Steklo

aja, pa glede okroglega diamanta: osnove termodinamike ti povejo, da vsak sistem tezi k zmanjsanju svoje energije. in verjetno ves kaj je aktivacijska energija. in ves verjetno tudi, da je vsak sistem nad 0K dinamicen. kaj pa to pomeni pa tudi ves. pa pozabimo na vplive okolja za trenutek!

lp
pujcek

Good to see you again, Pujcek!

Kar se tiče črnih lukenj, je OwcA povedal, kako je. Mogoče bi bilo smiselno pripomniti še to, da njihova površina (=horizont dogodkov), je na temperaturi mikro Kelvin nad absolutno nulo. No, odvisno kako velika je. Večja, bolj mrzla. Hladijo se, dokler pada prah nanje in se potem počasi grejejo, ko to padanje preneha. Pravzaprav, ko prenehajo svetiti vse zvezde, ker tudi zelo oddaljene, jih s svojimi žarki samo hladijo! Če pa je neka zvezda blizu, tako kot recimo naše Sonce, Zemlja pa da bi bila črna luknja velika kot žoga ... potem opoldanska pripeka Sonca ohlajala tisto črno luknjo.

Mogoče se zdi komu tole čudno ... ampak to NI najbolj čudna stvar, od vseh stvari ki so.

> Ma diamant se spremeni v grafit, ker je to najbolj stabilna oblika grafita.

(ogljika, hočeš reči.)

Ja, še najverjetneje se meni zdi tale scenarij, ja, pravzaprav. Da "zgrafitira". In potem izhlapi.

Zdej imamo pa "premer scenarij". Do nekega premera najverjetneje izhlapi, preden postane črna luknja. Od tistega premera naprej pa najprej postane črna luknja, pa potem izhlapi.

V prvem primeru v atome, ki potem letajo naokoli po Vesolju, v drugem pa v fotone, ki letajo potem naokoli po Vesolju.

Nuky:
Čist preprosta razlaga o črnih luknjah, upam, da ti bo kaj koristla:
Ne smeš si jih niti predstavljat kot luknje, ampak gre tu za veliko mase na kupu; prostorsko časovna fizikalna singularnost. (IMO ne moremo reči da je gostota neskončna).

Nastane, ko se izčrpa dovolj velika zvezda(baje, da naj bi tudi naše sonce nekoč postalo črna luknja, ampak bi zato porabilo več časa), nato se ta zvezda skrči in nastena zelo velika gravitacija.

No, pri hologramskem principu notranjost črne luknje sploh ne obstaja, torej sploh prostora ni, le 2D screen.
Ta screena naredi tam toliko močno gravitacijo.
Te črne luknje bi se naj počasi izsevale(tako počasi, da se to še ni zgodilo v našem vesolju), torej bi se z izsevanjem malo energijskih fotonov skrčile. -> Hawkingovo sevanje

Še strokovna definicija stekla:

Steklo je podhlajena silikatna talina.

Sevanje črnih lukenj:

A ne sevajo črne luknjetudi zaradi kvantnih fluktuacij na skrajnem robu dogodkovnega horizonta. V prostoru, skladno s principom nedoločenosti, vednomer nastajajo pari delec/antidelec, ki se takoj po kreiranju spet anhilirajo. Vendar na robu dogodkovnega horizonta se ta dva delca pač ne anhilirata (uničita), ker eden odleti v luknjo, drug pa v prostor. Za zunanjega opazovalca se zdi, kot da luknja seva.

Mislim, da je to Hawkingovo sevanje.

A misliš ono o diamantu?

Aja.

Sej nisem rekel, da je kaj narobe. Na črne luknje bolj slabo spoznam. Diamanti so mi bližje .

Užaljena veličina, ki je pogruntal - ali se boji spoznat - da ni tako pameten, kot je doslej mislil.

Moderator pobriši moj post, skupaj z njegovim.

Ja, termodinamika je ena taka kavbojska veda brez vsakršnih empiričnih potrditev, a ne?

Kar nekaj ljudi je svoje stališče utemelilo s kakšnimi fizikalnimi modeli, ti nisi med njimi, bi ne bil že čas, da to popraviš in argumentiraš zakaj termodinamika in kvantna mehanika za diamant ne držita?

... ali se spet nekaj časa ne boš udeleževal debate?

Thomas:
Sej potem gre kontra tud, a ne? Vse je reverzibilno...

Če gre v eno smer zakaj nebi šlo v drugo? Ne bit tako tog, kot sem bil jaz prej...

Moram it na kosilo, kajti če bom predolgo čakal, lahko moja goveja juha postane diamant, grafit al pa železo... Ne smem si tega privoščit, ker sem lačen.

Tukaj si našel tole.

Glej moje poste više! Kristalizacija v diamant se BO zgodila nad neko (veliko) maso. V globini, pod velikimi pritiski. Pri manjših premerih ogljikovih kosov pa bo prej izhlapelo vse skupaj v prostor.

Thomas: Kaj pa, če bo čez nekaj časa začel čas teči nazaj in tvoj diamant al kaj že je nebo dočakal spremembe v grafit oz. železo ipd. Nikjer ne piše, da tudi to ni možen scenarij?!
Vseskozi si ti pisal manj verjetne scenarije, torej je po tvoje tudi ta moja trditev nekdaj, nekoč, morda realna? Morda pa kje obstaja kakšen link, ki bo potdil mojo domnevo...

ka to si najdu na kakem linku?
dej se kako formulo pa kak graf zraven vrz.. pa ti bom mogoce se verjel :)

pa sm mu reko za graf pa formulo :|

Hm meni ne pokaže direkt slike ampak je treba kliknit nanjo. No pa dam še enkrat link.

Da še jaz pristavim piskrček:

Diamant je termodinamsko stabilna oblika ogljika pri visokih tlakih (nekje nad 4000 barov, da se izračunat po termodinamskih enačbah z uporabo proste energije in entropije grafita in diamanta, vendar ne po boltzmanovi enačbi, ampak po eni drugi, se pa ne spomnem točno), visoka temperatura pa ni potreba. Pri normalnem tlaku je diamant nestabilen, vendar je energetska bariera, da preide v bolj stabilno obliko, previsoka. No, vendar bariero lahko presežemo s kako radioaktivnostjo ali kozmičnimi žarki. Ti povzročajo, da v bistvu vse počasi hlapi in se spreminja. Tudi diamanti. Še fazni diagram ogljika, da ne bo kreganja.

V geološkem okolju se diamant nahaja v ultrabazičnih magmatskih kamninah (kimberliti na primer - angl. kimberlite -če bo kdo googlau, poimenovani po Južnoafriškem nahajališču Kimberley). Te kamnine so nastale globoko v zemeljski skorji nekaj 100 kilometrov globoko, na površje pa so prišle s tektonskimi procesi. Diamante kopljejo v bistvu v preperini kimberlita, kjer so bolj koncentrirani, kot v matični kamnini in se imenuje modra zemlja (blue ground).

Pri manjših pritiskih pa diamanti ne nastajajo, ampak se tvori grafit (npr.metamorfne kamnine - marmor ali kaj podobnega), če pa je zraven kisik, pa kar CO2, če pa je še temperatura nizka, pa kaka nafta, premog, plin, huminske kisline, CO2 itd....

Jao nuky, ti vsem praviš da o osnvah kemije nimajo pojma, pa do zdaj nisem opazil še nobenga ki bi ga imel manj kot ti.
Snow je čist vredu napisal.

in vse tiho je bilo...
gobezdat pa krneki v tri krasne govort je lahko in vsak bedak lahk to nardi marko.. in za enkrat jst sm mu tisto argumentiro zakaj... ti pa delas sam tisto kar sm reko na zacetk... argumenti so pa pr teb redki ko drevesa v puscavi

neeeeeeee... kake mas.. nism tega reko.. niti nism reko da se... ampak snow je napiso da se grafit pri sobni temperaturi oz pod nobenimi "vplivi" spreminja v grafit... in k temu dal se dokazno gradivo kot je tist graf... in kot prvo je graf narisan kako nastane iz grafita diamant.. pa pustimo to.. recmo da bi bil graf narisan obratno iz diamanta v grafit... in zdej.. na grafu halo ja vidis aktivacijsko energijo??.. in tisto se za enkrat niso "sobni pogoji" kakor jih mi imenujemo.. tista aktivacijska energija je tak vlka.. to so taki pritiski in temperatura... da... halo.. tista krivulja ni kr v tri krasne narisana na grafu... a se zdej ne strinjas tud s tem?

em lej.. pa grema tokrat brez kakrnihkoli zalitev, tako iz tvoje kokr iz moje strani.. ker tisto se mi ne da... vidva zanemarta kr aktivacijsko energijo ki je potrebna da reakcija sploh potece....
Lej bom skopiro se tole enkrat ceprav sm ze v enem izmed prejsnih postov:
Graphite is only a few electron volts more stable than diamond, but the activation barrier for conversion requires almost as much energy as destroying the entire lattice and rebuilding it. Therefore, once diamond is formed, it will not reconvert back to graphite because the barrier is too high. Diamonds are said to be metastable, since they are kinetically rather than thermodynamically stable. Under the high pressure and temperature conditions needed to form diamond its form is actually more stable than graphite, and so over millions of years carbonaceous deposits may slowly crystallize into diamond.
vidis.. ce je pa tista meja dosezena.. ampak to res pod ekstremnimi pogoji pol pa ne recem da se ne bo diamant spremeno v grafit.. itak da se bo..

Saj tisti graf, ki ga je dal Snow, je čisto OK. Za sobne pogoje (T=20C, p=1 bar). Na ravni srednješolske kemije je čist OK. Čista petica! Za fax pa tudi čista petica .

Če pogledamo na fazni diagram, kje so sobni pogoji, moramo gledati čisto levo spodaj, kjer je T=293 K in P=10-3 kBar. Torej daleč v polju grafita. Pri teh pogojih je stabilen grafit. Pri P= 100kBar in T=300K pa diamant.

Sicer pa so itak skoraj vse kamnine pri normalnih pogojih metastabilne in preperevajo. Razen morda kaka sol, pa še ta kaj hitro izgine, če zraven pride voda.

Ja Nuky, saj imaš prav. Ne si njegovega komentarja tako vzeti k srcu.

gzibret.. ja sej tega ne recem da grafit ni bolj stabiln kot diamant.. sam vseen ce ni se pa ne pomeni da je diamant v teh pogojih NEstabiln.. pac samo manj stabiln je od grafita... to pa se ne pomeni da se bo zato "spremeno" v grafit...
ker je za to potrebna energija...

@owca 1:
zaka mislis da jo ze skoz omenjam? jst nism tule tak ko vecina folka ko omenja neko stvar pa o njej nima pojma.. jst dobro vem kaj je.. zgleda ti ne ves da sprasujes mene?
o kvantni fiziki pa ne bom komentiro... skoda... nocm se kregat s tabo... doktorjem fizike, biologije, kemije... itd... nism na levelu..