Smo računalnikarji bolj nagnjeni k terorizmu?

neumna raziskava...totalna zguba casa.
kdorkol jo je su delat bi mogu it delat raziskavo kaj hudica je delu celo zivljenje in a ni bil nikol v blizini drugih ljudi pa dojel kako delujejo.
vzgoja+slabe razmere so pogoji za teroriste.
radikalno versko prepricanje od rojstva...pogled na proteste,se ziganje zastav...fali ti samo en posnetek iz tv-ja, da te preprica da tvoji ljudje trpijo zarad nekih tujcev in p00f...ker rabs nekoga krivit za stanje si si glih najdu tarco.Zarad vzgoje pa tud nimas nobene bremze, ki bi ti rekla da je narobe ubijat.

kretene se pa najde v cist vsakem sloju,veri,druzbeni skupini...
mislm osama kokr vem ni bil programer...kesha je meu k dreka...familija je bla velka ampak je cutu potrebo da vod vojno prot folku s kerim je prej sodeloval.
prej kksn kompleks v familiji(starejsi bratje...njihova prednost zaradi starosti,itd..) k mu je zbudu potrebo po vodenju.
ceprou je pa res da bi se osebno bl bal kksnega terorista iz tehnicnih vod kot enga druzboslovca/filozofa.Filozofi ce se jim se utrga so ponavad dokaj nerealisticni pa extremni in se jih hitr zvoha...ce razjezis enga geeka pa da se odloc mascevat in pr tem uporabit svoje tehnicno znanje si ga pa naje....
kemiki...fiziki...bog ne daj da zna se kj z elektroniko delat.
un sportnik te pretepe...speglar ti bo pa bajto razgnal ko bos hotu gledat star trek...

Jaz imam družboslovcev na splošno poln k****, še posebej teh naših FDV-jevskih...

Tole bedasto Oxfordsko "raziskavo", ki so jo o naravoslovcih delali družboslovci, naj si pa nekam zataknejo, še posebej zato, ker imajo ravno zahodni levi družboslovci...od profesorskega kadra pa vse do zadnjega najbolj butastega študenta sociologije, vedno največ simpatij do islamskega terorizma za keterega vedno najdejo simpatije in razumevanje...

USS, se ti ne zdi, da razmišljaš nekam... radikalno?

Sicer pa - naravoslovci navadno trdite, da vaša prepričanja temeljijo na trdnih podatkih, med tem, ko naj bi družboslovci zgolj bluzili.

Trdne podatke sedaj imate - pa vam ni prav.

Sesuj raziskavo z znanstvenimi metodami - ne dajaj pavšalnih ocen.

Sociologi pač ne znajo mešati kemikalij, ali pa pilotirati letala...
Ne bo povsem držalo.

In kako sta prišla do te ugotovitve? Na podlagi statistike sta sklepala... posplošitev... Drugače se ne da. Sploh pa če nista vzela dovolj velikega vzorca in sta raziskovala na premajhnem področju je lahko napaka ogromna. Pod ogromno napako mislim stanje v drugih državah. Mogoče je tisto resnično samo v angliji, v sloveniji je pa lahko ravno obratno. To bi družboslovci morali vedeti, kako kulture vpljivajo na mišljenje...

Ne bi o tem kaj je dobra znanstvena metoda. Definitivno imamo naravoslovci bolj trdne in boljše metode. No teh se sicer res ne da uporabit pri družboslovju... se ne more kar tako primerjati. Ampak to sem napisal samo zaradi velike možnosti napake in posploševanja.

Matthai
Se ti zdi statistika dobra "znanstvena" metoda? Ravno zaradi nezanesljivosti oz. "nekvalitete" statistike smo naravoslovci glasni.

Se ti zdi statistika dobra "znanstvena" metoda? Ravno zaradi nezanesljivosti oz. "nekvalitete" statistike smo naravoslovci glasni.

Potemtakem se lahko farmacijo kar ukine.

Mau mi greste na jetra. Bill Gates JE diplomiral na Harvardu.

Resno se sprašujem, a tile ljudje v resnici nič ne vedo al se zajevavajo iz sebe in drugih???

Nisi imu pojma, zdej se vlečeš ven.

Kva pa piše v temu edu linku? Povzemi, če češ, brat ga ne grem.

Tud edu link je lahko brez veze. Žal.

statistika v farmaciji je kar drugačna od statistike v psihologijo oz. v sociologiji. Matematično gledano je postopek podoben... Ampak to govorim zaradi naslednjega primera. Če daš osebi z bakterijsko okužbo antibiotik bo efekt v večini res tak pa tak... Naslednji primer: Možnost za nastanek raka ob uživanju rakotvornih substanc je "toliko %"... Tu je tako 90% odvisno od genoma.

Glede na to kompleksnost možganov itd. je pa nekje 50% uma odvisnega od vzgoje in okolja. In ravno zaradi teh 50% OKOLJA in VZGOJE se ne more direktno primerjat vzorca v nekem kraju oz. neki državi. In ker je okolje zelo različno in kulture drugačne trdim, da obstaja možnost za veliko napako. Seveda je to možnost, ki statistično gledano niti ni tako majhna. Ta se zmanjšuje z povečevanjem vzorca itd... Zdej mi pa nej en družboslovc napiše kaj od tega ne drži.

Dobro vem kaj je statistika. Ne bi o tem.

Druga stvar je znanje teroristov. Naravoslovci so bolj koristni, ker lahko naredijo več škode. Najboljši so kemiki, fiziki in strojniki.

darksamurai> Sam pa ni nikoli doštudiral.

To je, kar se mene tiče, ena taka zastarela novotarija.

Pitagora tudi ni nikoli formalno doštudiral.

Študij, pa naj bo formalen ali ne, je stanje duha.

Tisti, ki niso doštudirali, pravijo, da je študij brez veze. Tisto, ki so, trdijo pač obratno.

Moja osebna izkušnja.
Študij mi je poleg (malo?) uporabnega znanja dal še kaj drugega. Družboslovci bi temu rekli sposobnost abstraktnega razmišljanja, čeprav sem naravoslovec oz. tehnik (obstaja tudi abstraktna matematika, npr. funkcionalna analiza je v precejšni meri že taka).
Ko gledam sodelavce, ki niso doštudirali, se samoukov včasih malo bojim. Velikokrat so njihove "laične" metode in zaključki napačni, pa jih kljub temu sforsirajo in uporabijo, pa so nekateri kljub nedoštudiranju dejansko zelo sposobni. Bolj kot zmota me je strah njihove kratkovidnosti, ker niso dojemljivi in nočejo sprejeti, da je morda toplo vodo kdo že izumil na zelo učinkovit način pred njimi.

Po mojih izkusnjah se med obojimi, studiranimi in nestudiranimi ljudmi najde dolocen (in niti ne majhen) odstotek ljudi, ki dejansko nimajo dobrih osnov (oz. jih ne ali pa jih narobe razumejo) v delu, ki ga opravljajo... in nekateri (fejkerji) hocejo to na vsak nacin skriti (tudi pred samim sabo), kot preprosto reci "ne vem"...

Se pa strinjam z darksamurajem, da so vzorci v druzboslovju imho veliko premajhni glede na stevilo "prostostnih stopenj" preucevanca. In sumim, da je tu se drug in bolj perec problem: premalo (ce sploh je, priznam, zadev ne poznam dobro) je razumevanja pojavov, posledicnega dajanja kvalitetnih napovedi ter njihovega preverjanja na NOVO zajetih podatkih. Podobne probleme imajo tudi dolocene veje psihologije, medicine, farmacije (kjer gredo stroski umika zdravila v milijarde in se gotovo maksimalno potrudijo, pa se vseeno dogaja).

Saj je lepo, da se nekdo trudi tudi s socioloskimi vprasanji, samo dobro se je zavedati velikih omejitev in zakljuckov ne mesati z znanostjo. In preprican sem, da bi veliko boljse poznavanje metod naravoslovne znanosti, kot ga druzboslovci ponavadi imajo, zelo koristilo njim in njihovim raziskavam...

jao pa to metanje peska v oči...no si bom novico prebral v celoti ker me res zanima metodologija dela

darksamurai: sam sem se ukvarjal tako z biostatistiko kot tudi z družboslovno statistiko. To o čemer mi govorimo je predvsem vprašanje metodologije (kot znanosti, stroke). Kar se tiče statistike je pa tako, da je varianca v biostatistiki manj razpršena kot v družboslovju, kar ima seveda posledice tako na nabor metod, ki se jih uporablja na enem ali drugem področju kot tudi na velikosti vzorcev (in vzorčne designe).

Highlander Se pa strinjam z darksamurajem, da so vzorci v druzboslovju imho veliko premajhni glede na stevilo "prostostnih stopenj" preucevanca.
No, optimalni vzorčni načrt se da lepo izračunati. In vprašanje velikosti vzorca je pač eno osnovnih vprašanj raziskovanja v družboslovju, ki ga pozna (oz. ga mora poznati) vsak resen družboslovec.

Saj je lepo, da se nekdo trudi tudi s socioloskimi vprasanji, samo dobro se je zavedati velikih omejitev in zakljuckov ne mesati z znanostjo.
Ugibam: ti nimaš dosti pojma o družboslovni metodologiji, ne?

In preprican sem, da bi veliko boljse poznavanje metod naravoslovne znanosti, kot ga druzboslovci ponavadi imajo, zelo koristilo njim in njihovim raziskavam...
LOL, jaz sem družboslovec, pa sem na faksu imel tako matematiko, kot ogromno statistike. Na podiplomcu pa sploh.

Matthai

Ugibam: ti nimaš dosti pojma o družboslovni metodologiji, ne?

Ugibanje sploh ni potrebno, ker sem to ze priznal v prejsnjem postu! :) Kolikor malo je pac poznam, je predvsem iz debat z raznoraznimi druzboslovci ter branja nekaj rezultatov, tekstov kot je linkani. Kolk je to dober primer druzboslovne metodologije nimam pojma, ampak mene na njem moti kar nekaj prijemov.

LOL, jaz sem družboslovec, pa sem na faksu imel tako matematiko, kot ogromno statistike. Na podiplomcu pa sploh.

matematika != metode naravoslovnih znanosti

Matematika vsekakor je nekaj, kar se lahko NAučiš le na FMF. Drugje (če vam je všeč, ali ne) učijo le osnove.
(nisem diplomant FMF, pa se zavedam svojega pomanjkljivega uka matematike na teh. faksu)

Res je vprasanje, kaj pomeni NAuciti se matematiko, po mojem jo je sicer bolje razumeti, kar se da, jasno, tudi brez pomoci FMF. Verjetno je bolj odvisno od ucnega nacrta in lastne motivacije ter predispozicije... Nekaterim pa je dovolj ze veliko casa in mala knjizica, kar manjka si izpeljejo sami (npr. Ramanujan :).

Sicer pa jaz sploh nisem govoril o matematiki, te imajo mogoce cisto dovolj za tako premetavanje stevilk, kot je tem clanku. Bolj me moti, da celotni zadnji dve tretjini raziskave izpadeta le kot "educated guess" modrovanje in citiranje posameznih specificnih primerov ki se ravno ujemajo s hipotezo, statisticne variance gor ali dol. Kako lahko v resnici ocenijo napako, ce sploh ne poznajo (vsaj v matematicnem smislu ne) mehanizmov, ki stojijo v ozadju. V naravoslovju se clovek vsaj postopno spozna (no, vsaj upam, da! ;), da tudi ob poznavanju takih mehanizmov (ki jih je bistveno manj in so preprostejsi kot v druzboslovju) in izvedbi cel kup poskusov, ki so nacrtovani tako, da pokazejo najvecje razlike med hipotezami, se vedno lahko privede do napacnih zakljuckov. Dostikrat so potrebna leta, desetletja dela vec skupin, da spoznajo, kako so se motili, kljub temu, da se je do takrat vse cudovito ujemalo s postavljenimi hipotezami, ki so bistveno manj kompleksne kot omenjenem clanku... Upam, da se sedaj vsaj malo bolj razumemo.

Kot zanimivost bi pa navedel se tole: obstajajo naravoslovci, ki so tudi vrhunski druzboslovci, obratno pa nikakor ne gre (vsaj jaz ga ne poznam, kot argument pa uporabim po zgledu iz clanka o inzenirjih jihada, str. 41). QED ;)

obstajajo naravoslovci, ki so tudi vrhunski druzboslovci,

Zakaj pa jim potem praviš naravoslovci? Kako traparijo si napisal.

En mali dodatek k mojemu prejšnjemu postu o "naučenju" matematike za tiste, ki mislijo, da so od matematike videli že vse...

Koliko od ne-FMFjevcev se je kdaj resno spopadlo z integralskimi enačbami? (ne z integrali! ampak z enačbami integralskega tipa).
Koliko od ne-FMFjevcev se je ukvarjalo z integralskimi transformacijami abstraktnih prostorov? (tole se sicer marsikateri tehnik je, vendar temu na tehniki ne rečemo tako, ker uporabljamo samo specifične primere).
Matematika vsekakor niso le pitagorov izrek in linearne funkcije.

kekz - ne pravim, da sem od matematike videl že vse. Pravim pa, da me je družboslovni faks (!) prisilil, da sem jo vsaj malo povohal (kar je bilo za moje pojme hudo koristno).