Družboslovci vs. Naravoslovci

ps: Imam občutek, da Ziggga in Saša sta družboslovca. Se motim?

Saša je delovno živinče, ne Xslovec.

Mene še vedno zanima, zakaj ne morem zadev poimenovati z njihovimi "god given names"?

Plod človekovega ustvarjanja.

A kar pa narava ustvari pa ni umetnost? Ne vem zakaj ne?

Človek in narava oba, premikata atome na določena mesta. Nobene potrebe, da se uvaja neke nove besede.

Bi lahko počasi ljudem to že potegnilo, mar ne?

Še huje, Marjan, umetnik si tudi ti. In vsi, ki na forumu kaj napišejo. Ultimate insult? :P.

Glede definicije umetnosti ter lastništva pa toliko -- tisto "ljudsko" pojmovanje je čisto pravilno. Anomalija nastane ob tem, ko to ljudje prično soditi med "dobro", "slabo"... V slovarju namreč ne najdem naštetega, kar med umetnost spada in kaj ne.

To si je do-mislilo ljudstvo.

Fora je samo v tem, da jaz "umetnosti kot označitev dejavnosti zaradi načina opravljanja" ne priznavam. Tisto drugo (kar pa ti tudi imenuješ umetnost, vendar druga) pa je zame le všečnost individuumu.

Mnjah, zanikaš, da je to kar si tu napisal tvoje mnenje ter izraz tvojega prepričanja? Že po odstavku sodeč -- ne. In to je umetnost.

Double J: Ker je UMETNO po definiciji tisto, kar ni NARAVNO.

Ne gre za delitev na "naravne" in "umetne" mase, jao.

Beseda nam je bila dana v uporabo, vključno z osnovnim pomenom. Tega ne gre zanikat.

Lahko pa se dogovorimo, da govorimo o "plodovih dejavnosti neokrnjene narave" in o "plodovih, kjer je bila neposredno vključena človeška komponenta".

Ampak ravno zaradi izogibanja besednim zvezam ter tovrstnega popreproščanja komunikacije večina besed tudi nastane.

Računalnik? Aparat za avtomatsko preračunavanje podatkov.

Da ne bomo koga užalili.

Jah sej mi je jasno. Večino besed se rabi zato, ker se z njimi lažje sporazumevamo. Pa v resnici sploh niso definirane.

Tako, da če strokovno gledamo(kar tudi delamo), je delitev Umetno:Neumetno napačna.
Kot tudi reči, da je nekaj pivo. Makro objekte se ne definira-zgolj osnovne delce se. Vse ostalo je oblak elementarnih delcev.

Znanost je aksiomatski sistem + izpeljani izreki. Najenostavnejši kompletni (=vse razloži (na nekem segmentu)) - je pravilna teorija, ki ji rečemo znanstvena. Pa bodi s keregakoli področja.

Tole je del Thomasovega posta.

Lepo prikazuje, zakaj ima(m/j)o do znanosti takšen odnos. Če znamo nekej izmerit do cm natančno, je treba vedit, da ta meritev le posledica dogovorjene enote in sama po sebi ne pomeni nič.

Samo takšne stvari jemljemo zdej kot samoumevne in rečemo, da so tiste meritve, ki izvirajo iz še ne močno uveljavljenih dogovorov, napačne.

Marjan: nekateri pač nimajo razdelane osebnostne filozofije v takšni meri kot drugi. Jebiga, jaz pa nimam pojma o kemiji, biologiji...

Narobe je, da od družboslovca pričakuješ začetni koncept, debato. Edino vodilo, ki se ga upam držat je to, da ne smem imeti nobenih fiksnih idej -- če le govorim o človeku. (Sama ta ideja seveda je lahko fiksna, sicer je protislovna.)

Tega pa naravoslovci seveda ne razumejo radi.

"tisto "ljudsko" pojmovanje je čisto pravilno."

Ja, pa kaj še. Zato ker je ljudsko?blockquote>

Da! Ker je le kot tako lahko tudi ocenjevano in razumljeno. Ker gre za pomen besede -- ki je umetna tvorba -- in ji je bil dodeljen. Ne obratno.

Obratno pa velja za pomen "dobro/slabo", ki je popolnoma subjektiven ter mora biti ločen od elementarnega pomena besede.

Hmmm, kaj pa te sedaj moti, če vse prištevam k umetnosti? Torej vse, kar občuti človeka? Kaj ni to prvotni pomen besede? To se pa ja lahko čisto znanstveno dokazuje :).

In zato jaz trdim, da beseda "umetnost" je:
(1) nepotrebna v našem vokabularju
(2) bedasta, ker jo ni mogoče pametno definirati

Pomena nobene besede ni moč natančno definirati. Iluzija! Če bi bilo temu tako, bi bili slovarski članki dolgi natanko eno obrazložitev, 0 primerov in 0 gnezd.

Ne razumem pa, kaj s SSKJjem misliš kot "zakladnico znanja"? Da sem piflarček, ki prebira SSKJ in na osnovi njega tule piše traparije?

Umetnost so vsi produkti človeškega intelektualnega ali osebnostnega izražanja ali/in ustvarjanja. Sama po sebi ne pomeni nič, pomeni pa, da gre za stvari, ki ji je vsaj delno, če že ne popolnoma, ustvaril človek.

Človek in narava sta na relaciji množica podmnožica in zato je izraz umetnost po vsemtakem res nepotreben.

Samo povej mi zakaj potem v fiziki ne ostanete pri enačbi W = A + Q in rečete, da je vse druge le enainteista stvar?

Ne vem zakaj so vedno "naravoslovci" tisti, ki najprej nedložno vprašajo kako je z delitvijo, nakar si ne vse kriple prizadevajo pokoriti družboslovje naravoslovju (...ko pa vendar vemo, da je mati vseh ved vendar filozofija )

"In zato jaz trdim, da beseda "umetnost" je:
(1) nepotrebna v našem vokabularju
(2) bedasta, ker jo ni mogoce pametno definirati"

Pogljemo si, kaj ti dve trdivi pomenita:

(1) vse nepotrebne besede je treba črtati iz slovarja in posledično tudi iz besedišča (ljudje, ki uporabljajo "voklabular", so zame resnični mešalci megle, ker nimajo ničesar pamtenega povedati svoj blef zavijejo do nerazpoznavnosti v tujke, to velja tako za naravoslovce kot dužboslovce, predvsem slednje). Torej se lahko znebimo tudi vseh veznikov, večine pridevnikov... Potem umetnosti (oz. vsaj literature) tudi v "ljudskem" smislu ne bo več! Je pa zanimivo, da je že Orwell v svojem 1984 omenjal krčenje besednjaka, kot način omejevanja "misli" (česar ne moreš izraziti tudi misliti ne moreš. če pa že, pa vsaj ne moreš argumentirati svojega stališča. ker za tvoje podpore ni besed). Zanimivo, kajne?

(2) vse besede, ki jih ni mogoče pametno definirati so bedaste. Ko smo že pri defincijah, nisi definiral "pametne definicje" , za lžje nadaljne razumevanje recimo, da misliš neko koherentno in konsistentno definicijo. Sedaj pa k sržu mojega ugovora. Kot je bilo ugotovljeno v eni od tem v Z&T, tudi življenje nima "pametne definicije". Bedasta beseda? Kaj pa "resnica"? Tudi? Morda celo bolje, da "resnice" ni, da ne bi prišla na dan resnica, da je tole klestenje besednjaka ena velika bedarija.

Poleg tega pa ne pozabimo, da z besedami tako ali tako ni mogoče definirati vsega. Vedno bomo, s časoma, prišli do krožne definicje. Kaj pa potem? Nazaj k neartikuliranim krikom (saj smo vendar odstranili vse "bedaste", torej slabo definirane, besede) ali morda telepatija?

Moja malenkost je prepričana, da ima Zigga še od vseh najbolj prav - je pa res, da ga nekateri nočete in nočete razumeti. Pod umetnim moramo razumeti vse, kar ni nastalo brez sodelovanja človeka. S človeškega vidika gledano, seveda. Pač gravitacijska sila bo vedno enaka, neglede na to, v kateri enoti jo bomo merili; meter bo vedno enaka dolžima, tudi če ji bomo rekli 4/5 metle; itd. itd. Naravoslovje obravnava vse, kar podleže neravnim zakonitostim (tudi funkcioniraje človeškega telesa, npr.), kakor hitro pa je v igri človeški um, pa naravne zakonitosti odpovedo, ker človeški um ni računalnik, kakor je bilo že prej omenjeno, ki bi dobil svoj input, ga obdelal in nato izbral najracionalnejšo rešitev, temveč podleže čustvom in ostalim individualnim karakteristikam, ki povzročijo to, da je ta racionalnost od človeka do človeka drugačna - in zato bo posledično veliko različnih odgovorov na isti problem, ki bo vsak pravilen, ampak samo v umu tistega, ki je do njega prišel.
In s tega vidika so družboslovne znanosti dejansko umetnost (pa ne v smislu všečnosti individuumu), saj se ukvarjajo z nečim umetnim, nečim, kar je plod človeškega uma, in ne z naravnimi, togimi, matematičnimi zakonitostmi, ki so lastne naravoslovni znanosti oz. metodologiji.
Rdečih hlač nimaš zaradi genov, nimaš jih zato, ker 1+1=2, temveč preprosto zato, ker so ti všeč. Ni neke enačbe, po kateri bi do tega prišel (vsaj zaenkrat ne, in glede na kompleksnost vplivov, pod katerimi se izoblikuje človški um in način razmišljanja, vrednote.... - tudi v doglednem času ni za pričakovat kaj podobnega), gre se za odločitev posameznika, ki se njemu, zaradi čisto osebnih razlogov, zdi pravilna in racionalna. Nekomu drugemu pa ne bo - in ravno to je poanta - to je različna racionalnost različnih umov - in tega v naravoslovju NI. Tam je racinalnost samo ena, in bo v vseh enakih primerih enaka.
In družboslovje proučuje oz. bolje rečeno ugiba rešitve na tovrstna vprašanja - v matematiki jih boš iskal zaman.
P.S. Kot ste že mogoče ugotovili, sem družboslovec, pa to ne pomeni, da ne vem razmišljati naravoslovno, to pomeni samo to, da vem preklopiti na družboslovno metodologijo kadar je potrebno, in se ne trudim vsega razložiti s konstantami in naravnimi zakonitostmi.

LP

by the way - e pri statistiki pomeni odstopanje zaradi računskih napak (pri zbiranju podatkov, zaradi zaokroževanja številk, itd.) in ni take vrsta nepredvidljive iracionalnosti, kakršna se pojavlja v družboslovju - če bi bili vsi podatki natančni in izračuni matematično natančni, bi bili tudi vsi rezultati absolutno natančni.

Ja, no, treba je ločit analogno od digitalnega. Tukej ni bitov, ampak je vse bolj poljubno natančno.

Čeprav sem bolj na Double_J -jevi strani.

Pa še nekaj - cybermedo:

Pod umetnim moramo razumeti vse, kar ni nastalo brez sodelovanja človeka.

To je butasto. Se pravi mravljišče je naravno, hiša pa umetna zgradba po tvoje!? Če paličico odlomi bober je naravni produkt, če jo pa človek je pa umetni?

...pa naravne zakonitosti odpovedo...

Ne, to se ne bo nikoli zgodilo. Kaj naj bi bilo pa po tvojem takrat? Magija?



Davids:
Nobenih dvojnih meril ni. Rezultat je vedno poljubno natančen. Pač kolikor natančnega hočeš; na eno decimalko, dve, deset, tisoč...

No ok, jaz se umikam iz debate - sem mislil da bo to prijetna razprava o razlikah med naravoslovjem in družboslovjem, pa sem se očitno motil.... sicer my mistake, ker je Marjan že v prvem postu napadel družboslovce, pa tega nekako nisem opazil.
Sicer je pa tudi logično, da matematiki, fiziki in drugi naravoslovci, (pa s tem ne mislim vseh, temveč samo tiste, ki tako butasto vztrajajo pri svojih stališčih) poveličujejo svojo vedo in so prepričani v to, da je ultimativna in se da z njo vse na svetu razložit in opredelit...
Zanimivo je, da so že stari Grki imeli filozofijo za mater vseh znanosti, da celoten model sodobnega izobraževanja in znanosti temelji na ideji delitve na naravoslovno in družboslovno, in to model, ki se je razvijal čez celotno zgodovino človeštva. Potem se pa najde nekaj hiperaktivnih "intelektulcev", ki to vse skup postavijo pod vprašaj in trdijo, da družboslovja sploh ni oz. da je vse naravoslovje. Najbrž je celoten koncept ekonomije, prava, sociologije in drugih družboslovnih znanosti popolnoma odvečen, bi bila zadosti samo matematika in bi se dalo vse stvari na svetu rešit - bi imeli v parlamentu pač tablo in bi poslanci računali, sodniki in direktorji bi pa imeli karo zvezke in geo trikotnik, kjer bi s pitagorovim izrekom prišli do pravne ali poslovne odločitve...

Lepo se tudi vidi način razmišljanja naravoslovceh - digitalni način, če hočete. Za vas je vse 0 ali 1, prav ali ne. Ne dopuščate možnosti, da bi bila kakšna druga rešitev po svoje pravilna. Tipičen primer je Thomas, ki kadar enkrat pride do svojega stališča ne bo od tega odstopil, pa če mu daš 100 pametnih razlogov za to - vedno bo našel neko malenkost, s katero ti bo lahko ugovarjal - je že Charles Cabel rekel, da lahko najneumnejši človek vpraša več, kot lahko odgovori najpametnejši. In "naravoslovci" v tej debati niste nič drugačni - ste se obesili na svoje prepričanje in ste nedostopni za tuje razmišljanje. Vi postov drugih ne berete zato, da bi dojeli poanto, temveč zato, da bi našli neko malenkost, ki bi ji lahko ugovarjali. In Marjan, ko se meniš z družboslovci, po mojem ni problem pri njih, da ne bi imeli izdelanega koncepta, ampak pri tebi, ker jih ne poslušaš, ker trmasto vztrajaš pri svojem in meniš da imaš absolutno prav. V matematiki je morda 1+1 res vedno 2 , v družboslovju pa ne, lahko pričakuješ da bo 2, je večja ali manjša verjetnost, da bo 2, sigurno pa to nikdar ni. Kakor je nek pameten pravnik rekel, v pravu je zelo redko nekaj črno ali belo, povečini je samo bolj ali manj sivo... in za razliko od naravoslovja to velja za celotno družboslovje.
Zato je tudi tako težko razpravljat z ljudmi, ki razmišljajo na tak "binaren" način - smisel debate je namreč, da nasprotni strani debatirati, dokler ena ne izpodbije osnove stališča druge strani, obešanje na rešilne bilke ne pride v poštev. Vi se boste pa vsake besede, vsake črke oprijeli, samo da bi nasprotniku ugovarjali, ker ste prepričani da imate vi in samo vi prav...

Lahko noč

> res se zapičimo v nepravilnosti! Sigurno da.

Tako je treba v naravoslovju tudi razmišljati.

Če je v enem delu računa zapisano 1+1 = 3 je cel račun narobe. Pa četudi je vso ostalo računanje napačno.

V družboslovju pa to vedno ni merilo. Prej je nekdo omenil izbiro človeka kot samorazmišljujočega človeka pri dveh identičnih, a različno ocenjenjih artiklih. Nobenega zagotovila ni, da bo človek izbral cenejšega - racionalnost gor, dol.

To je nekaterim "logikom" težko doumet.

Medo, žal mi je, ampak naenkrat si tudi ti križal celi kup naravoslovcev, ki smo spremljali debato, čeprav nismo najbolj sodelovali. Je pa res, da se povsod najdejo ekstremisti, ki ne odstopajo. Pa saj je družboslovcev tudi dosti takih.

Kaj hočeš, vsak svojo vedo poveličuje. Temu se tudi ti ne izmakneš, ker pač zanjo živiš in ti verjetneje pomeni nekaj več, kot le hobi. Najverjetneje si s tem tudi služiš kruh. Nič slabega, vsak dela na svojem področju in upam, da to dela z užitkom, ker nasprotno je muka. Ni pa vsak narejen za vse. Enemu lažje gre od rok opazovanje pojavov in ostelih zadevščin v naravi - je pač naravoslovec. Drugi raje komunicira z ljudmi ali proučuje zgodovino človeštva itd... ker mu je pač delati nekaj naravoslovnega muka.

"... se pa najde nekaj hiperaktivnih "intelektulcev", ki to vse skup postavijo ..." Res je pretiravanje vse skupaj proglasiti za naravoslovje malo pretirano, vendar pa, če v družboslovju delujejo vsi modeli enako kot v naravoslovju - zakaj ne bi potem rekli, da je to skupna znanost iz katere se lahko vsak nauči nekaj novega, kako uporabiti svoje ideje in modele na drugem področju.

"Lepo se tudi vidi način razmišljanja naravoslovceh - digitalni način" Digitalni način, zanimivo. Medo, kam šteješ vero? Ker se pretežno ukvarja s človekom in družbo, menim, da je še vedno družboslovna dejavnost (namenoma ne bom rekel veda). Če pomisliš, da vera trdi, da obstajata dve skrajnosti: dobro in zlo. Vsi oz. čim več bi nas moralo biti na dobri strani, ostalih pa mora biti čim manj. To ni digitalni pojav (1/0 = belo/črno) ?
Ekonomija? S čim se največ ukvarjaš pri ekonomiji? Sicer nisem ekonom ampak me pa ekonomika najbolj uzanima, ko dobim plačo. Zanima me kakšen je moj dobiček ali pa izguba. Zopet nekam na dve strani vleče. Lahko bi našteval še naorej.

Po moje se ti o digitalnosti dozdeva samo zato, ker imamo naravoslovci po navadi dosti natančno izdelane predstave o svojih idejah. Najlažje nam jih je zapisati v neki določeni obliki, ki jo domala vsi poznajo (razen ko se gre za kako raketno znanost). Vendar pa se tudi vsi zavedamo, da obstaja neko območje našega znanja o naravi, ki ni ne 1 ne 0, ampak nekje vmes, saj imamo zaenkrat izdelane modele, ki so le zadovoljivi. In zato se trudimo izdelati še boljše. Sicer pa vse v naravi in družbi lahko normaliziraš na 1 in se pogovarjaš o ostotkih med 0 in 1 ali pa zaokkrožiš na 0 ali 1.

"Zato je tudi tako težko razpravljat z ljudmi, ki razmišljajo na tak "binaren" način"
ni razmišljanje binarno, samo razumljeno je binarno. Če spremljaš naravoslovne debate lahko ugotoviš, da je terminologija ogromnokrat zelo stroga in ne dopušča izražanja na 100+1 način. Vendar pa smo velikokrat skregani tudi med sabo in sploh ne v digitalni obliki, ker je zelo dosti snovi, ki jo lahko različni ljudje različno razumejo.

"Vi se boste pa vsake besede, vsake črke oprijeli, samo da bi nasprotniku ugovarjali, ker ste prepričani da imate vi in samo vi prav..."
Medo enako si napravil pravkar tudi ti. Spoštovanje, vsak bi to naredil, ki ima vsaj malo volje, da zagovarja sebe in svoje ideje.

Vidi se, da sem naravoslovec, ampak mnogo nas je, ki radi zaidemo v vode družboslovja in se kaj naučimo tudi iz vaših izkušenj.

Sorry, če sem te užalil. Ampak je pa dejstvo, da fanatikov nihče ne trpi. Tudi naravoslovci ne trpimo svojih fanatikov, kakor (predvidevam) tudi družboslovci svojih ne marate.

Nisem star 15 ampak ene par več. Tisti stavek o hobiju je bil mišljen kot, naravoslovec se s tem verjetno ne ukvarja zaradi hobija. Enako se večina družboslovcev z družboslovjem ne ukvarja kot s hobijem. Enostavno s časom preraste v način življenja.

Najbolj sem spoštoval ljudi, ki so oboje znali združiti s pravo mero ravnovesja. Koliko bo nam uspelo pa bomo videli, ko bomo stari okoli 50, 60 ali več. Šele takrat bom verjetno zrl nazaj in marsikaj obžaloval ali pa tudi ne. Je pa vsak trenutek dobra priložnost, da pogledamo nazaj.

cybermedo: "zapikovanje v nepomembne detajle..."

Zakaj pa potem sploh pišeš stavke, če so notri nepomembni detajli?

A veš, tvoji posti so sestavljeni iz stavkov, v njih so pa detajli, in če jih sesteješ boš dobil celoten sestavek in s tem pomen in sporočilo tvojega pisanja.

Če pa so že temelji gnili, pa seveda celota ne more biti zdrava.


Ali je pri tebi mogoče pomen sestavka skrit kje drugje? V globji dimenziji, med vrsticami,... kje?



--------
Aja, spet sem se zapičil v nepomemben detajl, ane?

>> Ampak računalniki so vedno močnejši. En kvantni computer bi bil dovolj hiter, da bi napovedal vsa družbena dogajanja brez napake za 100 let naprej.

S to razliko, da takšnega kvantnega računala ne bo nikoli. Vsaj dokler se bo vesolje še širilo.

To vas, naravoslovce, tepe. Premalo prakse in 2much teorije.

Double_J: trditi, da je vsaka stvar računalnik je dokaj neplodno, ko se pogovarjamo o človeških možganih, ali natančneje razumu. Ako je temu tako (ne trdim, da ni), je naš razum le program, ki teče na tem računalniku (vem, da je to pri udeležencih Z&T dokaj splošno sprejeto). Kot takšni pa sami ne bomo mogli nikoli postati opazovalec tega sistema in ga (zadovoljivo) opisati. Preprost primer so, že tolikokrat omenjene, rdeče hlače. Čeprav si rekel, da gre za neko funkcijo užitka/bolečine, te funkcije ne znaš opisati. Upam si celo trditi, da je ne moreš, saj sam priznavaš, da je preveč spremenljivk, ki bi jih mogel upoštevati.
Četudi bodo to zmogli prihajajoči računalniki, je to za debato dokaj brezpredmetno, saj družboslovci gotovo ne bodo edini, ki jih bo AI spravila ob kruh. Pa še ta bo lahko napovedovala le spremembe makrodružbe, saj posameznika preveč determinira okolje ter posledično spomini in asociacije, da bi lahko napovedovali njegovo obnašanje brez poznavanja teh.
Za enkrat pa nam ostaneta dve možnosti. Ali sprejmemo kopico "sivinjskih" teorij, ki razmeroma dobro opišejo delovanje družbe, ali pa ostanemo "znanstveni" in mahamo okoli s praznim listom na katerem je napisano le "p/p = ?".
Kar se pa tiče prepreprostosti družboslovja pa takole, če vse česar ne razumeš ali se ti ne zdi vredno vanj poglobiti odpišeš kot "bluzenje", potem si družboslovje res lahko narediš za "preprost hobi". Da pa ta svoj, omejen, pogled nato projeciraš na celotno znanost, je podoben absurd, kot če amaterski astronom trdi, da je vsa astrofizika preprosta, nekaj zanemariš, nekaj pokrajšaš,v konči fazi pa tako ali tako nihče ne more podati gotovih odgovorov.

Owca

Jah sej nej ostane družboslovje takšno kot je, precej koristno in uporabno je glede na svojo preprostost.
Mislim nej poda kdo kak primer, ki bi bil težk za razumet?

Samo bluzit o škodljivosti ameriškega imperializma kot to počne sociologinja Marta Gregorčič in kup ostalih aktivistov, pa skoraj zagotovo pomeni da so se zarili v družboslovne vede in imajo izkrivljen pogled na realnost.
Slabo luč potem to meče tudi na ostale...

owca: vsak turingov stroj lahko simulira kateregakoli drugega, pa četudi je prvi samo navaden kalkulator (z dovolj pomnilnika), drugi pa recimo človeški možgani. Razlika je samo v času računanja neke stvari. Če ima ena zadeva "preveč spremenljivk, da bi se jo dalo izračunati", je problem samo v nezadostni računski moči, da bi zadevo rešili v nekem razumnem času, ne pa zato, ker se zadeve dejansko ne bi dalo izračunati. Na srečo pa računska moč eksponentno narašča in tako vsi računalniki sveta v enem letu izračunajo več, kot so pred tem vsi računalniki v vsej zgodovini. Tako da "preveč spremenljivk" kmalu (računaj kakšnih 10 let) ne bo več niti praktičen problem (teoretičen že danes ni več), ker ne bomo omejeni z računsko močjo.
Zaenkrat se še moramo posluževati raznih približnih "sivinskih teorij", ker so bolj črno/bele računsko preveč potratne, a tudi vse te sivinske teorije bodo sčasoma postajale vse bolj črno bele. En tak zanimiv primer je napovedovanje vremena. Z večjo računsko močjo lahko simuliramo večje in podrobnejše modele in napovedovanje vremena je bolj natančno, kot je bilo 10 let nazaj, se strinjaš? Enako bo tudi z ostalimi, danes še "sivinskimi" teorijami.

LP

Ok, še neki. Človek je 100% predvidljiv. Na tem nivoju kot on deluje, je vse popolnoma determinirano.

Hah lol

A ti misliš, da se vesolje veča v tem smislu, da nastajajo nove zvezde pa asteroidi al kaj?
Mah kje, samo razdalja med zvezdami se veča...
Če pa že kak nastane pa traja milijarde let, da pride do sem če sploh pride. Jz sem govoril za 100let naprej.


Sicer pa ne bomo čakali na milost in nemilost.
Širitev z praktično svetlobno hitrostjo na vse strani, najman to. Read Protokol

Owca: Tudi jaz delim tvoje mnenje, v celoti. Pravim samo, da je debata plodna takrat, ko ena stran prizna drugi, ok, pa imaš prav. Ta debata pa se je spremenila v bombardiranje z vedno enakimi izjavami. Kolikor te razumem, sem prepričan, da misliva enako, samo nima dosti smisla tega govorit, ko nasprotna stran, torej naravoslovci tega ne priznajo oz. vztrajajo pri svojem. To sem mislil s tem, da je debata zašla v slepo ulico. Vsem, ki se vam pa da nadaljevat, pa kar dajte, bom tudi jaz naprej spremljal!

Sam sem prepričan, da simuliranja človeka ne more izvest niti stroj z neomejeno računsko močjo. Tudi napovedovati prihodnost je po moje nemogoče. Recimo, nemogoče je inputat vse informacije za napoved prihodnosti. Omenjeno je bilo napovedovanje vremena - to je v primerjavi z družbo nič - gre le za enostaven fizikalni pojav. Človeka pa opredeljuje vsak njegov doživljaj, vsak delček sekunde njegovega obstoja. Tega se ne da sprogramirat. In zato tudi napovedovanja prihodnosti ne more bit. Tudi če predpostavimo, da bi to nek kvantni računalnik bil sposoben naredit, bi moment, ko bi človek zvedel za prihodnost bil dražljaj, na katerega bi se odzval, dražljaj, ki ga računalnik v svojem izračunu ne bi mogel predvidet. In ker se človek nanj odzove, se prihodnost spremeni, torej tista prejšnja napoved pihodnosti več ne more biti natančna. In tudi če računalnik svojo prejšnjo napoved ustrezno spremeni, upoštevajoč pač človekovo reakcijo na prvotno napoved, bo to spet nov dražljaj za človeka, na katerega se bo pravtako odzval - in prihodnost je spet nujno drugačna. Cikličnost, pač, začaran krog - kakor hitro napoveš prihodnost je ta napoved nujno napačna, ker vpliva na sedanjost in s tem na prihodnost, ki bo drugačna od napovedane.

Čakte, kaj se zdej sprenevedate?

Vprašanje je bilo, če se ves tale svet odvija po nekih enačbah z družbo in družboslovjem vred. To najprej odgovorite...

Potem bomo šele razložili, da človek sprocesira zgolj 10^14bitov in je to malenkost za bodoče računalnike.
Izračunavanje prihodnosti pa ne gre, ker je od rezultata izračuna odvisna prihodnost.
Ampak point ostaja, napovedati bi se dalo prihodnost skoraj popolnoma, če bi popazili, da se rezultati izračunov nikjer ne zvejo.
Tle bi šlo bolj zato, če bo Franci čez 50let res kupil svinjsko klobaso namesto puranje hrenovke.
Ne pa tkole kot zdej, neke ankete delat ter upat, da se bo prav napovedalo če bomo vstopili v Nato...