na vplive okolja za trenutek!

lp
pujcek
:)

Pujcek ::

Sicer pa čisto počasi tečejo celo diamant. En tak "večji" diamant pod lastno gravitacijo počasi postane okrogel. V kakih 10~70 sekund.


popolnoma drzi. okrogel ima najmanjso energijo. casa da postane okrogel ima na pretek. dovolj preskokov ali premikov atomov in stvar je opravljena. lahko pa ga seveda ohladimo na 0K pa bo ostal tak kot je. Lahko ga segrejemo in bo postal okrogel nekoliko hitreje.

lp
pujcek
:)

Thomas ::

Good to see you again, Pujcek!

Kar se tiče črnih lukenj, je OwcA povedal, kako je. Mogoče bi bilo smiselno pripomniti še to, da njihova površina (=horizont dogodkov), je na temperaturi mikro Kelvin nad absolutno nulo. No, odvisno kako velika je. Večja, bolj mrzla. Hladijo se, dokler pada prah nanje in se potem počasi grejejo, ko to padanje preneha. Pravzaprav, ko prenehajo svetiti vse zvezde, ker tudi zelo oddaljene, jih s svojimi žarki samo hladijo! Če pa je neka zvezda blizu, tako kot recimo naše Sonce, Zemlja pa da bi bila črna luknja velika kot žoga ... potem opoldanska pripeka Sonca ohlajala tisto črno luknjo.

Mogoče se zdi komu tole čudno ... ampak to NI najbolj čudna stvar, od vseh stvari ki so. :)

snow ::

Ma diamant se spremeni v grafit, ker je to najbolj stabilna oblika grafita. Čas? Velik, ampak se.


Enačba za idealne pline...
Hitra lekcija iz fizikalne kemije:
Nizki tlaki, zadeva dokaj štima.
Srednji tlaku.. zadeva ne štima, ker tukaj igrajo vlogo privlačne sile, in zmanjšujejo hitrost molekul, zato mamo manjši tlak, kot bi pričakovali.
Če imamo ful visoke tlake, se pravi molekule ful ful blizu skupaj in prevladujejo odbojne sile, in mamo višji tlak kot bi pričakovali po realni enačbi.

No zato mamo eno zadevo ki se ji reče Van der Waalsova enačba plinov: [p+a(n/V)2] (V-nb) = nRT. Faktorja a in b sta karakteristična za vsak plin. Ta upošteva tiste privlačne sile, in pa zmanjšanje prostega volumna, ker tud molekule zasedejo nek prostor.

No nadalje maš virialne enačbe stanja, ki imajo po več koeficientov, pa za različne temperature različne... ampak tisto je pa pol brskanje po tabelah.

No pa še te niso čist čist natančne... ampak tole bi ti lahko dalo malo boljšo predstavo o zadevi.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Thomas ::

> Ma diamant se spremeni v grafit, ker je to najbolj stabilna oblika grafita.

(ogljika, hočeš reči.)

Ja, še najverjetneje se meni zdi tale scenarij, ja, pravzaprav. Da "zgrafitira". In potem izhlapi.

Zdej imamo pa "premer scenarij". Do nekega premera najverjetneje izhlapi, preden postane črna luknja. Od tistega premera naprej pa najprej postane črna luknja, pa potem izhlapi.

V prvem primeru v atome, ki potem letajo naokoli po Vesolju, v drugem pa v fotone, ki letajo potem naokoli po Vesolju.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Thomas ::

Seveda je pa odgovor na vprašanje, kdaj izhlapi in kdaj kolapsira odvisen predvsem od gostote mase v Vesolju. Če je ta dovolj velika, potem zavladajo črne luknje, po njih pa pretežno fotoni.

Hehe .. pa lahko tudi osnovno delci, nekateri veliki, kot so danes velike Galaksije!

Če je pa Vesolje redko (če postane redko), potem kar nekaj snovi uide mlinu črnih lukenj.

Odprto je še tudi vprašanje, če preživeli protoni ostanejo stabilni, če se izognejo črni luknji. Najbrž ne. Kaoni jih počasi pojedo.

Predvsem je pa vprašanje, če že prej antigravitacija ne razbije vsega. Od črnih lukenj, do protonov.

Potem so pa ostanejo samo še axioni ...

_marko ::

Nuky:
Čist preprosta razlaga o črnih luknjah, upam, da ti bo kaj koristla:
Ne smeš si jih niti predstavljat kot luknje, ampak gre tu za veliko mase na kupu; prostorsko časovna fizikalna singularnost. (IMO ne moremo reči da je gostota neskončna).

Nastane, ko se izčrpa dovolj velika zvezda(baje, da naj bi tudi naše sonce nekoč postalo črna luknja, ampak bi zato porabilo več časa), nato se ta zvezda skrči in nastena zelo velika gravitacija.

No, pri hologramskem principu notranjost črne luknje sploh ne obstaja, torej sploh prostora ni, le 2D screen.
Ta screena naredi tam toliko močno gravitacijo.
Te črne luknje bi se naj počasi izsevale(tako počasi, da se to še ni zgodilo v našem vesolju), torej bi se z izsevanjem malo energijskih fotonov skrčile. -> Hawkingovo sevanje
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

_marko ::

aja, ste že napisali - sem samo zadni post 3.strani pogledal. sori.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

gzibret ::

Še strokovna definicija stekla:

Steklo je podhlajena silikatna talina.

Sevanje črnih lukenj:

A ne sevajo črne luknjetudi zaradi kvantnih fluktuacij na skrajnem robu dogodkovnega horizonta. V prostoru, skladno s principom nedoločenosti, vednomer nastajajo pari delec/antidelec, ki se takoj po kreiranju spet anhilirajo. Vendar na robu dogodkovnega horizonta se ta dva delca pač ne anhilirata (uničita), ker eden odleti v luknjo, drug pa v prostor. Za zunanjega opazovalca se zdi, kot da luknja seva.

Mislim, da je to Hawkingovo sevanje.
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Glede črne luknje - seveda. Ampak to ne izključuje više napisanega, če si to mislil?

gzibret ::

A misliš ono o diamantu?
Vse je za neki dobr!

Thomas ::

Ne, mislil sem o črnih luknjah.

Čeprav tudi o diamantih nekateri nismo napisali nič narobe.

gzibret ::

Aja.

Sej nisem rekel, da je kaj narobe. Na črne luknje bolj slabo spoznam. Diamanti so mi bližje :D.
Vse je za neki dobr!

VIPJ ::

Odkar sem se tule nazadnje oglasil se je gor nabralo kr dosti pravilnih stvari in veliko bedarij, ki v realnem svetu zaenkrat še nimajo potrditev.

Nekateri ste tako pametni, da vas je škoda, da obiskujete šolo in uporabljate "nesmiselne in neuporabne učbenike" (written by Thomas). Najbolje bi bilo, da bi se takoj po rojstvu zaposlili na kakšnem inštitutu in tam dokazovali svoje resnice in "resnice". Žal mi je, da naš sistem ne dopušča tega.
Imam pa še ne predlog: Teleportirajte oz. nekako odpotujte v vesolje in preverite svoje trditve, da jim bomo tudi mi malo bolj realni ljudje lahko verjeli.
Pa še nekaj: Iz takega bull shita se resda velikokrat "rodi" kakšna pamentna stvar, zato kr nalagajte naprej...

Da se vrnem k steklu: Še vedno je podhlajena talina, torej teče.
Diamantov pa raje ne bom kupoval svoji ljubici, ker je brezveze in bodo itak postali plin oz. grafit...(toje jih pra pra dediči ne bood mogli podedovati) :D Zakaj bi razmetaval z denarjem, če ga lahko zapijem ali pa porabim kako drugače.
Nikoli ne reci nikoli!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: VIPJ ()

Thomas ::

Užaljena veličina, ki je pogruntal - ali se boji spoznat - da ni tako pameten, kot je doslej mislil.

Moderator pobriši moj post, skupaj z njegovim.

T0RN4D0 ::

ah VIPJ se že od začetak vidi da nisi resn :D
(\__/) This is Bunny. Copy and paste bunny
(='.'=) into your signature to help him gain
(")_(") world domination.

OwcA ::

Ja, termodinamika je ena taka kavbojska veda brez vsakršnih empiričnih potrditev, a ne? :\

Kar nekaj ljudi je svoje stališče utemelilo s kakšnimi fizikalnimi modeli, ti nisi med njimi, bi ne bil že čas, da to popraviš in argumentiraš zakaj termodinamika in kvantna mehanika za diamant ne držita?

... ali se spet nekaj časa ne boš udeleževal debate?
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Thomas ::

Linkec.


Due to the high energetic barrier between the two phases of carbon, the transition from diamond to the stablest phase of graphite at normal conditions is very slow

VIPJ ::

Thomas:
Sej potem gre kontra tud, a ne? Vse je reverzibilno...
Nikoli ne reci nikoli!

Thomas ::

> Vse je reverzibilno...

To si pa slabo razumu. Da ne rečem, da čisto narobe!

Verjetnost za prehod diamant --> grafit je PONAVADI večja od verjetnosti za obraten prehod.

Pod ogromnimi pritiski in temperaturami, je obratno. Tudi na nanoskali je diamantna konfiguracija lahko stabilnejša od grafitne.

Vendar je treba počakati le dovolj dolgo in ogljikov atom bo vržen v prostor zaradi kakšne temperaturne oscilacije.

Če povohaš srednje velik diamant, boš garant potegnil kakšen ogljikov atom iz njega vase.

VIPJ ::

Če gre v eno smer zakaj nebi šlo v drugo? 8-O :D Ne bit tako tog, kot sem bil jaz prej... :D

Moram it na kosilo, kajti če bom predolgo čakal, lahko moja goveja juha postane diamant, grafit al pa železo... Ne smem si tega privoščit, ker sem lačen.
Nikoli ne reci nikoli!

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: VIPJ ()

nuky ::

Graphite is only a few electron volts more stable than diamond, but the activation barrier for conversion requires almost as much energy as destroying the entire lattice and rebuilding it. Therefore, once diamond is formed, it will not reconvert back to graphite because the barrier is too high. Diamonds are said to be metastable, since they are kinetically rather than thermodynamically stable. Under the high pressure and temperature conditions needed to form diamond its form is actually more stable than graphite, and so over millions of years carbonaceous deposits may slowly crystallize into diamond.

hm hm hm... kdo je ze neki blejbljal tule gor da diamant postane pocas grafit??... hm hm... Thomas.. you?
problem a ko spoznas da nisi tok pametn kokr si mislis... zelis da ti dam se link od tega? mislim tolk da bos vedo da ni iz knjige to ampak iz tvojega sveta resnice.. internet

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

Thomas ::

Tukaj si našel tole.

Glej moje poste više! Kristalizacija v diamant se BO zgodila nad neko (veliko) maso. V globini, pod velikimi pritiski. Pri manjših premerih ogljikovih kosov pa bo prej izhlapelo vse skupaj v prostor.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Thomas ()

Thomas ::

Pri normalni temperaturi, v muzeju recimo, kjer je diamant na ogled v stekleni vitrini ... tam recimo, pa počasi tudi oksidira. Molekule ogljikovih oksidov se čisto narahlo in počasi kadijo ven, diamant "Velika zvezda juga" naprimer, se pa zmanjšuje.

VIPJ ::

Thomas: Kaj pa, če bo čez nekaj časa začel čas teči nazaj in tvoj diamant al kaj že je nebo dočakal spremembe v grafit oz. železo ipd. Nikjer ne piše, da tudi to ni možen scenarij?!
Vseskozi si ti pisal manj verjetne scenarije, torej je po tvoje tudi ta moja trditev nekdaj, nekoč, morda realna? Morda pa kje obstaja kakšen link, ki bo potdil mojo domnevo...
Nikoli ne reci nikoli!

nuky ::

ja no sej.. pod pogoji... tisto sm mal prezro ja... blo prevec postov pa prehitr preletel.. snow je bil tisti ko je direkt napiso da diamant s casom postane grafit... sam kokr diamant pod temi pogoji razpada tud pod drugimi nastaja.. tak da to bo zmeri ostal v razmerju.. ceprav ga je manj in je manj stabilen od grafita.. s tem se strinjas? da bo ostal v razmerju..
zle studiram sploh ne vem ka se tule kregamo.. vsaj glede tega..

nuky ::

ka to si najdu na kakem linku?
dej se kako formulo pa kak graf zraven vrz.. pa ti bom mogoce se verjel :)

kuglvinkl ::

OK fantje. Brez vsake potrebe je govora o sodelujočih. Fizika je pač fizika.

Posebno navodilo za VIPJ: govori argumentirano in podajaj dokaze za svoje navedbe. Vse ostalo se bo brisalo.

Glede na to, da ogromna večina ljudi v tem forumu to prav izvrstno obvlada, sem ziher da boš tudi ti.
Your focus determines your reallity

nuky ::

pa sm mu reko za graf pa formulo :|

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

snow ::

> snow je bil tisti ko je direkt napiso da diamant s casom postane grafit... sam kokr diamant pod temi pogoji razpada tud pod drugimi nastaja.. tak da to bo zmeri ostal v razmerju.. ceprav ga je manj in je manj stabilen od grafita.. s tem se strinjas? da bo ostal v razmerju..
zle studiram sploh ne vem ka se tule kregamo.. vsaj glede tega..

Ja kaj, a sem kaj narobe povedal?
Diamant se pri sobnih pogojih spreminja v grafit.


Evo graf, za stanje pri sobni temperaturi.

Evo eno formulo, ki ti povezuje verjetnost stanja od enegije stanja:
P=e-E/kT/(vsota vseh stanj)e-E/kT
Boltzmannova statistična mehanika.

Sklep napravi sam. Oziroma sem ga ze povedal.


Ostal v razmerju? A da suma summarum po celem svetu enako hitro nastaja in se tvori?
Kje si to nasel? Kolicino vseh diamantov po svetu, in tistih zakopanih po Zemlji, pa kolicina le teh v notranjosti Zemlje, pa enako za grafit, pa razmere v središču Zemlje? To moraš vedet da lahko trdiš, da se razmerje ohranja.

Nič se ne kregamo. Tebi razlagamo mal termodinamiko :D
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

Zgodovina sprememb…

  • vrnil v prejšnje stanje: kuglvinkl ()

snow ::

Hm meni ne pokaže direkt slike ampak je treba kliknit nanjo. No pa dam še enkrat link.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

snow ::

> Diamantov pa raje ne bom kupoval svoji ljubici, ker je brezveze in bodo itak postali plin oz. grafit...(toje jih pra pra dediči ne bood mogli podedovati)

Tud ne vem kdo od nas je trdil, da se bo:
a) ves diamant spremenil.
b) spremenil v 100-200 letnih.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins

gzibret ::

Da še jaz pristavim piskrček:

Diamant je termodinamsko stabilna oblika ogljika pri visokih tlakih (nekje nad 4000 barov, da se izračunat po termodinamskih enačbah z uporabo proste energije in entropije grafita in diamanta, vendar ne po boltzmanovi enačbi, ampak po eni drugi, se pa ne spomnem točno), visoka temperatura pa ni potreba. Pri normalnem tlaku je diamant nestabilen, vendar je energetska bariera, da preide v bolj stabilno obliko, previsoka. No, vendar bariero lahko presežemo s kako radioaktivnostjo ali kozmičnimi žarki. Ti povzročajo, da v bistvu vse počasi hlapi in se spreminja. Tudi diamanti. Še fazni diagram ogljika, da ne bo kreganja.

V geološkem okolju se diamant nahaja v ultrabazičnih magmatskih kamninah (kimberliti na primer - angl. kimberlite -če bo kdo googlau, poimenovani po Južnoafriškem nahajališču Kimberley). Te kamnine so nastale globoko v zemeljski skorji nekaj 100 kilometrov globoko, na površje pa so prišle s tektonskimi procesi. Diamante kopljejo v bistvu v preperini kimberlita, kjer so bolj koncentrirani, kot v matični kamnini in se imenuje modra zemlja (blue ground).

Pri manjših pritiskih pa diamanti ne nastajajo, ampak se tvori grafit (npr.metamorfne kamnine - marmor ali kaj podobnega), če pa je zraven kisik, pa kar CO2, če pa je še temperatura nizka, pa kaka nafta, premog, plin, huminske kisline, CO2 itd....
Vse je za neki dobr!

nuky ::

loooool snow... ne si delat sramote no... ker vidim da o osnovah kemije nimas pojma.. tak da men ne bo treba nic razlagat.. mogo si bos ti mal stvari pogledat... ker ne razumes se tak preprostega grafa kakrsnega si dal... najprej si razjasni pojme kot so aktivacijska energija na grafu... pol pa govori da se bo diamant pri sobnih temperaturah spremenil v diamant..
devas nek material gor da bi nasprotoval men.. kljubuje pa tebi.. prav irocnicno je tole..
aktivacijska energija se zaenkrat ni sobna temperatura..
pa se za enkrat si dal graf kok nastane diamant iz grafita... looool.. dj spat pejt..

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

_marko ::

Jao nuky, ti vsem praviš da o osnvah kemije nimajo pojma, pa do zdaj nisem opazil še nobenga ki bi ga imel manj kot ti.
Snow je čist vredu napisal.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

nuky ::

ja no potem mi pa le povej markec... tistle graf mi razlozi ki ga je dal? no lepo prosim...

nuky ::

in vse tiho je bilo...
gobezdat pa krneki v tri krasne govort je lahko in vsak bedak lahk to nardi marko.. in za enkrat jst sm mu tisto argumentiro zakaj... ti pa delas sam tisto kar sm reko na zacetk... argumenti so pa pr teb redki ko drevesa v puscavi

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

_marko ::

glej... kaj ti sploh naj razložim, sej nevem kaj te muči.
Kaj trdiš da se samo grafit spreminja v diamant?
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

nuky ::

neeeeeeee... kake mas.. nism tega reko.. niti nism reko da se... ampak snow je napiso da se grafit pri sobni temperaturi oz pod nobenimi "vplivi" spreminja v grafit... in k temu dal se dokazno gradivo kot je tist graf... in kot prvo je graf narisan kako nastane iz grafita diamant.. pa pustimo to.. recmo da bi bil graf narisan obratno iz diamanta v grafit... in zdej.. na grafu halo ja vidis aktivacijsko energijo??.. in tisto se za enkrat niso "sobni pogoji" kakor jih mi imenujemo.. tista aktivacijska energija je tak vlka.. to so taki pritiski in temperatura... da... halo.. tista krivulja ni kr v tri krasne narisana na grafu... a se zdej ne strinjas tud s tem?

_marko ::

Diamant se bo pretvarjal v grafit zelo počasi pri recimo 20 stopinjah, z raznimi vplivi lahko to pospešimo.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

nuky ::

em lej.. pa grema tokrat brez kakrnihkoli zalitev, tako iz tvoje kokr iz moje strani.. ker tisto se mi ne da... vidva zanemarta kr aktivacijsko energijo ki je potrebna da reakcija sploh potece....
Lej bom skopiro se tole enkrat ceprav sm ze v enem izmed prejsnih postov:
Graphite is only a few electron volts more stable than diamond, but the activation barrier for conversion requires almost as much energy as destroying the entire lattice and rebuilding it. Therefore, once diamond is formed, it will not reconvert back to graphite because the barrier is too high. Diamonds are said to be metastable, since they are kinetically rather than thermodynamically stable. Under the high pressure and temperature conditions needed to form diamond its form is actually more stable than graphite, and so over millions of years carbonaceous deposits may slowly crystallize into diamond.
vidis.. ce je pa tista meja dosezena.. ampak to res pod ekstremnimi pogoji pol pa ne recem da se ne bo diamant spremeno v grafit.. itak da se bo..

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: nuky ()

_marko ::

graf...

Due to the high energetic barrier between the two phases of carbon, the transition from diamond to the stablest phase of graphite at normal conditions is very slow. This transition can also occurs more rapidly, when diamond is exposed to ion bombardment or high temperature for example.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: _marko ()

gzibret ::

Saj tisti graf, ki ga je dal Snow, je čisto OK. Za sobne pogoje (T=20C, p=1 bar). Na ravni srednješolske kemije je čist OK. Čista petica! Za fax pa tudi čista petica >:D .
Vse je za neki dobr!

nuky ::

gzibret... sej jst nimam nic proti grafu... nism reko da je narobe naret.... mene moti njegov komentar k grafu.. ja sam diamant mora od nekod tisto aktivacijsko energijo dobit... te pa ne od sobnih pogojev..

gzibret ::

Če pogledamo na fazni diagram, kje so sobni pogoji, moramo gledati čisto levo spodaj, kjer je T=293 K in P=10-3 kBar. Torej daleč v polju grafita. Pri teh pogojih je stabilen grafit. Pri P= 100kBar in T=300K pa diamant.

Sicer pa so itak skoraj vse kamnine pri normalnih pogojih metastabilne in preperevajo. Razen morda kaka sol, pa še ta kaj hitro izgine, če zraven pride voda.
Vse je za neki dobr!

OwcA ::

@nuky: 3 vprašanja:
1) veš kaj je aktivacijska energija?
2) je aktivacijska energija konstanta?
3) vsaj od daleč poznaš kvantno fiziko?
Otroška radovednost - gonilo napredka.

gzibret ::

Ja Nuky, saj imaš prav. Ne si njegovega komentarja tako vzeti k srcu.
Vse je za neki dobr!

_marko ::

:D
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.

nuky ::

gzibret.. ja sej tega ne recem da grafit ni bolj stabiln kot diamant.. sam vseen ce ni se pa ne pomeni da je diamant v teh pogojih NEstabiln.. pac samo manj stabiln je od grafita... to pa se ne pomeni da se bo zato "spremeno" v grafit...
ker je za to potrebna energija...

@owca 1:
zaka mislis da jo ze skoz omenjam? jst nism tule tak ko vecina folka ko omenja neko stvar pa o njej nima pojma.. jst dobro vem kaj je.. zgleda ti ne ves da sprasujes mene?
o kvantni fiziki pa ne bom komentiro... skoda... nocm se kregat s tabo... doktorjem fizike, biologije, kemije... itd... nism na levelu..

OwcA ::

Na konkreten odgovor verjetno čakam zamanj? Posebaj točka 2 me zanima.
Otroška radovednost - gonilo napredka.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: OwcA ()
strani: 1 2 3 4 5


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Zmrznitev vode (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža
553897 (1895) WarpedOne
»

Diamanti niso najtrša naravna snov

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
3311057 (7746) gruntfürmich
»

Vsecna in koristna raba novih materialov v vsakodnevnem zivljenju

Oddelek: Znanost in tehnologija
212479 (2176) Luka Percic
»

COS, nastanek življenja in nekoč smo se o tem zgovarjali

Oddelek: Znanost in tehnologija
492453 (1589) Thomas
»

ločevanje zraka

Oddelek: Znanost in tehnologija
181116 (797) frudi

Več podobnih tem