Forum » Loža » Družboslovci vs. Naravoslovci
Družboslovci vs. Naravoslovci
Double_J ::
Marjan, jah napovedat prihodnost točno ne moremo, ker smo znotraj sistema. Zunanji opazovalec izven vesolja bi to verjetno lahko storil.
Marjan ::
Double_J, moja dva prejšna posta sta letela na CyberMedota.
Sicer se pa strinjam, da ko _veš_ za dogodek v prihodnosti lahko nanj vplivaš, in ga celo preprečiš.
Dejstvo, da so naša dejanja predvidljiva pa ostaja. Jeti51 je v protokol temi pogruntal dober način preverljivosti tega.
Sicer se pa strinjam, da ko _veš_ za dogodek v prihodnosti lahko nanj vplivaš, in ga celo preprečiš.
Dejstvo, da so naša dejanja predvidljiva pa ostaja. Jeti51 je v protokol temi pogruntal dober način preverljivosti tega.
Double_J ::
Tisto je kul ideja, nej en izvede, da sprobamo
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
OwcA ::
Kot sem že v prejšnem odgovoru omenil, bi si bilo morda zanimivo ogledati zgodovinski razvoj znanstvenih panog in tako ugotoviti kdaj ter predvsm zakaj je prišlo do delitve (v pričujočem pregledu bom sicer evrocentrističnen, ampak tudi če bi upoštevali ostale civilizacije bi zaključki ne smeli biti preveč drugačni):
Prvi, ki so skušali razložiti svet okoli nas brez pomoči mitov in legend so bili grški filozofi, natančneje ionski naravoslovci, v 7. stol. pr. n. št. Vse do srednjega veka je bila vsa znanost pod okriljem filozofije (gr. phielin = ljubiti, gr. sofia = modrost), zanimivo pa je, da je bila to hkrati edina, po današnjih merilih, družboslovna panoga. Najverjetneje zato, ker v tem času še ni bil razvit mem posameznika, jaza (to ni znanstveno potrjeno, je le moje mišlenje). Človek, kot posameznik, je bil potemtakem zanimiv le v ontološkem (gr. to on = bit, bivajoče) in pogojno tudi etičnemu smislu, z družbo pa se onkraj idealnih družbenih sistemov (npr. Platon: "Država") ni ukvarjal nihče.
V srednjem veku postane tako rekoč edina znanstvena panoga teologija, znotraj katere pa se razvijajo tudi določene filozofkse smeri (npr. sholastika).
Prve zametke današnjih družboslovnih ved lahko iščemo v humanizmu (sicer še vedno v okviru filozofije), ki v ospredje ponovno postavi človek (antropocentrizem). Machiavellija se tako že poigrava z idejami družbene moči, manuipulacijo...
Temelje za dejansko delitev (spet samo moje mišlenje) postavi filozof, matematik in teolog Descrtes v 17. stol, ko v svojih "Meditacijami" skuša ločiti teologijo in znanost. Prva bi se naj ukvarjala z "duhovnim svetom" (dušo), druga pa z "materialnim svetom". Descartes je pomemben tudi zato, ker prvi dokaže obstoj posameznika (njegov je slavni stavek "cogito ergo sum" = mislim, torej sem) kot "misleče stvari" in postavi natačno ločnico med jazom in zunanjim svetom.
Dokončen preboj pa posameznik in z njim družboslovje doživi v razsvetljenstvu (18. stol), skupaj s pojmi kot so država in državljan, na tem mesu gre omeniti recimo Rousseauja in njegovo "Družbeno pogodbo".
Upam, da si bo lahko kdo s tem kaj pomagal. Dopuščam možnost, da sem kje zabluzil, pri bolj spornih postavkah sem to izpostavil, če se komu ljubi brati še več nakladanja, lahko te postavke tudi argumentiram, mislim pa, da so bolj ali manj postranske za tole debato.
Prvi, ki so skušali razložiti svet okoli nas brez pomoči mitov in legend so bili grški filozofi, natančneje ionski naravoslovci, v 7. stol. pr. n. št. Vse do srednjega veka je bila vsa znanost pod okriljem filozofije (gr. phielin = ljubiti, gr. sofia = modrost), zanimivo pa je, da je bila to hkrati edina, po današnjih merilih, družboslovna panoga. Najverjetneje zato, ker v tem času še ni bil razvit mem posameznika, jaza (to ni znanstveno potrjeno, je le moje mišlenje). Človek, kot posameznik, je bil potemtakem zanimiv le v ontološkem (gr. to on = bit, bivajoče) in pogojno tudi etičnemu smislu, z družbo pa se onkraj idealnih družbenih sistemov (npr. Platon: "Država") ni ukvarjal nihče.
V srednjem veku postane tako rekoč edina znanstvena panoga teologija, znotraj katere pa se razvijajo tudi določene filozofkse smeri (npr. sholastika).
Prve zametke današnjih družboslovnih ved lahko iščemo v humanizmu (sicer še vedno v okviru filozofije), ki v ospredje ponovno postavi človek (antropocentrizem). Machiavellija se tako že poigrava z idejami družbene moči, manuipulacijo...
Temelje za dejansko delitev (spet samo moje mišlenje) postavi filozof, matematik in teolog Descrtes v 17. stol, ko v svojih "Meditacijami" skuša ločiti teologijo in znanost. Prva bi se naj ukvarjala z "duhovnim svetom" (dušo), druga pa z "materialnim svetom". Descartes je pomemben tudi zato, ker prvi dokaže obstoj posameznika (njegov je slavni stavek "cogito ergo sum" = mislim, torej sem) kot "misleče stvari" in postavi natačno ločnico med jazom in zunanjim svetom.
Dokončen preboj pa posameznik in z njim družboslovje doživi v razsvetljenstvu (18. stol), skupaj s pojmi kot so država in državljan, na tem mesu gre omeniti recimo Rousseauja in njegovo "Družbeno pogodbo".
Upam, da si bo lahko kdo s tem kaj pomagal. Dopuščam možnost, da sem kje zabluzil, pri bolj spornih postavkah sem to izpostavil, če se komu ljubi brati še več nakladanja, lahko te postavke tudi argumentiram, mislim pa, da so bolj ali manj postranske za tole debato.
jeti51 ::
>> Turingov stroj lahko drugega simulira le če ima ustrezen "program", ta program pa lahko sestavi samo zunanji opazovalec.
Ravno to sem, hotel povedati, owca. Danes je človek še sivinski, jutri bo pa že črno-bel - samo večjo računsko moč rabimo za simulacijo človeka v realnem času. In ta "zunanji opazovalec" bo ravno AI, ki bo človeka preskenirala atom za atomom, ali kar nevron za nevronom(bo čisto zadostovalo po moje) in nato naredila simulacijo obnašanja teh enot, ki jih je preskenirala.
Samo računska moč je tu prolem, samo to. 10^14 bitov na sekundo bodo pa računalniki kmalu zmožni predelati, še malo kasneje pa še veliko več od tega.
Ravno to sem, hotel povedati, owca. Danes je človek še sivinski, jutri bo pa že črno-bel - samo večjo računsko moč rabimo za simulacijo človeka v realnem času. In ta "zunanji opazovalec" bo ravno AI, ki bo človeka preskenirala atom za atomom, ali kar nevron za nevronom(bo čisto zadostovalo po moje) in nato naredila simulacijo obnašanja teh enot, ki jih je preskenirala.
Samo računska moč je tu prolem, samo to. 10^14 bitov na sekundo bodo pa računalniki kmalu zmožni predelati, še malo kasneje pa še veliko več od tega.
Aspirinix ::
Predelali že bodo, samo imali bodo ozko grlo tam, kjer bo treba informacije not šibati.
Sicer pa ena mala pripomba na eno medotovo: človeška čustva in nepredvidljivost. Obstajajo psihološki opisi čustev - torej osnovni modeli. Če se še malo potrudimo se jih da zapisati v enačbe z določenimi (robnimi) pogoji. Izračun je zapleten, vendar verjamem, da se bo dalo napovedati obnašanje, vendar pa ne za nekaj dni ali let. Nekaj minut pa bo že.
Spet eni preveč zaupate v AI. Najboljši program je dober samo toliko kot je dober njegov najšibkejši del (isto velja za verigo). Zalomilo se bo. Ne zaradi slabe tehnologije, ampak zaradi napak v algoritmu.
Sicer pa ena mala pripomba na eno medotovo: človeška čustva in nepredvidljivost. Obstajajo psihološki opisi čustev - torej osnovni modeli. Če se še malo potrudimo se jih da zapisati v enačbe z določenimi (robnimi) pogoji. Izračun je zapleten, vendar verjamem, da se bo dalo napovedati obnašanje, vendar pa ne za nekaj dni ali let. Nekaj minut pa bo že.
Spet eni preveč zaupate v AI. Najboljši program je dober samo toliko kot je dober njegov najšibkejši del (isto velja za verigo). Zalomilo se bo. Ne zaradi slabe tehnologije, ampak zaradi napak v algoritmu.
cybermedo ::
Marjan bluziš - nikjer nisem napisal, da bi prihodnost vplivala na sedanjost. Če se že maš za nekega naravoslovca, bodi vsaj natančen, kot bi moral bit. Napisal sem, da bi napoved prihodnost (ki se jasno zgodi v sedanjosti, sicer ne bi bila napoved prihosnosti) vplivala na sedanjost. Malo več miselnega napora vloži, da boš dojel, kar drugi napiše. Pa čisto nič se nisem zaciklal. Double J je dojel tisto cikličnosti. Samo kakor on pravi, če bi se dalo rezultat raziskave nekako skriti, da na potek prihodnosti ne bi vplivali. Čeprav je s tem tako, da lahko najmanjša malenkost povzroči valovanje, ki ima lahko ogromne posledice.
Čisto banalni primer: Fotr in mama Hitlerja sta se spravla seksat - globalno gledano popolna malenkost ki nikogar ne zanima in nikogar ne tangira. Posledično je, ob sodelovanju drugih vzrokov seveda, ki pa so vsak zase izgledali podobno nepomembno, prišlo do največje vojne vseh časov z največjim številom žrtev, posledično do hladne vojne in trenutnega stanja na planetu, terorizma... Hočem povedati to, da vsaka, na videz nepomembna malenkost lahko tako drastično vpliva na prihodnost... Tako, da tudi če bi obstoj rezultatov take napovedi prihodnosti uspeli skriti, bi že dejstvo, da skrivamo, spremenilo prihodnost, mogoče tako drastično, kot v prej opisanem primeru, mogoče pa tako malo, da sploh opazili ne bi, ampak definitivno prihodnost ne bi bila enaka.
In ja Marjan, smisel debate v končni fazi je, da ena stran dokaže da ima prav, druga pa to prizna, oz. da se obe strani strinjata, da se ne da zagotovo dokazat, katera ima prav, pat pozicija, torej. Če samo vsaka stran trmasto tupi svoje in nima posluha za argumente nasprotne strani, je to preprosto kmečko kreganje, ki nima smisla ne namena.In do take pat pozicije smo prišli v tej debati. Jaz lahko še 15 let trdim, da so čustva nekaj popolnoma nepredvidljivega, nekaj kar se ne da opredeliti z enačbo, neglede na računsko moč, ti lahko pravtako 15 let tupiš o tem, da je celoten človekov um zgolj program ki teče na zelo zmogljivem računalniku, t.j. možganih, in da bi se dalo z zadosti močnim računalnikom vse skup simulirat. Obe teoriji sta nedokazljivi in enako pravilni oz. napačni. Zagotovo bomo vedeli šele takrat, ko bo taka računska moč dejansko na voljo, in se bo lahko v čistem epiričnem eksperimentu teorija preizkusila. In šele takrat ne bo dvoma: če bo računalnik zgrešil, sem imel prav jaz, če bo potrefil pa ti. Simple.
P.S. za Marjana: začaran krog je prispodoba, in se nikdar ne uporablja v dobesednem pomenu. Pomeni pa cikličnost, kadar en pojav nujno vodi v drugega, ta drugi v tretjega itd. na koncu pa spet nazaj v prvega. Iz tega kroga ne moreš pobegnit, ne prideš do rešitve, ker te vedno, še preden bi prišel do rešitve, vrže na izhodišče. Če tega nisi vedel si pa res bogi na duhu. oz. informacijskem procesu, po vaše. To samo dokazuje to, kar sem že prej napisal - tega posta nisi prebral zato, da bi dojel, kaj sem hotel povedat, ampak si takoj, ko si zagledal besedo začaran zavoh priliko da repliciraš, pa čeprav V CELOTI neupravičeno.
Pa še nekaj - ne žali inteligence drugih s tem, da enostavne enačbe ne razumemo. Jo še kako razumemo, pravimo samo to, da v primeru človekovega uma ni uporabna, ker le-tega ni mogoče definirati z enačbo.
Čisto banalni primer: Fotr in mama Hitlerja sta se spravla seksat - globalno gledano popolna malenkost ki nikogar ne zanima in nikogar ne tangira. Posledično je, ob sodelovanju drugih vzrokov seveda, ki pa so vsak zase izgledali podobno nepomembno, prišlo do največje vojne vseh časov z največjim številom žrtev, posledično do hladne vojne in trenutnega stanja na planetu, terorizma... Hočem povedati to, da vsaka, na videz nepomembna malenkost lahko tako drastično vpliva na prihodnost... Tako, da tudi če bi obstoj rezultatov take napovedi prihodnosti uspeli skriti, bi že dejstvo, da skrivamo, spremenilo prihodnost, mogoče tako drastično, kot v prej opisanem primeru, mogoče pa tako malo, da sploh opazili ne bi, ampak definitivno prihodnost ne bi bila enaka.
In ja Marjan, smisel debate v končni fazi je, da ena stran dokaže da ima prav, druga pa to prizna, oz. da se obe strani strinjata, da se ne da zagotovo dokazat, katera ima prav, pat pozicija, torej. Če samo vsaka stran trmasto tupi svoje in nima posluha za argumente nasprotne strani, je to preprosto kmečko kreganje, ki nima smisla ne namena.In do take pat pozicije smo prišli v tej debati. Jaz lahko še 15 let trdim, da so čustva nekaj popolnoma nepredvidljivega, nekaj kar se ne da opredeliti z enačbo, neglede na računsko moč, ti lahko pravtako 15 let tupiš o tem, da je celoten človekov um zgolj program ki teče na zelo zmogljivem računalniku, t.j. možganih, in da bi se dalo z zadosti močnim računalnikom vse skup simulirat. Obe teoriji sta nedokazljivi in enako pravilni oz. napačni. Zagotovo bomo vedeli šele takrat, ko bo taka računska moč dejansko na voljo, in se bo lahko v čistem epiričnem eksperimentu teorija preizkusila. In šele takrat ne bo dvoma: če bo računalnik zgrešil, sem imel prav jaz, če bo potrefil pa ti. Simple.
P.S. za Marjana: začaran krog je prispodoba, in se nikdar ne uporablja v dobesednem pomenu. Pomeni pa cikličnost, kadar en pojav nujno vodi v drugega, ta drugi v tretjega itd. na koncu pa spet nazaj v prvega. Iz tega kroga ne moreš pobegnit, ne prideš do rešitve, ker te vedno, še preden bi prišel do rešitve, vrže na izhodišče. Če tega nisi vedel si pa res bogi na duhu. oz. informacijskem procesu, po vaše. To samo dokazuje to, kar sem že prej napisal - tega posta nisi prebral zato, da bi dojel, kaj sem hotel povedat, ampak si takoj, ko si zagledal besedo začaran zavoh priliko da repliciraš, pa čeprav V CELOTI neupravičeno.
Pa še nekaj - ne žali inteligence drugih s tem, da enostavne enačbe ne razumemo. Jo še kako razumemo, pravimo samo to, da v primeru človekovega uma ni uporabna, ker le-tega ni mogoče definirati z enačbo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: cybermedo ()
jeti51 ::
>> ...ti lahko pravtako 15 let tupiš o tem, da je celoten človekov um zgolj program ki teče na zelo zmogljivem računalniku, t.j. možganih, in da bi se dalo z zadosti močnim računalnikom vse skup simulirat. Obe teoriji sta nedokazljivi in enako pravilni oz. napačni.
Tole bom kar jaz odgovoril namesto Marjana. Teorija izračunljivosti je zelo močna, bolj kot si misliš in tudi empirične izkušnje kažejo na to, da je pravilna. Vsak turingov stroj lahko simulira drugega, torej tudi računalnik človeka. Enim je to jasno že danes, druge bomo pa dokončno prepričali v bližnji prihodnosti. Če te nismo prepričali danes, te bomo pa čez 10-15 let, ko si boš zadevo lahko ogledal tudi v empiričnem eksperimentu.Imaš pa vso pravico do svojega mnenja in svojega pogleda na zadevo, seveda.
LP
Tole bom kar jaz odgovoril namesto Marjana. Teorija izračunljivosti je zelo močna, bolj kot si misliš in tudi empirične izkušnje kažejo na to, da je pravilna. Vsak turingov stroj lahko simulira drugega, torej tudi računalnik človeka. Enim je to jasno že danes, druge bomo pa dokončno prepričali v bližnji prihodnosti.
Če te nismo prepričali danes, te bomo pa čez 10-15 let, ko si boš zadevo lahko ogledal tudi v empiričnem eksperimentu.Imaš pa vso pravico do svojega mnenja in svojega pogleda na zadevo, seveda. LP
Thrivial ::
Ce (ko) bo svet postal crno-bel bo izgubil svoje bistvo. Iz vidika cloveka, seveda.
Na zalost nimam ne volje in ne casa vkljucevati se v debato, ampak moram se vriniti z eno manjso provokacijo.
Meni se naravoslovje zmeraj zdi "easy way out". Kot samomor. V principu lahko z njim resis vse tezave, le nacin je napacen.
lp
Na zalost nimam ne volje in ne casa vkljucevati se v debato, ampak moram se vriniti z eno manjso provokacijo.
Meni se naravoslovje zmeraj zdi "easy way out". Kot samomor. V principu lahko z njim resis vse tezave, le nacin je napacen.
lp
:: Member of Eror Team ::
... and Eror Team is gone...
... and Eror Team is gone...
Odin ::
Ce (ko) bo svet postal crno-bel bo izgubil svoje bistvo. Iz vidika cloveka, seveda.
Kako to misliš? Ko(če) bo prišla tehnološka singularnost?
Po moje bi takrat šele dobilo pravo bistvo
Kako to misliš? Ko(če) bo prišla tehnološka singularnost?
Po moje bi takrat šele dobilo pravo bistvo
Marjan ::
cybermedo:
Kaj si v tem postu (spisu kot mu ti rečeš), sploh napisal? Kratek povzetek:
-najprej si pojasnil zadevo "sedanjost-prihodnost". Kar je OK, da se tukaj celo strinjamo.
-potem si dal primer "metuljevega zamaha s krili na drugem koncu sveta". S tem si hotel povedat, da to pa že ne more biti izračunljivo?
-v tretjem odstavku pa praviš, da nečesa ne moremo vedeti dokler tega dejansko ne poizkusimo!?
-v četrtem pa praviš, da jaz žalim inteligenco drugih, hkrati mi pa poveš, da sem ubogi na duhu.
-----------
He, zanimivo, ni kaj.
Če je druga točka pritrdilna, te jaz vprašam: Kaj povzroča posamezne dogodke? Kaj na njih vpliva? Kateri parametri so nedoločljivi?
kolikor sem te razumel si čarovnijo sedaj izločil?
Glede tretjega odstavka ti je že jeti51 (nevemkaterič) razložil.
No, pa ti bom spet s kontra-vprašanjem pokazal v čem je štos:
Verjetno se strinjava, da je mogoče izračunati, v kolikšnem času bo kamenček padel na tla, če ga vržeš iz terase!?
Kaj pa izračun obhoda Zemlje okoli Sonca?
Kaj pa izračun potresnega sunka?
Kaj pa število rojstev rac v J. Evropi?
Kaj pa število dlak na račji glavi?
Kaj pa število nevronov v račji glavi?
Kaj pa el. impulzi v račji glavi?
No, kje je po tvojem meja - do kam so svari izračunljive, in od kje naprej nam ni vpogled v njih več mogoč? Pa še povej iz kakega razloga nam ni mogoč, prosim.
Hvala
Kaj si v tem postu (spisu kot mu ti rečeš), sploh napisal? Kratek povzetek:
-najprej si pojasnil zadevo "sedanjost-prihodnost". Kar je OK, da se tukaj celo strinjamo.
-potem si dal primer "metuljevega zamaha s krili na drugem koncu sveta". S tem si hotel povedat, da to pa že ne more biti izračunljivo?
-v tretjem odstavku pa praviš, da nečesa ne moremo vedeti dokler tega dejansko ne poizkusimo!?
-v četrtem pa praviš, da jaz žalim inteligenco drugih, hkrati mi pa poveš, da sem ubogi na duhu.
-----------
He, zanimivo, ni kaj.
Če je druga točka pritrdilna, te jaz vprašam: Kaj povzroča posamezne dogodke? Kaj na njih vpliva? Kateri parametri so nedoločljivi?
kolikor sem te razumel si čarovnijo sedaj izločil?
Glede tretjega odstavka ti je že jeti51 (nevemkaterič) razložil.
No, pa ti bom spet s kontra-vprašanjem pokazal v čem je štos:
Verjetno se strinjava, da je mogoče izračunati, v kolikšnem času bo kamenček padel na tla, če ga vržeš iz terase!?
Kaj pa izračun obhoda Zemlje okoli Sonca?
Kaj pa izračun potresnega sunka?
Kaj pa število rojstev rac v J. Evropi?
Kaj pa število dlak na račji glavi?
Kaj pa število nevronov v račji glavi?
Kaj pa el. impulzi v račji glavi?
No, kje je po tvojem meja - do kam so svari izračunljive, in od kje naprej nam ni vpogled v njih več mogoč? Pa še povej iz kakega razloga nam ni mogoč, prosim.
Hvala
Ziga Dolhar ::
No, kje je po tvojem meja - do kam so svari izračunljive, in od kje naprej nam ni vpogled v njih več mogoč? Pa še povej iz kakega razloga nam ni mogoč, prosim.
Ko pridemo do Umetnosti.
Ampak če nekdo trdi, da je beseda "umetnost" nepotrebna, naj nikar ne zanika, da beseda "umetnost" obstaja (saj sicer ne bi mogel trditi, da je nepotrebna). S tem si maje stolček...
p.s.: Trdim, da je beseda 'naravoslovje' popolnoma nepotrebna ter nima pomena. Kaj pa so te vede nekaj posebnega, da morajo imet svoj naziv? Pa glasba in zvok...
Marjan.
Svoje sem povedal v 1. postu, nadaljujem s spremljanjem/branjem :-)).
Thrivial ::
Pusti ga, Ziga. Saj ves, da se naravoslovci patolosko bojijo nerazlozljivega. 
lp
lp
:: Member of Eror Team ::
... and Eror Team is gone...
... and Eror Team is gone...
Thomas ::
Dve vrsti ljudi sta. Eni ki mislijo da je žmoht in eni ki mislimo, da hipoteza o žmohtu ni potrebna.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Marjan ::
Tako, ja!
"umetnost" je nepotrebna hipoteza. Še več, nekateri jo izkoriščajo, da nečemu pripopajo lažno vrednost, kot sem že 1x povedal.
Ostale tri besede, ki jih omenjaš Ziggga, naravoslovje, glasba, zvok. S temi ne prihaja do nobenih problemov, kot z "umetnostjo". Sploh pa glasba (zaporedje človeku slišnih amplitud) in zvok (kakršen koli slišen šum), naravoslovje je pa skupek nekih znanj o naravi.
Niso problematične, da se jih zelo natančno definirat, ne zlorablja se jih.
Thrivial: Ravno obratno! Nerazložljivo postaja čedalje bolj razložljivo, zaradi ljudi, ki to preučujejo in skušajo pojasnit. Če bi bilo že vse razložljivo, naravoslovec ne bi imel kaj za počet.
"umetnost" je nepotrebna hipoteza. Še več, nekateri jo izkoriščajo, da nečemu pripopajo lažno vrednost, kot sem že 1x povedal.
Ostale tri besede, ki jih omenjaš Ziggga, naravoslovje, glasba, zvok. S temi ne prihaja do nobenih problemov, kot z "umetnostjo". Sploh pa glasba (zaporedje človeku slišnih amplitud) in zvok (kakršen koli slišen šum), naravoslovje je pa skupek nekih znanj o naravi.
Niso problematične, da se jih zelo natančno definirat, ne zlorablja se jih.
Thrivial: Ravno obratno! Nerazložljivo postaja čedalje bolj razložljivo, zaradi ljudi, ki to preučujejo in skušajo pojasnit. Če bi bilo že vse razložljivo, naravoslovec ne bi imel kaj za počet.
Thomas ::
Lahko! Lahko ti je všeč, kar ti je pač všeč. Komur so všeč recimo "Avseniki, Slaki in Šifrer", ni zaradi tega NIČ slabši ali boljši od onega, ki posluša samo Mozartov #40.
To je subjektivno polje svobode, ki naj ga vsak uživa po svoje in brez slabe vesti. IMO.
Umetnost je arbitrarna - in meni naprimer - so najbolj všeč ene slikce nekje na netu. (Slovenske po avtorju in "umetne", ne fotografije.)
To je subjektivno polje svobode, ki naj ga vsak uživa po svoje in brez slabe vesti. IMO.
Umetnost je arbitrarna - in meni naprimer - so najbolj všeč ene slikce nekje na netu. (Slovenske po avtorju in "umetne", ne fotografije.)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
DavidJ ::
Če nekdo postavi celo svojo teorijo, na hipotezi, ki je nedokazljiva in hkrati govori, da ima nasprotnik slab začetni koncept, se zagotovo heca.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
DavidJ ::
Sploh ne, omenu sem tvoje videnje slabega koncepta družboslovcev in Double_J-ovo teorijo o determiniranosti človekovega dogajanja.
Upam, da vidiš, kaj želim povedat.
Upam, da vidiš, kaj želim povedat.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Marjan ::
Se mi zdi, da želiš povedat, da se hecam.
No, nisem se preveč hecal v tej temi. Sem imel ravno cajt, pa sem se šel na S-T pogovarjat o zanimivih rečeh. To počnem že kar dolgo
No, nisem se preveč hecal v tej temi. Sem imel ravno cajt, pa sem se šel na S-T pogovarjat o zanimivih rečeh. To počnem že kar dolgo
Mercier ::
Umetnost in bluz
Če je umetnost (bom takole pisal, da ne kompliciram) OK, torej je "dovoljeno" napisati knjigo (fikšn), je nekako nujno, da se na to "še kaj obesi" - brez posledic te reči pač ne grejo. Vsaj tečaj kreativnega pisanja se lahko zgodi v najboljšem primeru in faks v najslabšem (ali pa da Alfred da kak dinar iz nepresahljivega fonda in prikrajša kakega fizika). Enostavno ni mogoče prebrati in - všeč, ne-všeč. (Skoraj) vsak je hoče povedati včasih kaj več.
Torej, zanima me, kako je mogoča umetnost brez bluza o umetnosti?
Slak vs Mocart
O enih se pač bluzi več. Isto nekaj, čemur se ne da ogniti. Se da?
Če je umetnost (bom takole pisal, da ne kompliciram) OK, torej je "dovoljeno" napisati knjigo (fikšn), je nekako nujno, da se na to "še kaj obesi" - brez posledic te reči pač ne grejo. Vsaj tečaj kreativnega pisanja se lahko zgodi v najboljšem primeru in faks v najslabšem (ali pa da Alfred da kak dinar iz nepresahljivega fonda in prikrajša kakega fizika). Enostavno ni mogoče prebrati in - všeč, ne-všeč. (Skoraj) vsak je hoče povedati včasih kaj več.
Torej, zanima me, kako je mogoča umetnost brez bluza o umetnosti?
Slak vs Mocart
O enih se pač bluzi več. Isto nekaj, čemur se ne da ogniti. Se da?
Marjan ::
Ne vem Saša, mogoče me ti nisi dobro razumel? Jaz nikoli nisem rekel, da bi prepovedoval besede, kaj šele dejanja!
O "umetnosti" pa pravim, da je nesmiselno govorit. Celo zavajujoče.
Primerno je seveda reči: "tole mi je všeč" ali "tole je pa všečno zelo veliko ljudem", ali celo "od sto ljudi so vsi rekli, da jim je všeč tale slika".
Ni pa nobene potrebe da, ko je objekt enkrat všeč ogromno ljudem, da se mu da naziv "umetniško delo". No, pa v tem smislu bi bilo še ok, če bi se o "umetnikem delu" govorilo nad točno določenim procentom ljudi, ki jim je delo všečno. Ampak, tudi to ni potrebno.
PS za Sašo: Svet bi bil lepši in pravičnejši, če ne bi bilo toliko bluzov.
O "umetnosti" pa pravim, da je nesmiselno govorit. Celo zavajujoče.
Primerno je seveda reči: "tole mi je všeč" ali "tole je pa všečno zelo veliko ljudem", ali celo "od sto ljudi so vsi rekli, da jim je všeč tale slika".
Ni pa nobene potrebe da, ko je objekt enkrat všeč ogromno ljudem, da se mu da naziv "umetniško delo". No, pa v tem smislu bi bilo še ok, če bi se o "umetnikem delu" govorilo nad točno določenim procentom ljudi, ki jim je delo všečno. Ampak, tudi to ni potrebno.
PS za Sašo: Svet bi bil lepši in pravičnejši, če ne bi bilo toliko bluzov.
Thomas ::
> "tole mi je všeč" ali "tole je pa všečno zelo veliko ljudem", ali celo "od sto ljudi so vsi rekli, da jim je všeč tale slika".
Amen.
Razvijati neke umetnostne teorije je pa popolnoma nemogoče.
Sploh pa ni pravično reči, da Picaso je objektivno velik umetnik, en drug slikar pa da ni.
Objektivnosti tu ni nobene in je tudi ne more biti.
Reči nekomu, da ima "izbran okus" je neumnost. Tistemu ki je rekel podoben okus ima, to pa že. Tretji se pa z njima lahko strinja ali pa se ne strinja. Poljubno in subjektivno.
Umetnost kot institucija je velika traparija. Brezveze. Pa ne samo traparija. Tudi krivična zadeva.
Jest se smejim temu, da expresionizem je košer, impresionizem pa da ni. Kot je nekdo razlagal. Expresionizem je meni gnusen, impresionizem je pa lep. Zame.
Uživam ob posmehljivih nasmeških "umetnostnih osveščencev".
Amen.
Razvijati neke umetnostne teorije je pa popolnoma nemogoče.
Sploh pa ni pravično reči, da Picaso je objektivno velik umetnik, en drug slikar pa da ni.
Objektivnosti tu ni nobene in je tudi ne more biti.
Reči nekomu, da ima "izbran okus" je neumnost. Tistemu ki je rekel podoben okus ima, to pa že. Tretji se pa z njima lahko strinja ali pa se ne strinja. Poljubno in subjektivno.
Umetnost kot institucija je velika traparija. Brezveze. Pa ne samo traparija. Tudi krivična zadeva.
Jest se smejim temu, da expresionizem je košer, impresionizem pa da ni. Kot je nekdo razlagal. Expresionizem je meni gnusen, impresionizem je pa lep. Zame.
Uživam ob posmehljivih nasmeških "umetnostnih osveščencev".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Beernarrd ::
Nečesa kljub dolgi debati nisem zasledil, pa naj omenim.
Ko se z naravoslovjem ukvarjaš do ekstremov padeš takorekoč v družboslovje. In obratno.
Da ne bom prebveč dolgovezil (ker se ta trenutek tudi ne bi vsega spomnil), naj navržem samo nekaj kosti.
A je kdo slišal za fizikalne količine lepota ljubezen resnica (so iz fizike delcev).
Po drugi strani, a je kdo slišal za entropijo umetniškega teksta (tartujska šola).
...
Vsak spodoben naravoslovec se je srečal z algebrskimi strukturami, evklidovim in drugačnim prostorom; matematika pač, produkt uma. To matematiko najdevamo v naravi, vesolju. Iste strukture: kolobarje, grupe, obsege. Na njih temeljijo newton in ostali. Tudi biologija jih je polna. Celice in njihovi regulacijski sistemi. Razvojna psihologija pozna matematične operacije, ki so osnova za določanje razvoja otroka (Piaget). Biomehanika odkriva iste zakone v organizmih. Človek te izkušnje ubeseduje v jeziku, ki je spet čista organiziranost, razvija logiko, ki je temelj filozofije.
Na kratko, vprašanje družboslovja in naravoslovja je zelo blizu vprašanju o kuri in jajcu...
Ko se z naravoslovjem ukvarjaš do ekstremov padeš takorekoč v družboslovje. In obratno.
Da ne bom prebveč dolgovezil (ker se ta trenutek tudi ne bi vsega spomnil), naj navržem samo nekaj kosti.
A je kdo slišal za fizikalne količine lepota ljubezen resnica (so iz fizike delcev).
Po drugi strani, a je kdo slišal za entropijo umetniškega teksta (tartujska šola).
...
Vsak spodoben naravoslovec se je srečal z algebrskimi strukturami, evklidovim in drugačnim prostorom; matematika pač, produkt uma. To matematiko najdevamo v naravi, vesolju. Iste strukture: kolobarje, grupe, obsege. Na njih temeljijo newton in ostali. Tudi biologija jih je polna. Celice in njihovi regulacijski sistemi. Razvojna psihologija pozna matematične operacije, ki so osnova za določanje razvoja otroka (Piaget). Biomehanika odkriva iste zakone v organizmih. Človek te izkušnje ubeseduje v jeziku, ki je spet čista organiziranost, razvija logiko, ki je temelj filozofije.
Na kratko, vprašanje družboslovja in naravoslovja je zelo blizu vprašanju o kuri in jajcu...
Double_J ::
A je kdo slišal za fizikalne količine lepota ljubezen resnica (so iz fizike delcev).
A dej dej...
Programi, ki smo mi, določene stvari v tem svetu dojamemo tako.
Nič univerzalnega...
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Double_J ()
Thomas ::
Družboslovno reševanje problemov v 19. stoletju:
Socialna revolucija.
Naravoslovno reševanje problemov v 19. stoletju:
Elektrika.
Need I say more?
Socialna revolucija.
Naravoslovno reševanje problemov v 19. stoletju:
Elektrika.
Need I say more?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Mercier ::
Če prav razumem? Jah, res se je operiralo z umetnostmi, všečnostmi in mnogo narekovaji... Vseeno, s podajanjem zadev imam sicer probleme, z razumevanjem pa niti ne.
A to "umetnost" pomeni "nekaj več"? Zakaj?
Lažna vrednost. No ja, lepo to že ni. Trepov je pa povsod zadosti. Ampak malo sem seznanjen z dogajanejem na slavistiki v Ljubljani. Čisto lepo jih učijo, kot pravita vidva (Marjan in Thomas, pa še kdo). Nove slovenske tršice ne bodo napihnjene. OK, "ona beseda" je pa res še v uporabi.
A to "umetnost" pomeni "nekaj več"? Zakaj?
Lažna vrednost. No ja, lepo to že ni. Trepov je pa povsod zadosti. Ampak malo sem seznanjen z dogajanejem na slavistiki v Ljubljani. Čisto lepo jih učijo, kot pravita vidva (Marjan in Thomas, pa še kdo). Nove slovenske tršice ne bodo napihnjene. OK, "ona beseda" je pa res še v uporabi.
Marjan ::
Saša: Ti me sprašuješ zakaj dajem "umetnost" v narekovaje?!
(kolikor vem delam to samo jaz)
Jah, zavestno sem se odloču, da mi beseda "umetnost" ne pomeni nič.
Oz. mi pomeni enako kot "guksjinhu".
Torej iz protesta in v kontekstu širjenje mema, dajem "umetnost" v narekovaje. Ker preprosto menim, da je tako kot sama beseda tudi tisto za katerim stojijo "umetniki" - GNILO.
(kolikor vem delam to samo jaz)
Jah, zavestno sem se odloču, da mi beseda "umetnost" ne pomeni nič.
Oz. mi pomeni enako kot "guksjinhu".
Torej iz protesta in v kontekstu širjenje mema, dajem "umetnost" v narekovaje. Ker preprosto menim, da je tako kot sama beseda tudi tisto za katerim stojijo "umetniki" - GNILO.
Mercier ::
Marjan
Ne sprašujem o narekovajih. Jasno mi je zakaj daješ besedo v narekovaje. Jasno mi ni (bilo?) - kaj vse je treba ban-at? Le besedo, spremljajoče dejavnosti, ali tudi dejavnost samo?
Ne sprašujem o narekovajih. Jasno mi je zakaj daješ besedo v narekovaje. Jasno mi ni (bilo?) - kaj vse je treba ban-at? Le besedo, spremljajoče dejavnosti, ali tudi dejavnost samo?
Beernarrd ::
DoubleJ:
resnica se imenuje tudi top quark, lepota pa bottom quark.
http://www.kvarkadabra.net/?/snov/tekst...
resnica se imenuje tudi top quark, lepota pa bottom quark.
http://www.kvarkadabra.net/?/snov/tekst...
Marjan ::
Saša: Ja, še vedno naj vsak počne kar mu paše.
Jest samo povem ljudstvu določene resnice.
No, če hočeš bolj direkno: kdor se zaveda tega kar sem govoril o "umetnosti" in se s tem strinja, ne bo več govoril o "umetnosti", pač pa o všečnosti. In širil bo ta mem naprej.
Jest samo povem ljudstvu določene resnice.
No, če hočeš bolj direkno: kdor se zaveda tega kar sem govoril o "umetnosti" in se s tem strinja, ne bo več govoril o "umetnosti", pač pa o všečnosti. In širil bo ta mem naprej.
Thomas ::
Ja ja ... ampak jest zahtevam zase pravico rečt, da je Picasova Guernica ena nagravžna malarija, pa da me zaradi tega nihče ne preganja.
Ne pa da se moram klanjat tistim smešnim kravam, če ne sem pa takoj proglašen za nekaj manj, ker "ne razumem umetnosti".
Seveda pa vsi lahko malajo kakor hočejo in kar hočejo.
Ne pa da se moram klanjat tistim smešnim kravam, če ne sem pa takoj proglašen za nekaj manj, ker "ne razumem umetnosti".
Seveda pa vsi lahko malajo kakor hočejo in kar hočejo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Aspirinix ::
Art in not what it used to be.
Thomas, se pridružijem (Danes lahko že vsak mala kot hoče). Kriteriji glede umetnosti so se pa kar konkretno znižali. Nemogoče je reči, da so se samo spremenili. Sicer pa, vsak po svoje.
Thomas, se pridružijem (Danes lahko že vsak mala kot hoče). Kriteriji glede umetnosti so se pa kar konkretno znižali. Nemogoče je reči, da so se samo spremenili. Sicer pa, vsak po svoje.
Thomas ::
No sej, midva z Marjanom tlele (saj kokr jest njega zastopim) propagirava edinole bolj svobodno obravnavo tega.
Ne pa ene namišljene kriterije, ki jih da kar nekdo in so potem kot obvezni za vse.
De gustibus ....
Ne pa ene namišljene kriterije, ki jih da kar nekdo in so potem kot obvezni za vse.
De gustibus ....
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
cyer^3d ::
Thomas, Marjan ...
najbols, da se kar ukine umetnost ane?
Kdo pa se rabi filme, knjige, muziko ...
Najbols ja.
Bravo.
klap klap.
Cisti Bushizem.
najbols, da se kar ukine umetnost ane?
Kdo pa se rabi filme, knjige, muziko ...
Najbols ja.
Bravo.
klap klap.
Cisti Bushizem.
Thomas ::
Ne razumeš!
Midva sva samo proti objektiviziranju povsem subjektivnih kriterijev.
Pa zlorabljanju tako "poobjektiviziranih" potem, za pranje možganov tistim, ki imajo drugačen okus.
Komur niso všeč Warholove pacarije, ni zaradi tega retardiran ali karkoli.
Kot si mainstream umetnostna srednja prevečkrat dovoli insinuirat.
"To ima pa veliko umetniško vrednost!" - razglasijo.
Morali bi pa reči: "Tole je pa v modi že 400 let! Ljudem je večinoma že tako dolgo všečno."
A zdej razumeš?
Midva sva samo proti objektiviziranju povsem subjektivnih kriterijev.
Pa zlorabljanju tako "poobjektiviziranih" potem, za pranje možganov tistim, ki imajo drugačen okus.
Komur niso všeč Warholove pacarije, ni zaradi tega retardiran ali karkoli.
Kot si mainstream umetnostna srednja prevečkrat dovoli insinuirat.
"To ima pa veliko umetniško vrednost!" - razglasijo.
Morali bi pa reči: "Tole je pa v modi že 400 let! Ljudem je večinoma že tako dolgo všečno."
A zdej razumeš?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
cyer^3d ::
Marjan je pisal, da se mu umetnost gnusi ter tudi umetniki, Thomas pa, da je umetnost kot institucija brezveze.
Ali se vidva ne znata izrazati ali pa je bilo vseeno govora malo vec kot le o nekih subjektivnih priznanj umetnosti.
Ali se vidva ne znata izrazati ali pa je bilo vseeno govora malo vec kot le o nekih subjektivnih priznanj umetnosti.
Thomas ::
Mah.
Tukaj kvečjemu zagovarjamo "svobodo umetniškega ustvarjanja".
Razbijamo pa mit o "umetnosti" na eni in "rokodelstvu" na drugi strani. Pa še ene par takih.
To so čisto subjektivne zadeve - vsak naj ustvarja kar če - in vsakemu naj bo všeč kar mu je pač všeč. Če nič, pa nič. Če vse, pa vse.
Ostalo je flozl. "Mona Liza" je všeč večim kot pa "Pijani gasilec na veselici". To je pa tudi vsa razlika.
Kapiš?
Tukaj kvečjemu zagovarjamo "svobodo umetniškega ustvarjanja".
Razbijamo pa mit o "umetnosti" na eni in "rokodelstvu" na drugi strani. Pa še ene par takih.
To so čisto subjektivne zadeve - vsak naj ustvarja kar če - in vsakemu naj bo všeč kar mu je pač všeč. Če nič, pa nič. Če vse, pa vse.
Ostalo je flozl. "Mona Liza" je všeč večim kot pa "Pijani gasilec na veselici". To je pa tudi vsa razlika.
Kapiš?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
nevone ::
Ma tole je vse skupej en bluz.
Družboslovje je veda, ki obravnava še nedefinirane pojave, ki jih producira narava. Samo vprašanje časa je, kdaj jih bodo naravoslovci uspeli razvozlati. Družboslovje je kot nekakšna religija. Opisovanje nepojasnjenih pojavov na en način pač. Tako kot so bili včasih bogovi zadolženi za vse naravne pojave, je danes družboslovje zadolženo, da nekako pokriva človeški um, ki je najrazvitejši naravni pojav.
Aja, "umetnost" ni isto kot "všečnost" in eno ne more nadomestiti drugega. Obe besedi sta uporabljivi. Meni umetnost pomeni dejavnost, všečnost pa način na katerega je ta umetnost sprejeta pri posameznem osebku.
Družboslovje je veda, ki obravnava še nedefinirane pojave, ki jih producira narava. Samo vprašanje časa je, kdaj jih bodo naravoslovci uspeli razvozlati. Družboslovje je kot nekakšna religija. Opisovanje nepojasnjenih pojavov na en način pač. Tako kot so bili včasih bogovi zadolženi za vse naravne pojave, je danes družboslovje zadolženo, da nekako pokriva človeški um, ki je najrazvitejši naravni pojav.
Aja, "umetnost" ni isto kot "všečnost" in eno ne more nadomestiti drugega. Obe besedi sta uporabljivi. Meni umetnost pomeni dejavnost, všečnost pa način na katerega je ta umetnost sprejeta pri posameznem osebku.
Either we will eat the Space or Space will eat us.
Marjan ::
cyber^3d: "Marjan je pisal, da se mu umetnost gnusi ter tudi umetniki"
Prosim, da si ne izmišljuješ in spreminjaš izjav ljudi na forumu. S-T ima eno fajn funkcijo - quote! Nauči se jo uporabljat.
Sicer vam je pa poleg mene tudi Thomas razložu zakaj se gre. Pač, eni ne bodo nikoli razumeli zakaj se gre.
Naprej ne bom razlagal o "umetnosti", ker sem povedal že vse na to temo.
Naj se raje nadaljuje debata o problematiki v katero je zašlo družboslovje.
Prosim, da si ne izmišljuješ in spreminjaš izjav ljudi na forumu. S-T ima eno fajn funkcijo - quote! Nauči se jo uporabljat.
Sicer vam je pa poleg mene tudi Thomas razložu zakaj se gre. Pač, eni ne bodo nikoli razumeli zakaj se gre.
Naprej ne bom razlagal o "umetnosti", ker sem povedal že vse na to temo.
Naj se raje nadaljuje debata o problematiki v katero je zašlo družboslovje.
OwcA ::
"Družboslovje je veda, ki obravnava še nedefinirane pojave, ki jih producira narava. Samo vprašanje časa je, kdaj jih bodo naravoslovci uspeli razvozlati. Družboslovje je kot nekakšna religija. Opisovanje nepojasnjenih pojavov na en način pač. Tako kot so bili včasih bogovi zadolženi za vse naravne pojave, je danes družboslovje zadolženo, da nekako pokriva človeški um, ki je najrazvitejši naravni pojav."
Spet nekdo, ki je za svoj prav pripravljen zreducirati družboslovje na minimum. Verjeti ali ne, med družboslovne vede sodijo tudi filozofija, etnologija, zgodovina, arheologija... Katerokoli izmed naštetih, bo naravoslovje težko nadomestilo, kvečemu bo "sodelovalo" z njo (interdisiplinarnost).
Spet nekdo, ki je za svoj prav pripravljen zreducirati družboslovje na minimum. Verjeti ali ne, med družboslovne vede sodijo tudi filozofija, etnologija, zgodovina, arheologija... Katerokoli izmed naštetih, bo naravoslovje težko nadomestilo, kvečemu bo "sodelovalo" z njo (interdisiplinarnost).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
Thomas ::
Hm .. kaj v etnologiji je principelno nerazložljivo z naravoslovjem?
Vse je. Od tega kako kratka/dolga krilca majo plešoče devojke, do tega kako bodro skačejo mladci, da bi jih bolj impresionirali.
Pa do tega, da je cela zadeva všečna tetam ki sedijo za mizo. V taki meri, do katere imajo pač vpliv.
Sila zapletene bi bile enačbe stanja, zato se praktično malo uporabljajo.
Ampak zmeraj bolj.
Vse je. Od tega kako kratka/dolga krilca majo plešoče devojke, do tega kako bodro skačejo mladci, da bi jih bolj impresionirali.
Pa do tega, da je cela zadeva všečna tetam ki sedijo za mizo. V taki meri, do katere imajo pač vpliv.
Sila zapletene bi bile enačbe stanja, zato se praktično malo uporabljajo.
Ampak zmeraj bolj.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
OwcA ::
Thomas: dvomim, ker mislim, da se "bistvo" mnogih običajov sploh ni ohranilo, oz. da so imeli ključno vlogo v njhovi prvotni všečnosti memplexi, ki so jih že zdavnaj izpodrinli drugi, sodobnejši.
Tako se v enačbah pojavijo neznanke...
Tako se v enačbah pojavijo neznanke...
Thomas ::
Če nekaterih količin enačbe ne poznamo, to še ne pomeni, da je enačba falena.
Dolgo časa nismo poznali mase Zemlje, Newtonova gravitacijska enačba pa je že takrat (99,99999%) dobro popisovala orbitiranje Lune in padanje jabolk.
Pleasure/pain princip pojasni vse obnašanje poljubne množice ljudi. Čeprav ne poznamo točnih podrobnosti, kaj ljudem paše in koliko.
Eno dobro neuroscaniranje bi te stvari spremenilo. Kot jih je stehtanje Zemlje.
Ampak samo v podrobnostih. Na načelni ravni že "vse lufa".
Dolgo časa nismo poznali mase Zemlje, Newtonova gravitacijska enačba pa je že takrat (99,99999%) dobro popisovala orbitiranje Lune in padanje jabolk.
Pleasure/pain princip pojasni vse obnašanje poljubne množice ljudi. Čeprav ne poznamo točnih podrobnosti, kaj ljudem paše in koliko.
Eno dobro neuroscaniranje bi te stvari spremenilo. Kot jih je stehtanje Zemlje.
Ampak samo v podrobnostih. Na načelni ravni že "vse lufa".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
DavidJ ::
Kaj če je vrednost spremenljivke "pain" 0?
Namreč, tudi takšna situacja se lahko pojavi.
Namreč, tudi takšna situacja se lahko pojavi.
"Do, or do not. There is no 'try'. "
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
- Yoda ('The Empire Strikes Back')
Thomas ::
Ja ... potem se poskusi maximizirati pričakovan pleasure. In minimizirati pričakovan pain še naprej ...
Tko funkcioniramo. Koliko uspevamo - je druga stvar. Toda enačba je stalno izpolnjena.
Tko funkcioniramo. Koliko uspevamo - je druga stvar. Toda enačba je stalno izpolnjena.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
nevone ::
A je tko težko razumet, da je družba samo del narave ????!
Men se zdi, da se družboslovci nekako zavedajo podrejenega položaja v družbi, in so zato na stalni preži da to ne bi bili. Zato so zelo dobro razvili lastnost, ki se ji reče manipuliranje z ljudmi.
Ne bom metala vseh v isti koš, to je samo moje mnenje, ki pa verjamem, da ne velja za čisto vse osebke.
Tudi manipuliranje z ljudmi ima lahko (in tudi ima)pozitivne efekte in jaz tukaj ne bi manupuliranju dajala obvezno negativnega predznaka, kar se pogosto dogaja.
Men se zdi, da se družboslovci nekako zavedajo podrejenega položaja v družbi, in so zato na stalni preži da to ne bi bili. Zato so zelo dobro razvili lastnost, ki se ji reče manipuliranje z ljudmi.
Ne bom metala vseh v isti koš, to je samo moje mnenje, ki pa verjamem, da ne velja za čisto vse osebke.
Tudi manipuliranje z ljudmi ima lahko (in tudi ima)pozitivne efekte in jaz tukaj ne bi manupuliranju dajala obvezno negativnega predznaka, kar se pogosto dogaja.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kronično pomanjkanje naravoslovno-tehničnega kadra v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Problemi človeštva | 26883 (19030) | CaqKa |
| » | Kateri faks (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 20661 (18808) | romat |
| » | Smo računalnikarji bolj nagnjeni k terorizmu? (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8657 (5535) | Highlander |
| » | Potek raziskave o odnosu do spletnega oglaševanja na Slo-Techu (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Obvestila | 8146 (6720) | poweroff |