Forum » Šola » fizika - tališče glede na tlak
fizika - tališče glede na tlak
snow ::
Kako se spremeni tališče če povišamo/znižamo tlak? In zakaj?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
Nikita H ::
hm...to bo verjetno bolj kakšen fizik bolj vedu od mene
kljub vsemu...
če vzameš napol zmrznen pir v flaši...pa to flašo fino z dnom ob mizo udarš bo cel pir v flaši zmrznu...
verjetno zaradi spremembe tlaka
kljub vsemu...
če vzameš napol zmrznen pir v flaši...pa to flašo fino z dnom ob mizo udarš bo cel pir v flaši zmrznu...
verjetno zaradi spremembe tlaka
snow ::
Tvoj primer se mi zdi bolj primer metastabilne tekočine (podhlajene tekočine). Če je tekočina na miru se jo da ohladiti pod tališče.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
TESKAn ::
če tlak povečamo, se tališče zniža. Če tlak zmanjšamo, se ledišče zviša. Vsaj zdi se mi, da je tako.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ghostkop ::
Če voda prej zavre na večji višini (tam je tlak manjši), pomeni da se vrelišče z višino znižuje, pomoje da je isto z tališčem.
TESKAn ::
Hm, poglej si kak ribnik pozimi - na površini led, v globini, kjer je višji tlak, ga pa ni. In če se ne motim obstaja točka, kjer se meje med agregatnimi stanji stikajo.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Thomas ::
Včasih (voda) večji tlak zniža tališče. Tako delajo hokejisti plast vode pod drsalkami.
Ponavadi ga zniža.
Agregatna stanja nad določenimi tlaki, pa niti nimajo toliko smisla. To so bolj ekstrapolacije, ki z realnostjo nimajo zveze. V realnosti gre bolj za "vodno pasto, v kateri hitro razpadajo in nastajajo molekule", kot za led pri 1000 stopinjah in nevemkakšnem tlaku.
Ponavadi ga zniža.
Agregatna stanja nad določenimi tlaki, pa niti nimajo toliko smisla. To so bolj ekstrapolacije, ki z realnostjo nimajo zveze. V realnosti gre bolj za "vodno pasto, v kateri hitro razpadajo in nastajajo molekule", kot za led pri 1000 stopinjah in nevemkakšnem tlaku.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Debelina ledu je pa odvisna predvsem od časa temperatur pod ničlo.
Jezero Vostok na Antarktiki ima vsaj 3 kilometre debelo ledeno plast nad sabo. Ker je mraz že nekaj milijonov let.
Jezero Vostok na Antarktiki ima vsaj 3 kilometre debelo ledeno plast nad sabo. Ker je mraz že nekaj milijonov let.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Marjan ::
Ali pa če odmisliš vsa stanja in pogledaš na nivo molekul, atomov:
potem pa vidiš, da lahko govoriš o številu atomov na določen voluman, torej o gostoti.
Bolj jih boš skupaj stisnil večja bo gostota, bolj jih boš segrel hitreje se bodo gibali. In če boš tako škatlo odprl bodo hitreje drveli ven.
potem pa vidiš, da lahko govoriš o številu atomov na določen voluman, torej o gostoti.
Bolj jih boš skupaj stisnil večja bo gostota, bolj jih boš segrel hitreje se bodo gibali. In če boš tako škatlo odprl bodo hitreje drveli ven.
Yoda Master ::
Teskan, zdi se mi, da je ribnik na površju smrznjen pri tleh pa ne zaradi anomalije vode. Voda ima pri razlicni temp razlicno gostoto. Z nizanjem temp. se ji gostota manjša ampak po takem vrstnem redu:
od 100 do 3 stopinje se manjša gostota
od 3 do 0 se veca
od 0 do -neskoncno se pa spet manjsa
POzimi se zacne mlaka ohlajati in ko se voda na vrhu ohladi na 3 stopinje gre ta zaradi vecje gostote proti dnu, no to izmenjavanje se ponavlja dokler voda na vrhu ribnika ne zamrzne in kot vemo je led dober izolator toplote zato voda pod njem ne zamrzne.
Upam, da sem prav povedal.
od 100 do 3 stopinje se manjša gostota
od 3 do 0 se veca
od 0 do -neskoncno se pa spet manjsa
POzimi se zacne mlaka ohlajati in ko se voda na vrhu ohladi na 3 stopinje gre ta zaradi vecje gostote proti dnu, no to izmenjavanje se ponavlja dokler voda na vrhu ribnika ne zamrzne in kot vemo je led dober izolator toplote zato voda pod njem ne zamrzne.
Upam, da sem prav povedal.
Maxtor ::
Bom jaz razložil, tako da bo jasno. Velja enačba p1*V1/T1=p2*V2/T2.
Torej na začetku imamo nek tlak p1, pri temperaturi T1 in volumen V1. Leva in desna stran enačbe morata biti enaki. Če imamo zadevo v enaki posodi, je V1=V2 in velja:
p1/T1=p2/T2
Sedaj pa ni več težko razložit. Leva stran enačbe je pač neka številka (konstanta) na desni pa vidiš, da če tlak p2 povečaš za neki faktor, se mora tudi T2 povečati za isti faktor. Torej če povečamo tlak, se bo povečala temeratura.
Glede na to, da voda na Triglavu vre že pri 60 stopinjah celzija, pomeni da znižanje tlaka zniža tudi vrelišče.
Se motim?
Aja, kako pa je z lediščem pa se mi ne da razmišljat
, vendar mora logika biti enaka.
Torej na začetku imamo nek tlak p1, pri temperaturi T1 in volumen V1. Leva in desna stran enačbe morata biti enaki. Če imamo zadevo v enaki posodi, je V1=V2 in velja:
p1/T1=p2/T2
Sedaj pa ni več težko razložit. Leva stran enačbe je pač neka številka (konstanta) na desni pa vidiš, da če tlak p2 povečaš za neki faktor, se mora tudi T2 povečati za isti faktor. Torej če povečamo tlak, se bo povečala temeratura.
Glede na to, da voda na Triglavu vre že pri 60 stopinjah celzija, pomeni da znižanje tlaka zniža tudi vrelišče.
Se motim?
Aja, kako pa je z lediščem pa se mi ne da razmišljat
, vendar mora logika biti enaka. Zgodovina sprememb…
- spremenil: Maxtor ()
TESKAn ::
Pri vodi ni logike. Ponavadi se stvari, ki jih hladimo pod ničlo, krčijo, z vodo je pa obratno...in ko je že Thomas omenil hokejiste in drsalke - pod drsalkami je višji tlak in zaradi tega se voda stali. Torej višji tlak -> nižje ledišče. Torej če je pri p1 ledišče pri 0°C, je pri p2=2*p1 ledišče pri 0°C-X°C, torej pod ničlo.
. Ponavadi se stvari, ki jih hladimo pod ničlo, krčijo, z vodo je pa obratno...in ko je že Thomas omenil hokejiste in drsalke - pod drsalkami je višji tlak in zaradi tega se voda stali. Torej višji tlak -> nižje ledišče. Torej če je pri p1 ledišče pri 0°C, je pri p2=2*p1 ledišče pri 0°C-X°C, torej pod ničlo. Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
TESKAn ::
Evo, malo googlanja in sem dobil, kar sem iskal.
Zdej si pa na tej sliki poglejte, kaj je z vodo pri različnih temperaturah in tlakih.
.Zdej si pa na tej sliki poglejte, kaj je z vodo pri različnih temperaturah in tlakih.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: Gandalfar ()
snow ::
Se pravi tlak potisne tališče v tisto smer, kjer je manjša gostota?
Pri vodi je to znižano tališče, ker ima led manjšo gostoto...
Navadno bi torej povišan tlak zvišal tališče? Voda pač anomalna s svojo gostoto.
Pri vodi je to znižano tališče, ker ima led manjšo gostoto...
Navadno bi torej povišan tlak zvišal tališče? Voda pač anomalna s svojo gostoto.
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
TESKAn ::
Evo en .edu link.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
Tomi ::
ghostkop: to, da voda na višin vre prej, je posledica dveh dejstev. Tega, da se snovi držijo Clausius-Clapeyronove enačbe in pa dejstva, da je vrelišče tista temperatura, ko parni tlak nad tekočino doseže zunanji tlak. Na višini, kjer tlaka pada po sledeči formuli, je pač tlak prej doseže zunanjega, ker je ta manjši.
Sicer pa ima voda, če se ne motim, 38 anomalij. Recimo to, da je v tekočem stanju ~4 kratni polimer, kot led točno 4 kratni (t.j ena molekula ima okoli ~4 ali štiri ostale molekule). Para pri 100 C je recimo dimer. Bolj ali manj vse zaradi vodikovih vezi. Ampak ne samo zaradi tega.
Sicer pa ima voda, če se ne motim, 38 anomalij. Recimo to, da je v tekočem stanju ~4 kratni polimer, kot led točno 4 kratni (t.j ena molekula ima okoli ~4 ali štiri ostale molekule). Para pri 100 C je recimo dimer. Bolj ali manj vse zaradi vodikovih vezi. Ampak ne samo zaradi tega.
metrodusa.blogspot.com
Matek ::
Glede na to, da voda na Triglavu vre že pri 60 stopinjah celzija, pomeni da znižanje tlaka zniža tudi vrelišče.
Tole je mal zgrešeno, na Mt. Everestu je kolk vem vrelišče okrog 75 stopinj
Tole je mal zgrešeno, na Mt. Everestu je kolk vem vrelišče okrog 75 stopinj
Bolje ispasti glup nego iz aviona.
Marjan ::
Ne, ne, na M. Everestu je okol 60°C al pa še manj. Ker na Kredarici je okoli 70-75°C.
Se bi dal pa to fino kar iz gravitacije zračunat
Se bi dal pa to fino kar iz gravitacije zračunat
krneki ::
Kr zračuni si lepo. Standardna izparilna entalpija vode pr 100C je 40.66KJ pa bo vse jasno 
Aspirinix ::
Moram pokarati MAxtorja. Plinska enačba pV/T velja le za pline. Ker ima voda preveliko gostoto za plin to zanjo ne velja, ko opazuješ dogajanja okoli agregatnih prehodov. Prava enačba je Clusius-Clapeyronova, ki ti pove kako se spreminja vrelišče/tališče neke snovi, če se spreminja tlak na tekočino/trdnino. Poleg tega imaš tam povezane še gostote in pa specifične izparilne/talilne toplote.
Primer kjer lahko opaziš, da se tališče zniža je REGELACIJA. Naredi si en blok leda (zmrzni vodo v plastenki od radenske in odstrani plastenko). Daj blok v vodoravno lego. Nanj obesi dve uteži povezani z žico (cca 2kg uteži vsaka, za žico vzemi navadno žico premera cca 0,5 mm). Opazuj kaj se dogaja.
Led se tali pod žico (večji tlak) nad žico pa zopet zmrzne nazaj (manjši tlak). Vse skupaj se dogaja pri isti temperaturi. Spremenjen je le tlak.
Vprašanje?
Primer kjer lahko opaziš, da se tališče zniža je REGELACIJA. Naredi si en blok leda (zmrzni vodo v plastenki od radenske in odstrani plastenko). Daj blok v vodoravno lego. Nanj obesi dve uteži povezani z žico (cca 2kg uteži vsaka, za žico vzemi navadno žico premera cca 0,5 mm). Opazuj kaj se dogaja.
Led se tali pod žico (večji tlak) nad žico pa zopet zmrzne nazaj (manjši tlak). Vse skupaj se dogaja pri isti temperaturi. Spremenjen je le tlak.
Vprašanje?
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Zmrznitev vode (strani: 1 2 )Oddelek: Loža | 6225 (4223) | WarpedGone |
| » | Najnatančnejša meritev Avogadrove konstante (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 22925 (20191) | Thomas |
| » | LittleDevil's PhaseChange (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Hlajenje in modifikacije | 23709 (14582) | LittleDevil |
| » | Toča! (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 8464 (6796) | gzibret |
| » | tališča zmesiOddelek: Znanost in tehnologija | 2266 (2145) | SavoKovac |